Leto XVn., 81 Ljubljana, nedelja 5« aprila 1936 Cena 2 Dir UpravniStvo: i-juDijana, eLnaflje>£ ulica 0. — Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126^ Inseratm oddelek: LJubljana, Selenburgova UL 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uUca St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-Ijima št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St 105.241. Sproženi kamen 2e včeraj smo pokazali, kaiko je kamen, ki ga je v lanskem in letošnjem marcu sprožila Nemčija z enostranskim razveljavi jen jem mirovnih pogodb, izzval celo vrsto novih afer. Prva med njimi je oborožitev Avstrije, ki bo brez dvoma izzivala k posnemanju še druge. Stičen sproženi kamen pa je tudi dardanelski problem. Že dolgo ni bilo slišati o Dardanelah. Zdaj pa se zopet vračajo na dnevni red, s katerega morda ne bodo izginile tako kmalu. Kakor hitlerjevska Nemčija si je tudi vlada nove Turčije postavila za program, da obnovi popolno suverenost nad vsem ozemljem svoje države. Kar je bilo za Nemčijo Porenje, to so za Turčijo Dardanele, strateško silno važne morske ožine, ki pa jih Turčija po mirovnih pogodbah ravno tako ne sme oborožiti in utrditi, kakor Nemčija ne bi smela Po-renja. Ko si je sedaj Nemčija to pravico vzela, kakor si je lani vzela pravico neomejenega oboroževanja, zahteva slič-no pravico za sebe tudi Turčija. Tudi ona, hoče izredno važne dardtanelske ožine utrditi. Dardanele imajo velik sloves. Zgodovina jih pozna že iz starega veka. Toda nekdaj so pomenile most med Azijo in Evroop in bile so važne v prvi vrsti za suhozemsko pot. Šele mnogo pozneje so postale odločilne važnosti v drugačnem smislu: kot tesno grlo na morskem potu, ki vodi iz skoro povsem izoliranega Črnega morja v Sredozemsko morje, pa po njem dalje na široke oceane. Sloves, ki sc, ga ohranile do danes, izvira od te novejše funkcije. Bila je doba, ko je bila tako rekoč vsa evropska politika " znamenju ruske borbe za ožine. Razne evropske države so se upirale ruskemu prizadevanju, da si pribori Dardanele in z njimi prosto pot na oceane. Najhujši nasprotnik ruskemu prizadevanju je bila Anglija, ki ni hotela pripusti možnosti, da bi se ruske vojne ladje pojavile ob angleški poti v Indijo. Toda tudi to tradicionalno nasprotstvo se je poleglo, ko so se pojavili še hujši problemi, in ob začetku svetovne vojne ie Anglija celo naravnost priznala Rusiji pravico do dardanelskih ožin, s tem seveda tudi do Carigrada. Boljševiška revolucija je prekrižala poleg mnogih • ,gih tudi te načrte. Vršila se je nato še srdita borba za Dardanele med Turčije, ki pa je pod pritiskom »velesi1 morala privoliti v demilitarizacijo ožin. Sedaj pa je turška diplomacija prav resno postavila na dnevni red zahtevo, da se Dardanele zopet oborožijo. Ne gre pri tem samo za vojaško stran vprašanja kajti tudi brez utrdb bi imela Turčija pri današnji vojni tehniki vsak hip možnost ožino zapreti za vsakogar. Zato je morda važnejša od vojaške načelna stran problema. Turčija noče uvideti, zakaj bi se njej kratila svoboda odločitve, ako se priznava drugim, katerim je prav tako omejena po mednarodnih pogodbah. Na Dardanelah je še danes zelo inte-resirana Anglija. Njej ni vse eno kdo tam gospodari in kako gospodari. Za njihovo oborožitev se prav nič ne navdušuje V porenskem vprašanju, ki je z načelnega stališča popolnoma enako dar-dsnelskemu, pa si Anglija na vso moč prizadeva, da bi dosegla priznanje izvršenega dejstva. Angleški državniki so torej v neprijetnem položaju, da morajo ali priznati enako pravico kakor Nemčiji tudi Turčiji, čeprav bi bilo to na škodo angleškim interesom, ali pa morajo Turčiji meriti z drugačnim načelnim merilom, kakor merijo danes Nemčiji. Zaradi tega imajo morda prav oni, ki pravijo, da je v turškem koraku tudi nekaj ironične zlobe zoper Anglijo. V mednarodni politiki igra in bo igral dardanelski problem še veliko vlogo. Na njem so vsaika po svoje interesirane poleg Anglije tudi vse države, ki mejijo na Črno ali Sredozemsko morje. Zlasti pa Rumuniji, Bolgariji in Rusiji ne more biti vseeno, kako je s to njihovo glavno ali celo edino potjo na veliko morje. Bolgarija bi se pri tem bržčas na novo spomnila, da nima prostega dohoda do E-gejskega dohoda, ki ji je bil prvotno obljubljen. Sovjetski Rusiji pa je v današnjem položaju gotovo ljubše, ako je edin in absolutni gospodar nad morsko ožino njena zaveznica Turčija. Za njo bi bil znak pomirjen ja, ako bi imela zavest, da v primeru kakšnega konflikta ne more v Črno morje nobena sovražna ladja. Taiko vidimo, da lahko dardanelski kamen, sprožen po porenjskem, izzove celo vrsto novih težkih vprašanj. Ako se valovi pravočasno ne za jeze, ne more nihče prerokovati, kje se bodo ustavili. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je te dni razpravljalo o poren-skem vprašanju in zapisalo, da bi se dal problem brez znatnih težkoč urediti, ako bi se Posrečilo vzbuditi zaupanje med narodi To je brez dvoma res. Ako bi narodi drug drugemu zaupali in se ne bi bali napada, bi vsi ti sproženi problemi ne pomenjali nika.kih tenrnah oblakov. Toda kako ustvariti zaupanje med narodi, to je naloga, ki je na žalost do danes še ni nihče rešil. DIPLOMATSKA OFENZIVA FRANCIJE PROTI NEMČIJI Pariška vlada bo v odgovor na nemško spomenico predložila svoj poseben konstruktivni mirovni načrt Pariz, 4. aprila, o. Odgovor angleške vlade na francoski predlog, da bi se zastopniki lokarnskih sil sestali prihodnji teden v Parizu, doslej še ni prispel. Anglija je za to, da bi se nemški predlogi čim prej predložili Društvu naro-do. Sicer tudi Francija nima ničesar proti temu, da se ves problem prenese v Ženevo, zahteva pa, da se zastopniki lokarnskih držav poprer sporazumelo o nemških predlogih. V tej stvari, pravi poluradni »Petit Parisien«, si hoče Francija zagotoviti vodstvo pri bodočih pogajanjih. Zato bo predložila Društvu narodov in vsem prizadetim silam poseben, obširen konstruktivni načrt, na podlagi katerega nai bi se začela splošna debata o ohranitvi miru v Fvropi in o ostalih aktualnih evropskih problemih. Svet Dreuštva narodov bi se po francoskem mnenju lahko sestal že prihodnji teden, bole pa bi bilo. da bi se sestal zaradi zadeve šele po francoskih parlamentarnih volitvah, torej meseca maja. Med tem naj bi se sporazumeli o francoskih in nemških predlogih tako zastopniki lokarnskh sil v ožjem krogu kakor tudi vse ostale prizadete države. V splošnem je francoska vlada odločena zače+' veliko protiofenzivo proti Nemčiji. Odgovorni činitelji So spoznali. da ie napravila rezerviramost fr?ncoske vlade po vsem svetu nedovoljen vtis. kakor d,a bi si vsei želeli miru. le Francija ne. Na poslaniški konferenci, ki sta se je nole? francoskih poslanikov v Londonu, Berlinu, Varšavi, Brusljiu in Rimu ter zunanjega ministra Flandin a udeležila tudi m in str. rreds. Sarraut ter minister Paul Boncour, je bilo sklenjeno, da se prične francoska vlada posluževati enake taktike kakor nemška, ki je dosegla vsaj na zunaj že znaten uspeh. Francija bo predložila vsem prizadetim silam svoj načrt za utrditev miru v Evropi in ga bo priključila odgovoru na poslednje Hitlerjeve predloge. Francoski načrt bo obsegal tri note. V prvi bodo na pravni podlagi dokazana protislovja v Hitlerjevih mirovnih načrtih, v drugi bo francoska vlada naglasila, da Nemčija ni zadostila konkretnim zahtevam, ki so bile objavljene v angleški Beli knjigi, v tretji pa bo podan francoski mirovni načrt, ki se bo naslanjal na načela kolektivne varnosti. Vladam lokarnskih držav bo dana prilika, da proučijo i francoski i nemški načrt ter da se prepričajo, da je francoski načrt mnogo bolj stvaren, jasen in soliden. Po francoskem načrtu se bo onemogočilo sleherno enostransko tolmačenje pogodb in obveznosti, kakor tudi posameznih točk načrta samega. Nemški načrt francoska vlada ne bo v celoti zavrnila in v svojem odgovoru tudi ne bo načelno odklonila pogajanj o Hitlerjevih predlogih, zahtevala pa bo, da se upošteva tudi francoski načrt. V primeru potreb naj se posamezne točke nemškega načrta prilagodijo francoskemu. Vprašanje zase so sankcije, ki • jih zahteva Francija proti Nemčiji zaradi prekršitve lokarnske in versaiske pogodbe. Francija vztraja na svojem sta-[ lišču, da se mora ta prekršitev kakorkoli reparirati, kar je noeoj za vsa • nadaljnja pogajanja. Francoska poslaniška konferenca odklonila nemški mirovni načrt kot nezadovoljiv Pariz, 4. aprila, o. Konferenca predstavnikov zunanjega ministrstva z glavnimi francoskimi diplomatskimi zastopniki v inozemstvu se je danes nadaljevalo ves dan. Današnji konferenci je prisostvoval tudi varšavski poslanik, ki je prinesel zelo važna poročila o stališču Poljske do Nemčije. Na današnji konferenci so nadaljevali proučevanje splošnega mednarodnega po-liričnega položaja. glavni del pa je bil posvečen proučevanju nemške spomenice in nemških predlogov ter določitvi osnovnih smernic francoskega odgovora, ki bo dostavljen vsem članicam lokarnskih držav, Nemčiji in Društvu narodov. Besedno odgovora 90 že koncipiral5 višii uradniki zunanjega ministrstva. Temeljna misel, ka jo je izrazila konferenca diplomatskih zastopnikov, i» ta. da mora biti francoski od- ' f*ovor kor>?ktrukt:ven mora v pogledu mirovnih predlogov nadkrliU nemško spomenico. tako da bo francoski odgovor tvoril temelj nadaljnjih pogajanj. Kar se tiče nemške spomenice, je konferenca prišla do naslednjega zaključka: Prvi del nemške spomenice predstavlja absolutno polemičen in prrpjgandno ten-denčen dokument, ki zasluži najodločnejšo zavrnitev. Drugi del, ki se bavi z odgovorom Nemčije na predloge lokarnskih držav, je popolnoma nezadovoljiv in bi bi'o zaradi tega potrebno sklicati oovo konferenco lokarnskih držav, da bi zni»va precizirale svoje stališče, kar pa je no izmenjavi misli med lokarnskimii državemi več ali manj nepotrebno. Posebno pozornost j* konferenca posvetila tretjemu de'u nemške spomenice, ki govori o novi organizaciji evropskega miru. Tudi v tem pogledu je nemška spcmenica nezadovoljiva, ker je do- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Maročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. cela enostranska, docim zastopa Francija mnenje, da mora vsaka mirovna akcija služiti tateresu miru vse Evrope, ne pa samo nekaterih držav. Sestanek lokarnskih držav po praznikih Pariz, 4. aprila w. V okolici Quai de Orsaya napovedujejo kot skoraj gotovo, da se bo konferenca lokarnskih držav sestala šele po velikx noči. Angleški zunanji minister je v to svrho določil prvi torek velikonočnih praznikih, prot: čemur Francija ne bo ugovarjala. Ali bo Rim poslal na konferenco svojega zastopnika, doslej še ni znano, upajo pa, da se bo italijanska vlada odzvala vabilu lokarnskih držav. Izmenjava mnenj v Ženevi London, 4. aprila b. Na francosko željo, da bi se kmalu sklicala konferenca zastopnikov lokarnskih držav v Pariz ali Bruselj, je izjavil zjunanji minister Eden diplomatskima zastopn ikoma Francije in Belgije v Londona, da je za prihodnjo sredo sklicana v ženevo seja odbora trinajstih, ki bo v zvezi z abesinskim sporom obravnaval vsa tekoča sporna vprašanja. Eden smatra da bi zato ne bilo umestno, če bi Se obenem vršila tudi konferenca lokarnskih držav, ker bo na zasedanju odbora trinajstih ne glede na to dovolj priložnosti za izmenjavo misli med prizadetimi vladami. Agencija Reuter poroča, da želi angleška vlada, naj bi se pogajanja o nemških predlogih nadaljevala po redni diplomatski poti, češ, da bi se tako lahko dosegli konkretnejši rezultati. Nato naj bi se H;tlerjevi predlogi predložili Društvu narodov, seveda po dogovoru z nemško vlado. Dr. Dickhof, ravnatelj odseka v nemškem zunanjem ministrstvu, ki je spremljal Ribbentropa na vožnji v London, je odpotoval z letalom v Berlin. Z njim se je odpeljalo tudi več članov nemške delegacije, Ribbentrop pa bo ostal v Londonu še nekaj dni. Nov negušev poraz Vojska abesinskega cesarja je bila že v drugič poražena in beži v neredu proti jugu Rim, 4. aprila, k. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji vojni komunike maršala Badoglia št. 175; Italijansko prodiranje v severni Abesiniji se naglo nadaljuje in se zdi, aa se bodo v kratkem razkropile še zadnje nepremagane neguševe čete. Prvi italijanski armadini zbor je začel danes zopet napredovati proti jugu. Divizija »Alpina« in »Sabauda« sta prišli v stik s sovražnikom ter porazili še ostale oddelke cesarjeve garde. V noči na danes so italijanski oddelki zasedli vse postojanke južno od Cessad Edba, abesinske čete pa so preganjala in obstreljevala italijanska letala še preko prelaza Agumberte. Po prvih vesteh so imeli Abesinei v teh bojih velike izgube, obenem pa so morali Italijanom prepustiti tudi velike množine puišk in strojnic. Italijani so zaplenili nad 1000 pušk, 10 strojnic in 8 topov. Italijanske izgube znašajo okoli 40 mrtvih in ranjenih. Proti večeru se je umiiik abesinskih čet proti jugiu še povečal in tudi število ubežnikov iz abesinske vojske narašča neprestano. Bitka končana Rim, 4. aprila b. Nadaljnje uradno poročilo z abesinskega bojišča pravi: Bitka ob jezeru Ašangi je bila danes dopoldne končana. Vse abesinske čete pod cesarjevim poveljstvom so v divjem begu proti jugu. Pri bombardiranju so v akciji vse letališke edinice s severne fronte. Napad na letališče v Adis Abebi Adis Abeba, 4. aprila, o. Davi ob pol 8. se ie pojavila nad Adis Abebo prv-ič eskadrilja italijanskih napadalnih letal. Nacl mesto je prilletelo iz neznane sme-iri pet bombnikov, ki so nekaj; časa kroži.lli nad njim in se nato usmerili proti letališču, ki so ga hudo obstreljevali. Po okoliških gričih so se kmaliu oglasili protiletalski topovi, ki so neprestano obstreljevali italijanska letala, vendar pa niso nobenega zadeli. Italijani so toliko časa obstreljevati! abesinsko letališče, da je bilo popolnoma uničeno. Vi,u. Napad na leta.ašče in radijsko postajo w zahteval tudi več človcsKih žriev. Gmotna škoda je zelo velika. V mestu je zaradii letalskega napada zavladala strašna panika in so ljudje začeli bežati ixa vse strani. Trgovci, ki so bili že pripravljeni na tak napad, so zaprli svoje trgovine in zbežali v okolico. Večino svojega blaga so že prej spravili na varno. Vsekakor ni znano, odkod so italijanska letala priletela nad prestolico. Nekateri sodijo, da so prišla bodisi iz Negelija ali pa iz Sardav provinci Ausi, možno pa je, da so se dvignila z novega letališča pred Ha-rarjem, kamor so Italijani po zadnjih informacijah že prodrli. Končno je mogoče, da so prišla z abesinskega letališča v Deba.rehu, ki je sedaj v italijanskih rokah. Oblasti so sedaj odredile deln« evakuacijo mesta, ker pričakujejo, da se bo napad na Adiis Abebo kmalu ponovil. Poslaniški okraj je popolnoma izoliran od ostalega sveta. Okrog njega so postavili goste žične ovire in izkopali globoke rove za obrambo proti abesinskim vojaškim beguncem, ki bi morda prišli v Adis Abebo s fronte. v prihodnjih dneh bo padla odločitev London, 4. aprila, o. »Times« je objavil da/ljši komentar o poslednjih dogodkih na vzhodnoafriških frontah in pravi, da bo že prihodnje dni padla končna odločitev. Vsakomur je že jasno, da bo Abesinija v kratkem (izgubila vojno. Prav taiko je jasno, da odredbe Društva narodov, kii so bile izdane v poslednjih 4 mesecih in pol, v vojaškem pogledu niso učinkovale in se pričakuje nov dokaz nemoči Društva narodov. Na zapa^nem krilu abesinske fronte je nastala vrzel, bi naj bi jo zamašili ostanka vojske rasov Sejuma m Kase. Ce ta dva abesinska vodjo ne bosta zadržada Italijanov, bo cesar obkoljen. CesflT se je odločili, da se s svojo gardo ne premakne z zavzetih postojank, ker bi njegov poraz pomenil konec Abesinije. Najvažnejšo vlogo v tej vojna je vsekakor igralo letaistvo, ki je popolnoma razbilo abesinsko -vojsko, uničilo ves njen teren im neprestano ogra-žaik> njeno zaledje. Poslednje dni so se vrnite v Adis Abebo tudi vse tuje misije Rdečega križa in se sediaij pripravljajo na odhod iz Abesinije. DaTr^nfaltevilka ima 412 o malih oglasov Izredna konferenca Male antante Sestala se bo v Beogradu 6. maja tik po konferenci Balkanske zveze Praga, 4. aprila, p. Zadnji dogodki v mednarodni politiki, zlasti pa zopetna uvedba vojaške obveznosti v Avstriji, s katero je bila očitno prekršena senžermenska mirovna pogodba, so dali povod za sklicanje izredne seje stalnega sveta Male antante. Izredna seja se bo vršila 6. maja v Beogradu. Udeležili se je bodo za Jugoslavijo ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, za Češkoslovaško zunanji minister dr. Krofta in za Rumuni-jo zunanji minister Titulescu. Češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Masaryk in rumunski zunanji minister Titulescu, ki je davi prispel iz Pariza v London, sta skupno posetila angleškega zunanjega ministra Edena ter ga poučila o namerah Male antante, ki bo odločno nastopila proti enostranski kršitvi mirovnih pogodb, ki urejajo položaj ln državni red v Srednji Evropi. Pri tej priliki bodo države Male antante posvetile posebno pozornost tudi Nemčiji, ki s svojo politiko vedno resnejše ogroža Češkoslovaško. Dva dni pred izredno konferenco Male antante bo zasedal v Beogradu stalni svet Balkanske zveze, ki bo prav tako razpravljal o splošni mednarodni situaciji v zvezi z najnovejšimi mednarodnimi dogodki. Izjava predsednika češkoslovaške vlade Praga. 4. aiprila w. Predsedlmk vlade dr. Milan Hodža je izjavil novinarjem o novem zakonskem osnutku za obrambo države, da bo ta zakon siti osnutek pieskušnia za vse, ki so zatrjevati, da so nasproti državi loja« ni. V zunanje političnem delu svojih izva-ianj se je ministrski predsednik dotaknil tudi najnovejšega koraka avstrijske vlade ■m izjavil, da je Avstrija s tem kršila m.-rovno pogodbo. Češkoslovaška mora proti temu protesti reiti. Ker pa nastopa na vseh mednarodnih vprašanjih solidarno z ostalimi državami Male antante. bo šd tudi ta protest češkoslovaške vlade vzporedno z enakima akcijama jugosflover.sk- in n imunske vlade. Vsa javnost z nezmanjšanim zanimanjem zasleduje razvoj dogodkov po uvedbi splošne vojaške obveznosti v Avstriji. O razgovorih, ki jih je imel zunanji minister Krofta z diplomatskimi zastopnilp Jugos'a-in Rumunije. sodijo dob-o naučeni politični krogi, da bodo držav* Male anion le zavzele napram Avstriji svoje posebno stališče v tem smislu, da bodj zahteval-« celo serijo garamcij. da ne bo izrabila svoje vojske proti Mafli antantj. Povečanje ameriške vojne mornarice Newyork, 4. aprila. AA. Admiral Stan-ley, ki je bil član ameriške delegacije na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu, je izjavil, da bodo morale Zedimjene države glede na izid te konference in glede na japonsko politiko takoj začeti graditi dve linijski ladji ln 12 križarft. Kralj Fuad resno obolel Aleksandri ja, 4- aprila k. Kralj Fuad je ponovno resno obolel. Njegovo stanje se je včeraj popoldne tako poslabšalo, da je bil prisiljen imenovati svojega namestnika, za kraljevega namestnika je bil imenovan vojvoda Mohamed Ali. „Hindenburg" v Braziliji Rio de Janeiro. 4- aprila. AA. Davi ob 9. po zahodnem evropskem času Je prispel semkaj nemški zrakoplov »Hindenburg«. Njegov poveljnik dr. Eckener Je zavrnil vesti tujih listov, po katerih ie baje prišel v nemilost pri nemlkih oblastnikih ter je izjavil Reuterjevemu posebnemu dopisniku: Ne bavim se in se nikoli nisem bavil s politiko. Vse moje življenje ie bilo m ostane posvečeno zrakoplovom, navzlic temu pa odobravam narodno socialistični sistem, ker nam je zmožen omogočiti mir in dela Aretiran! poslanci izrečeni sodišču Beograd, 4. aprila, p. V zvezi z atentatom v narodni skupščini z dne 6. marca aretirani poslanci so bili danes izročeni sodišču. Beograjska policijska uprava je o tem izdala komunike, ki pravi, da je zaključila preiskavo ter osumljene narodne poslance in vse preiskovalne spise izročila sodišču za zaščito države. Izročeni so bili poslanci Damjan Arnautovič, Dragiša Stojadinovič, Vasilije Trbič. Radivoj Nanovič, Dragiša Milovanovič, Jovan Nenadovič, Mirko Uroševič, dr. Srpko Vukanovič, inž. Nikola Kabalin, Dragoljub Ivanovid in Mi-hajlo Djurovič. Vsi so obtoženi po 3. 1. točlka 7 Tflkona o zaščiti države. Smrt namestnika starokatoliškega škofa Zagreb, 4. aprila, o. V vri sobi starosti 84 let je danes umtrf naimesftnvk fitarokatoliske-ga škofa Ivan Cerovski, znan nacionalni borec iz predvojne dobe. Po vojni se ie udejstvoval v staroikaitoMškem reformrs+ič-nem pobretu m je bil najprej upravitelj župnije, pozneje pa je napredoval do namestnika srtaroikatoiKškega škofa. I Tživa! je splošne simpatije ter je bil na glasu koi ^ lik dobrotnik revežev. »JUTRO« St. 81. 2 NoddK * fV. 19», - Beležke f Ruždi Aras v Beogradu Turški zunanji minister fe kot predsednik Balkanske zveze obvestil predsednika naše vlade o svojih razgovorih v Londonu in Parizu Izpuščaie, prlšče in razne kožne nečistosti pr! dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje uspešno BHBTmiRR C R E Ul E Dobiva se za ceno Din 10, v lekarnah in drogerijah Malo pomenka z gospodom »Slovencem" Beograd 4 aprila, p. Na povratku iz Londona, kjer je kot zastopnik Balkanske zve-se sodeloval na zasedanju sveta Društva narodov, in na povratku iz Pariza, kjer je imel razgovore fl francoskimi državniki, je prispel davi v Beograd predsednik Balkanske zveze, turški zunanji minister dr. Tev-fik Ruždi Aras. Svoje potovanje je prekinil da bi mogel obvestiti jugoslovenskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra o razvoju dogodkov v Londonu :n se z njim posvetovali o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo v enaki meri vse države Balkanske zveze- Na kolodvoru so odličnega gosta spre j e-il pomočnik zunanjega ministra Aleksande* Martinac z višjimi uradniki zunanjega ministrstva turški poslanik Ali Hajdar, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, rumunski poslanik Guranescu in grški poslanik Sa-rakopulos. S postaje se je Ruždi Aras odpeljal najprvo v turško poslaništvo, nato pa je takoj odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z dr. Stojadinovičem. Njun razgovor je trajal nad poldrugo uro- Ruždi Aras je podrobno informiral dr. Stoja- Beograd, 4. aprila. AA. Državno sodišče za zaščito države je po zaslišanju svojega državnega tožilca zahtevalo svojčas od francoske republike, naj izroči dr. Andreja Artukovioa, odvetnika iz Gospiča. zaradi zločina po čl. 1 točkr. 2 im 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in sicer za tale dejanja: da je leta 1932 organ;®iral v Gospiču člane tajnega udruženja »Ustaša« z znanimi1, cilji in da je akcijo tega združenja v Gospiču v to svrho finansinal; da je zaradi izvedbe terorističnih nalog tega udruženja organiziral prenos orožja, milnici je :n razstreliva iz tujine v Liko in mzdelil to gradivo med pristaše udruženja. Francoska vlada je s svojim sklepom o izročitvi od 2. decembra 1934 št 34.016/34 sklenila rzročdti Andreja Artukovioa jugoslovanskim oblastvom pod pogojem, da mu sodijo samo za sodelovanje pri tehle dejanjih: pri poizkusu uničenja spomenika v Otoč-ou v noči med 6. in 7. julijem 1932 s pomočjo razstreliva. pri napadu na orožniško postajo v Bru-šanih v nočd med 6. na 7. septembrom 1932, pri poskusu hotenega umora v Stitranju ki prti poizkušianem umoru sreskega načal- Zagreb, 4. aprila, o. Kakor je »Jutro« svoj čas že napovedovalo, bo pričel izhajati v Zagrebu nov dnevnik, ki bo avtentično tolmačil politiko dr. Mačka. Imenoval se to »Hrvatski dnevnik«. Deleži novega podjetja bodo znašali po 25.000 Din in ustanovitelji računajo, da bo takih deležev okrog 100, tako da bodo zbrali za začetek kapital 2 in pol milijona dinarjev. Sklenjeno pa je, da mora biti dr. Mačku na razpolago najmanj 51 odstotkov deležev, tako da bo imel v lastništvu absolutno večino glasov, člani konzorcija so po večini znani voditelji dr. Mačkove politike, poleg dr. Mačka med drugimi dr. žiga Schol, ki bo predsednik konzorcija, poslanec dr. Zigis-mund Caikovac, dr. Ivan Perner, dr. Reber- Beograd. 4. aprila, p. Na beograjski uni-/erzi je p«šlo danes med dvema skupinama dijakov do spopada, ki je končal zelo žalostno. Obit je namreč bil mladi študent prava Žarko Marino vi č, doma iz Črne gore Že par dni je del beograjskih akademikov zahteval, naj začno tudi na beograjski univerzi s štrajkom. Večina slušateljev je to zahtevo odklanjala in tako so se predavanja vršila naprej. Bitka se je nadaljevala le z letaki, kr so bi.li sicer po vsebina ostri, a niso mogli nikomur škoditi. Danes dopoldne pa je prišlo okrog 50 študentov na medicinsko fakulteto. Hoteli so prepreči tr tam se vršeča predavanja. Akademski, ki so se zbrali k predavanju so se postavili v bran. Prišlo je do pretepa, ki ae ga je udeležilo kakih 70 do 80 akade- Obsodbe po zakonu o zaščiti države Beograd, 4. aprila. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 4. aprila t L št. 51/35 so obsojene tele osebe: Sabolek Ivan, strojni ključavničar iz * Cakovca, zaradi dejanj iz čl. 1, točki 1 in 2 zakona o zaščiti države na tri leta robi je In tri leta izgube častnih pravic, Duršanovič Pavle, opankarski delavec iz Zagreba, zaradi dejanj po čl. 1 točka 1 in 2 omenjenega zakona na tri leta robi je in tri leta izgube častnih pravic, Flani Milan, študent filozofije, iz Kraljeviče, zaradi dejanja iz čl 1 točka 2 omenjenega zakona na osem mesecev strogega zapora, štrofer Vlada, študent prava iz Bliž. njaca, občina Remet, zaradi dejanj iz čl. 1 točki 1 in 6 omenjenega zakona na poldrugo leto strogega zapora, Rado Ernest Bele. študent komercialne visoke šole v Zagrebu, zaradi dejanj po a 10, točka 1, 2 in 6 omenjenega zakona, na leto dni strogega zapora . Kohn Manfred, trgovski pomočnik iz Doboja, zaradi dejanj po čl. 1 točka 2 in 12 omenjenega zakona, na 14 mesecev strogega zapora, Tomičič Mirko, študent medicine iz dinoviča o dogodkih v Londonu ter o svojih razgovorih s francoskimi državniki o vseh vprašanjih, ki zanimajo države Male antante in Balkanske zveze. Ob 11.30 se je dr. Ruždi Aras odpeljal v spremstvu turškega poslanika v Beli dvor na Dedinju, kjer ga je sprejel v posebni avdijenci Nj. Vis. knez namestnik Pivle. Po avdienci se je dr. Ruždi Aras odpeljal v vilo dr. Stojadinoviča na Topčiderskem brau, kjer mu je bil prirejen intimen obed, ki so se ga udeležili tudi pomočnik zunanjega ministra Martinac. turSki poslanik dr. Ali Hajdar. pariški poslanik dr. Purič, minister dvora dr. Antič ter grški, rumunski in češkoslovaški poslanik. Po obedu sta dr. Stojadinovič in Ruždi Aras nadaljevala svoja posvetovanja ter podrobno proučila vsa aktualna mednarodna vprašanja s stališča svojih držav in skupnih interesov Balkanske zveze, pri čemer sta ugotovila, da zavzema v vseh teh vprašanjih enako stališče tudi Mala antanta. Zvečer je turški poslanik priredil intimno večerjo, nakar je turški zunanji minister nadaljeval svojo pot v Ankaro nikai Na podlagi tega sklepa je državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države obtožil dr. Andreja Artukovioa, da je ■nagovoriJ in pomagal, da sta Rukavina Ju-raj in Stimac Ivan v noči med 6. im 7. junijem 1932 v Otočcu postavila na podstavek spomenika kralju Petru tempiranr peklenski stroj, da bi spomenik uničila; peklenska stroj pa slučajno ni eksplodiral. Dalje, da je nagovori in pomagal da so Abramovič Ivica, Sudar Jerko, Super Ante ie Barič Josip v noči med 6. ?n 7. septembrom 1932 v družbi iz 10 oboroženimi »ustaši« skušali porušiti orožrrsko postajo v Brušaoih in ubiti organe oblasti. Zaradi sodelovanja pri poskušenem umoru sreskega načelnika dir. Andrej Artukovič ni bil obtožen, ker za obtožbo ni bilo dovolj podatkov. Zaradi navedemnh dveh dejanj, za katera je francoska vlada izročila Andreja^ Artu-koviča, se je vršila razprava pred državnim sodiščem za zaščito države od 24. do 27. marca t 1. Danes je sodišče izreklo razsodbo, s katero oprošča dr. Andreja Ar-tukoviča v smislu § 280 kazenskega zakona od obtožbe za dejanja obtožnice, ker se je sodišče prepričalo, da ni dovolj dokazov, da bi bil ta dejanja storil dr. Andrej Artukovič. ski itd. Direktor Usta bo Cvijetko Šahan, sedanji zagrebški poročevalec »Hrvatskega lista« v Osjeku. Glavni urednik bo prof. dr. Blaž Jurišič, sedanji urednik »Hrvatske revije«. Prostori redakcije bodo v bivši kavarni »Croatia«, tiskali pa bodo list v tiskarni Merkantil. »Hrvatski list« bo v prvi vrsti informativen, zastopal pa bo politiko dr. Mačka. Prva izdaja lista bo izhajala ob 6. zvečer in bo torej konkurirala z »Novostmi« in »Jutarnjim listom«. Druga, zagrebška izdaja, bo izhajala ob 2. zjutraj. List bo izhajal na 16. straneh. Po dosedanjih dispozicijah bo prva številka izšla v začetku n:?ja. mikov. Naenkrat se je slišal bolesten krik, neki študent se je zgrudil na tla- drugi pa so se razbežali. Na tleh je ležal Žarko Ma-rinovič, zaboden z nožem v hrbet. Takoj so ga prenesli na bližnjo kirurgično kliniko, toda zdravniška pomoč je bila že pre-kasna in nesrečni študent je izdihnil. Kot krivec se je policiji sam javil me-dicinec Slobodan Nedeljkovič. Izjavil je, da je hotel poslušati predavanja in da se je postavil s svoji mu' kolegi vred v bran. ko so drugi hoteli predavanja s sMo preprečiti Ti so navalili nanj, ga obkolili in ga začeli pretepati. V silobranu je posegel po nožu PoFcija je v sporazumu z univerzitetski-mi oblastmi uvedla preiskavo ter je aretirala okrog deset akademikov. Pakraca, zaradi dejanj po čl. 1 točki 1 in 2 omenjenega zakona na dve leti strogega zapora. Ignac Jospov, čevljar iz Kalinovca, zaradi dejanj po ČL 1 točki 2 in 6 omenjene, ga zakona na leto dni robije m na leto dni izgube častnih pravic, Marušič-TJzelac Marija, Jedjut Branko, Muškov č Branko, Tivarič Ivan, Mihel Franja, Erdek Djordjev, Djurišič Velimir in Hercog Mila so bili po čl. 280 k. p. oproščeni. Hauptmann justificiran Trenton, 4. aprila, d. Snoči ob 20.14 po ameriškem času je bila izvršena smrtna kazen nad Hauptmanmom, na katero je bil obsojen zaradi ugrabitve Lincfbergho-vega otroka. Ko se je Hauptmann vse-del na električni stol je med privezovanjem dejal: »V smrt grem srečen, ker sem prepričan, da me bo Bog sprejel kot pravičnika. Umri bom brez sovraštva. Končano je moje življenje na tem svetu, ki me ni razumel V smrt grem nedolžen. Ce bo moja smrt kaj pripomogla k odpravi smrtne kazni sploh, bodo vsaj iabko rekli, da nisem zaman po nedolžnem trpel«. Proces proti Hauptmannu in njegova justificija sta veljali državo New Jersey okoli 1.200.000 dolarjev. Posvetovanja združene opozicije Kakor smo poročali, se je te dni mudil t Beogradu ožji zaupnik dr. Mačka odvet_ nik dr. Juraj šutej iz Sarajeva. V beo-graj^k;h opozicijskih krogih so pričakovali, da bo ob tej priliki prispel v Beograd tudi g. Večeslav Vilder s sporočilom dr. Mačka Kakor pa nam sedaj poročajo iz Beograda, se to ni zgodilo. Dr. Maček se hoče še temeljito posvetovati z drugimi voditelji svoje Skupine in je v to svrho poklical v Zagreb tudi dr Suteja. Tako ni prišlo do nadaljevanja službenih pogajanj, kljub temu pa Je imel dr. šutej ponovne razgovore z gg M;šo Tri-funovičem, Ljubo Davidovičem in Joco Jovanovičem. Po najnovejših vesteh bo prišlo -do službenega sestanka šele čez kak teden dni. Odmev občinskih volitev v Studencih Pri nedeljskih občinskih vol tvah v mariborskem predmestju Studencih je, kakor je našim čitateljem že znano, z veliko večino zmagala lista dosedanjega župana g. Kaloha proti ofic;elnl listi JRZ. Opozicijska lista je dobila 890 glasov in 23 mandatov, lista JRZ pa 149 glasov in 1 mandat. Na opozicijsko listo so se na gospodarski nestrankarski osnovi zedinile vse neklerikalne skupine, razumljivo pa je, da je bila pretežno socialistična, saj so Studenci že od nekdaj veljali za socialistično domeno. Da bi omilil neugodni vtis izida volitev, je >Slovenec« obenem s poročilom o volitvah prinesel izjavo župana g. Kaloha, ki je bila formulirana tako, da se je moglo pri površnem čitanju iz nje sklepati kakor da je Kalohova lista prav za prav vsaj deloma tudi lista JRZ. župan Kaloh je naknadno pojasnil, da izjave ni sestavil sam, marveč mu je bila predložena v podpis z motivacijo, da je treba demanti-rata razširjajoče se vesti, da je njegova lista komunistična. On da je zato izjavo v naglici podpisal, ne da bi ji mogel po. svetiti potrebno pozornost, ker se je vse to zgodilo v nervoznem razpoloženju tik po koncu volitev. V večerajšnji številki »Delavske politike« je sedaj izšla izjava, podpisana od 16 v nedeljo izvoljenih občinskih odbornikov. Izjava pravi, da podpisniki > odločno zavračamo vse v listih priob£ene vesti o parktiranju z JRZ in njenimi predstavniki. Izjavljamo, da z objavljenimi »izjavami« nimamo nikakih zvez in se je vse to storilo brez naše vednosti. Prepuščamo do. tičniku, ki je take samovoljne izjave dajal, da sam nosi tudi vse poledice«. Podpisniki se kontno zahvaljujejo vo-lilcem za izkazano zaupanje, uredništvo >Delavske politike« pa pristavlja, da s tem zaključuje javno polemiko o studen-ških občinskih volitvah, notranja vprašanja pa bodo razčistili tn uredili občinski odborniki sami. Interpelacija o senatorju Svetozarju Tomiču Takoj po proračunskem glasovanju v senatu je vložil narodni poslanec JRZ Djura Jevtič v narodni skupščini na predsednika vlade interpelacijo, v kateri očita senatorju Svetozarju Tomiču. ki je član kluba senatorjev JNS,. da prejema kot podpredsednik Rdečega križa mesečno po 12.000 Din, da ima v palači Rdečega križa prosto stanovanje ter da vrh tega uporablja avtomobil Rdečega križa. Interpelant je navajal, da je to nezdružljivo s položajem senatorja, in zahteval od predsednika vlade pojasnila. »Vreme« objavlja sedaj pojasnilo Rdečega križa, ki ugotavlja, da so vse te navedbe docela neresnične. Podpredsednik Rdečega križa senator Tomič za svojo častno funkcijo ni nikdar prejemal in tudi sedaj ne dobiva nikake nagrade ali ka-koršnekoli odškodnine. čeravno izredno marljivo dela za Rdeči križ ter nosi največjo odgovornost za njegovo pravilno poslovanje. Res je. da ima senator Tomič stanovanje v palači Rdečega križa, toda za to stanovanje plačuje, kakor vsi drugi najemniki komisijsko določeno namejnino v znesku 1.650 Din mesečno. Rdeči križ ima res neki stari avtomobil, toda ta avtomobil je na razpolago samo za oficielna službena potovanja. V ostalem pa Rdeči križ vsako leto objavlja tiskano poročilo s točnimi podatki o vseh izdatkih in dohodkih, tako da more vsak član sproti kontrolirati, zakaj so se porabili dohodki društva. Izvršni odbor Rdečega križa je na svoji seji 30. marca obsodil postopanje poslanca Jevtiča ter izrazil senatorju Tomiču svoje simpatije, zahvalo in priznanje za njegovo požrtvovalno delo v prid Rdečega križa. Mandžurski ultimat Zunanji Mongoliji Peking, 4. aprila, o. Mandžursike vlade je poslala vladi Zunanje Mongolije uitimattv-no noto, v kateri grozi z najresne-'šimi re-presalijami. ako takoi ne ustavi obmejnih rwpadov. Vse kaže, da gre za sistematsko akcijo Japonske, ki hoče izkoristiti napetost v Evropi in prehiteti Rusijo, preden bi si mogla zavairovabj hrbet v Evropi. Japonski generalni štab je že izdelal oodn-obne načrte za koncentracijo mandžurckih in japonskih čet na mongolski meji, ki bo najbrže poslala torišče resnega spopadi med Japonsko in Rusiio Japonski vojaški krogi so boli kakor kdaj prepričan', d« se bo taka voma konča'« ugodno za Japonsko in niti najmanj ne dvomi io. da je Japonska sedaj popolnoma dorasla rdeči armadi, ki se zaradi prostranega ozemlja ne more naglo zbrati. Rar^n teg* računa jo tudi c tem. da bo znaten del rv^ke vojske zaposlen na ' evropski meji in v Evropi sploh. Ob brezprimerno surovi gonji pobožnega tiska povodom smrti učitelja Pečka sem stvarno in mirno reagiral v torkovem »Jutru«. Stvarno in dostojno, kakor zahteva veličanstvo smrti. Moje konstatacije o vzrokih smrti kakor tudi o njegovih odnosih do žene. sestre in »prijateljev«, so dejanski stan popolnoma razčistile. Dogodek v Št Jurju. blagajnikovanje pri Kmetijski podružnici in druge stvari so ponesrečile započeto beatifikacijo z verske strani, s politične pa sokolovanje. iskanje pomoči pri meni. agitiranje in glasovanje za mene itd. Aranžerji. ki so držali mrliča v hiši tri dni. da bi dobili dovolj časa za agitacijo in mogli dovolj razviti politično demonstracijo. so bili zaradi, tega konsterni-rani. Razočarani pa tudi zato. ker ljudstvo — čeprav od njihovega tiska hujskač no — le še nima smisla za agitacijo s koruzo in drugimi neokusnostmi na blagoslovljeni pokopališki zemlji. Doslej so se pri nas na tem kraju molile le molitve za dušni mir rajnkih. Zato so za izliv svoje politične strasti m nekrščanskega sovraštva dobili peresnika iz Ljubljane, mu nasufiirali, kar so smatrali za važno, in četrtkov članek v »Plo%*en-eu« končuje: »To povemo gospodu senatorju: Roke našega ljudstva so vprav plavale po njem in njegovih ovaduhih. Zavedni katoliški možje smo storili vse, da so se te roke povesile. Ce bo šlo preko vseh meja. naj gleda sam. Mera ljudskega potrpljenja je do vrha polna« itd. če to ne zanima javnih oblasti, tudi mene ne zanima. Najmanj pa me seveda more ustrašiti širokoustni dopisnik, ki se še podpisati ne upa. To poglavje bi bilo za mene končano. Ostane le še »gnila slama«, ki bi naj »Slovencu« nudila v prvotni zamisli dokaze mučeništva. P komurkoli sem prišel v dotiko. vsakega sem vpraša!, če ve za pokrajino. kjer leže učitelji na. gnili slami. Nemogoče je najti tak kraj in mnogi so mi poudarjali, da je to sramotenje učiteljskega stanu in šumadije še posebej. Zdaj pa še malo pomenka. z gospodom »Slovencem.« Ze deset dni me napadate, stran za stranjo bruhate ogenj in žveplo na mojo neznatno politično malenkost, tako da ste za postanek te vaše jeze zainteresirali celo ljudi, ki se svoje žive dni niso brigali za politiko. Ne morete si misliti. kdo vse bere moje govore v senatu zaradi te vaše reklame. In če bi vedeli, kdo vse mi je čestital, bi vas bilo pa malo tudi strah. Saj sem se dobro pripravljal, da vas zadenem v živo. vem, kakšen je bil efekt, ali da bom tudi vas tako potresel. kakor priča vaše tuljenje, tega pa nisem pričakoval. Zato imam polno vzroka biti zadovoljen z reklamo. Kar je pa v vaših napadih kriminalnega, se pa seveda srečamo pred kazenskim sodnikom. Ljudje, ki so imeli na tem torišču posla z vami, pravijo, da ste v takem objemu najmanj hrabri. Tn zakaj bi samo jaz igral vekomaj le dobričino?! Župan Babnik popolnoma oproščen Poročali smo že o »aferi« g. Valentina Babnika, bivšega župana v Št. Vidu pri Ljubljanr, Njegova občina je bila ena prvih, ki je dobila revizijo banske uprave. Bila je tudi ena prvih, ki je bila na osnovi take revizije razpuščena. Proti takratnemu županu Babniku pa je bila vrh tega podana ovadba zaradi poneverbe občinske Imovine v vrednosti 80 Din. ker je dal položiti na dvorišče ob svoji hiši cementne cevi, ki so bile občinska last. O prvi razpravi, ki se je o tej zadevi vršila pred sodnikom poedmcem ljubljanskega okrožnega sodišča g. Lederhasom smo v »Jutru« poročali že v februarju. G. Babnik je v svojo obrambo navajal, da vodi preko njegovega dvorišča javna občinska pot in da je zato bil upravičen položiti pod to pot občinske cevi. Da se do-žene, kako je s to stvarjo, je biLa takrat raprava preložena. Nadaljevala se je včeraj pred istim sodnikom. Zaslišane priče so potrdile navedbe obtoženca. Takratni člani občinske uprave so vrh tega pričal', da je g. Babnik na seji poročal o potrebi, da se položijo dotične cevi in da je bilo to tudi sklenjeno. Pre-čitano je bilo dalje poročilo katastrskega inšpektorja g. A. Bojca, ki je na prošnjo sodišča pregledal sporni teren ter ugotovil, da je dotični del dvorišča res smatrati za občinsko pot. Obtoženčev zagovornik je na osnovi vsega tega dokaznega gradiva poudarjal, da ne le rr mogoče očitati g. Babniku kakega nekorektnega dejanja-marveč mu je treba priznati, da je položil cevi v lastnem interesu. Bilo bi tudi smešno verjeti, da br župan, ki je 15 let zvesto m pošteno vršil to javno službo, z naivno poneverbo v vrednosti 80 Din žalostno zaključil svoje delovanje. Sodišče je g. Babnika popolnoma oprostilo. Podaljšanje trgovinske pogodbe s Turčijo Beograd, 4. aprila, p. Potom izmenjave not med jugoslovensko in turško vlado je bila trgovinska pogodba med obema državama podaljšana do 20. julija t 1. Iz finančne službe Beograd. 4. aprila. AA. Za računskega kontrolorja v 7. skupini je imenovan pri zetskem finančnem ravnateljstvu v Pod-gorici Franc Zupane, računski kontrolor drinskega finančnega ravnateljstva v Sarajevu. Ne toliko vam, kakor riovensid javnosti pa odgovarjam še sledeče: Ob pazljivem in hladnokrvnem čitanju sem zasledil tri stvari; psovke, falziftciranje teksta v mojih govorili m trditve notoričnih neresnic. Da bi pa meni dokazovali kakšno netočnost. v to se še niti niste imeli poguma spustiti, dasi nekateri tako pazljivo Citate moje govore, da jih skoro že znate na pamet. Ali je »fair« za tako inteligenco, kakor sedi v »Slovenčevem« uredništvu, izrazoslovje kakor: »mesar, velikolaški Martin Krpan, r mesarnieo in kijem; poskrbeli bomo. da bo sam norec ostal«? AH celo očitki »poslanca« Škulja. da je moji ženi pomagal med vojno do podpore, ko bi bilo mnogo bolj zanimivo izvedeti iz teh nt kdo me je v letu 1918. denuneiral avstrijskim oblastem! Ali je »fair« trditev, da sem dejal v senatu, da je katoliška akefja v Sloveniji 1000'« proti režimu, ke je fe 8tenograf?kih beležk senata od 23. ITI. stran 107 gredi prve kolone razvidno, da sem dejal: »Kako vi pojasnjujete zadržanje slovenske katoliške akcije, ki je do 100^ prešla v režim p rvojim predsedni-kom dr. Krekom?« Lahko je potem na fnlzifioirani tekst odgovarjati. Slučaj pa ni osamljen, kar bodo dokazali pred sodiščem tudi drugi, ki ste ph hoteli enako pogoditi. Tz poglavja neresničnih trditev pa ^s ko rvani »mandat« dr. Arka h Kočevja. Za senatorja sem M izvoljen 3. februarja 1935. moj mandat pa je verificiran sredi junija. Po zakonu bi mi pripadala pravica — če bi im<»l še poslanski mandat in H ne bila skupščina razpuščena že 6. februarja — izbirati m se odločiti za skupščino ali senat še tri dni po verifikaciji. Tn da je prišlo do tega in da M se Ml v take«m slučaju odločil odstopiti slovenski mandat Nemcu, šele potem b? bil zagrešil nacionalni greh. Pa je »Slovencu« tudi dobro zna.-no. da. sem točno vedel, preden sem sprejel kandidaturo za senat, rta so volitve v senat poslednji čin takratne skupščine. AH ste v stanju — ne pred menoj, nego pred učenimi doktorji svetega pisma, M bi ne bili politiki — dokazati, da je taka polemika »katoliška« 5n »v duhu vere«. Gospodje! »Terafi lisieu, pa isterafi ka!« Resnično, dosegli ste popolnoma nasproten uspeh m dram i jo se iz letareije ln bre7brižnosti celo taki Ijndje. ki niso smatrali za dolžnost da se brigajo za poEti-ko. Vse se bo dvignilo, strnilo v eno vreto in storilo vse. samo da se reši vašeca terorja. Navzlic ostudnim nar>adom ostanem še naprej na. braniku 'ponižanih bi razža-licnih m z vsemi skromnimi močmi bom ščitil nedolžne žrtve, ki jTh množite h dneva v dan. Le nadaljujte! Kar j^ pridobljeno s takimi . sredstvi, nima božjega blagoslova! Vel. Lašče, 3. p t>riH. * T van PucelJ. Iz vojaške službe Beograd, 4. aprila, p. Vojni list Objav. Ija ukaz, s katerim je razrešen dolžnosti poveljnik vojne akademije divizij ski general Sava Trpkovič (bivši divizionar v Ljubljani) ter stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. Za novega komandanta vojne akademije je postavljen dosedanji pomočnik vojnega ministra general Vladimir Cukavac. Za vojnega atašeja v Atenah je imenovan pešadijski polkovnik Ivan Prezelj dosedaj načelnik štaba drrn-ske divizije. Dosedanji ataše v Atenah generalštabni polkovnik Ljubomir Petrovič je razrešen in stavljen na razpoloženje. e Nov grob Snoči je umrla v Ljubljani v starosti 66 let šolska sestra v Marjanišču, Mirosiava Wigele, sestra upokojenega šolskega upravitelja g. Fenda Wigela. Pogreb bo v ponedeljek, 6. t. m. ob 14J30 izpred Mafrija-rtišoa k Sv. Križu. Blag ja spomin, žalujočim nase sožalje' Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Porast oblačnosti, loplo, vetrovno, poslabšanje vmnena verjeitno, potem hladneje. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Bliža se hladnejše vreme. toda v južnih Alpah bo morda še ostalo milo. Tempo današnjega časa zahteva odpornih živcev, zdravega srca in mladostnega [ izgleda. — CEVIEAN kopalne tablete s« izbrano sredstvo na tej poti. Od Francije izročeni dr. Artukovič zaradi pomanjkanja dokazov oproščen Hrvatski dnevnik" dr. Mačka Uboj na beograjski univerzi itot NAJPOPOLNEJŠA in eenejŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ I NAJVEČJA DOMAČA RA2POŠIUJALNA TVRDKA F. SCHNEIDER IZDELOVANJE GLASBIL Iti GLASBENIH PRITBKUN ZfiGRE B ,lIikoličcvauL10/c Havajske kitare, kromatiČne harmonike, trube saksofoni in t d, najceneje Violine«-- od Din ?1rnayzgoF Kitare____- -148.- Mandolina..« • 98.-Harmonike-- 75.- ZAHTEVAJTE CENIK Danes otvoritev teniške sezone. Ilirija je izrabila letošnje ugodne vreme in pohitela z uredtvijo igrišč, če ne bo motil dež, bo za praznike že vse urejeno. Danes bodo naši tekmovalci predvajali dopoldne ekshibicijske trening partije. Pri- J dite! nasproti 4.84, 5.04, 6.60 m 5.05 miSijona Din ▼ zadnjrh štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so se tečaji za malenkost okrepili in so se svobodne tuje devize trgovale na bazi do 16-55 do 16.60 Din za švicarski frank Angleški funt »e je v svobodnem prometu nekoliko dvignil na 251 do 252 I>n. ker je Narodna banka krila povpraševanje le v omejenih količinah. Devize Curih. Beograd 7, Pari® 3X2225, London 15.2075, Newyork 306.8750, Bruselj 51.90, Milan 34.25, Madrid 41.90, Amsterdam 208.35, Berlin 123.30. Dunaj 57, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90 Pra<*a 12.70, Varšava 57.75, Atene 290. Bukarešta 2-50. Blagovna tržišča 2ITO -f Chicago, 4. april«. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.375, za julij 84, za sept 82.875; koruza: za nmj 59.875, za ruln 58.875. za sept 58.75. + Winnipeg, 4. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 79, za julij 801 za okt 80.625. Bolezni jeter in žalča Jetra Imenujemo veliko žlezo ki leSi n« desni »uranl človeškega drobovja jetra prolsvT jajo žolč. to je zelenkasto rumeno, grenko teko. 6» ££ Danica ^ Julijama 16 ^ pom. Vila Ružica Ail«:a 33 »ob, pod fflto uprav« Peo». Miraanare, Tberapia Svrat. GjUPftSlll moderno nrejeoa Uh Restamrant — PreoočSSa Europa-Viiiodol-Belle-Vue Gostilne ZELENGAJ . MORAVA HRVAT . ILIRIJA - FRANKOPAN . VINODOL . SOKOL - SLOVENAO . DALMATINSKI PODRUM KAFANA - CORSO ter lopo urejen« sob« ▼ privatnih vilah. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MIRAMAKE Preko 10.000 zdravniških priznanj! železnato ,______ ___ KIH3-9IN0 ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica 77,— Din, pollitrska Din 48.—, Cetrtlitrska Din 32.— Reg. Sp. br. 3690 od Ž4. II. 1998. iiaee vesti • Lepa gesta švedskega prijatelja Jugoslavije. Bivši konzul Srbije in pozneje Jugoslavije v Stockholmu Carl Adam Carlson je velik prijatelj Jugoslavije, kakor je bil tudi nekdaj prijatelj predvojne Srbije. Našo državo je že večkrat obiskal in pridobil si je mnogo iskrenih prijateljev. Zagrebškemu društvu za kulturno vzajemnost med Švedsko in Jugoslavijo, pri čisrar ustanovitvi je sodeloval, je g. Carlson zdaj sporoiel. da bo da! za letošnje počitnice zagrebškemu vseučilišču na razpolago pnmerna denarna sredstva za štipendije onih akademikov, ki nameravajo prirediti na Švedsko studijska potovanja, da bi se poglobili v praktične vede, katerim posveča Švedska posebno pozornost. Ze pred leli Je naš odlični švedski prijatelj naklonil mnogo podpor našim akademikom. • Bivši zdravnik abesinskeca cesarja bo predaval. V Beograd je prispel bolgarski zdravnik in novinar dr. Jordan Sirokov iz Sofije. Dr. Širokov je žive! nekdaj tri leta v Abesiniji. v abesinski vojski je imel čin polkovnika, nekaj časa pa ie bil tudi zdrav, nik sedanjega abesinskega cesarja. Cesar mu je poveril tudi organizacijo zdravstvene službe v pokrajini Sidamo. Dr. Sirokov bo v Beogradu in še v nekaterih drugih mestih predaval o Abesiniji kot gost Jugoslo-vensko-bolgarske litre. • Na tehnični fakulteti univerze r Zagrebu je bil diplomiran za strojnega inženjeri a g. Hinko Golias iz Ljuhljane. Čestitamo! Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske upiave dravske banovine »št. 28 z dne 4. t. m. objavlja pravilnik o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic, ki služijo potrebam potnikov, izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s poštno hranilnico, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in popravek k §§ 9 in 87 pravilnika glede banovinskega proračuna. ZASTOPNIK zelo dobro vpeljan v Bosni, z odličnimi referencami in lastnim avtom, išče zastopstvo s provizijo v tekstilni stroki. Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Zastopnik 137«. LEPE SPOMENIKE po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo KUNOVAR FRANJO, LJUBLJANA Zahtevajte album! . Z Zidanega mosta nam P°™eajo da F bil z redom Jugoslovenske krone V. stopnje odlikovan ugledni in priljubljeni podaje načelnik Srečko Razpotnik. vrl sokolski delavec ki že dalj časa vodi domače So kolsko društvo. Z redom sv. SJ™ odlikovana šef skladišča g. Janez Cegtar in Anton šijanec. namestnik prom^ega kontrolorja. G. Fugina Vladimir je bil odlikovan z zlato kolajno. Čestitamo. ♦ Film našega novinarja v Berlinu. M kor poročajo berlinski listi. Je drsnik »Jutra« «r dr. Milan Foerster te dni P^ed vajal v berlinski Reimannovi šoli, v oddel-Tu za zvočni film. svok> berlinske. filmgo reportažo, ki jo je snemal celo leto^ Usti poudarjajo da je g, Foerste.r kot amater nanizal celo vrsto učinkovitih slik. Našel je Se in kraje, ki so mnogim. Berlmcanom neznani. Arhitektonsko, pokrajinsko, v fca-Steriziranju ljudi in v posrečeni izbm najbolj aktualnega je dr. Foersterjev film kar sijajen. Kakor lani, tako smo tudi letos otvorili prvega aprila naš oddelek za cenejše oble. ke "Pri neverjetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti Vhod v ta oddelek je v Ljubljani iz Prešernove ulice 54 na dvorišče. TTVAR OBLEKE. . Smrt zaslužnega narodnega V visoki starosti 84 let je umr v Zagrebu bivši rimsko-katoliški župnik Ivan Cerov ski ki je bil leta 1909 vodja reformacijskega pokreta in potem prvi župnik hrvatske reformatorske cerkve v Zagrebu. V mla dihi letih je Cerovski služboval kot župnik v Krneti ču pri Karlovcu. Ker je njegova spadala pod kariovško mestno področje in ker so Cerovskega vsi cemh kot požrtvovalnega rodoljuba, so ga zvolili v nuetno zastopstvo, kjer ]e razvil uspešno delo v nacionalnem m gospodarskem pogledu Pod madžarsko oblastjo je dobil ^ lVar lovac zanj in njegove prebivalce častni vzdevek »najboli hrvatsko mestcK župnij in občinski odbornik Cerovski le imel pri tem velike zasluge. V njegovem domu so se shajali najodločnejši opozicionalci ter k^ vali načrte za narodno osvobojenje. Ko je bil kot dekan upokojen, se je preselil v svoje rojstno mesto Zagreb. Ko se je, leta 1919 med mlajšo duhovščino pojavil refor-mistični pokret. se mu le Cerovski kljub starosti z vsem srcem pridružil m je zaradi teaa izgubil tudi svojo pokojnino. Postal je prvi župnik hrvatske reformatorske cerkve v Zagrebu ter ostal na tem mestu do ustanovitve starokatoliške cerkve- V tej cerkvi so se pojavljale razne struje m Ker ie Cerovski zagovarjal stališče nekdanjih reformatorjev, je imel zaradi svoje doslednosti in značajnosti spet škodo. Dočakal e eicer da je tudi utrechtska unija pnznala njegovo delo in ga imenovala za škofovskega vikarja hrvatske starokatoliške cerkve, dek> pa mu je preprečila bolezen. TOMISLAV PIVO 18% in GRAND PIVO iz zagrebške pivovarne toči restavracija HOTELA ŠTRUKEL. • SPD opozarja na današnji oglas za oskrbnika planinskega doma na Komni. * Smuka za veliko noč: SPD opozarja planince in smučarje, da je smuka meseca aprila zelo ugodna T Triglavskem pogorju Sneg je žalil vse kotanje in gladko dr. se smučke čez zakrite skale. Staničeva koča in Triglavski dom na Kredarici, le. žita v središču smuških terenov tik pod Triglavom. Dostop iz Mojstrane skozi do. lino° Krme. Koča pri Triglavskih jezerih j« dostopna od Zlatoroga preko Planine ara Kraju. V vseh postojankah so na raz. polago smuški učitelji Zimske markacije so izpopolnjene. V okolici Erjavčeve koče na Vršiču so prvovrstni smuški tereni ter snega dovolj. Povsod je zrnat sneg. naj. priljubijenejša podlaga za smučarje. Planinci smučarji, hitite na smuko T P^ani. • Pot v Kamniško Bistrico na desnem bregu Bistrice je popravljena ter prehod, na, ker je SPD popravilo brvi, ki jih je porušilo drevje v viharju. Dom v Kamniški Bistrici vabi spomladanske izletnike, da v čim večjem številu obiskujejo to po. stojanko ob vznožju Kamniških planin. Koča na Kamniškem sedlu bo za velikonočne praznil^ za silo oskrbovana. Poset. niki naj se mimogrede javijo ▼ Domu v Kamniški Bistrici, kjer dobijo podrobne informacije. Koča na Veliki Planini je stalno oskrbovana ter dostopna pešcem, ker sneg polagoma gineva. • Zanimivo krožno potovanje s parobro-dom »Kraljica Marija« pod zelo ugodnimi pogoji bo od 16. do 25. t.m. Izletniki obiščejo Sofijo Varno, Carigrad, Atene. Drac, Kotor. Dubrovnik. Hvar, Split, Ankono m Sušak. Informacije in prijave pri »Putmku« v Ljubljani. • Važnost turizma za severno Dalmacijo. V Šibeniku so zborovali predstavniki turističnih društev in ustanov iz severne Dalmacije ter sprejeli daljšo resolucijo, ki na-o-laša, da je tujski promet za dalmatinske in obmorske kraje zelo važna gospodarska panoga. Od nje se pričakuje nadomestilo za izgube in primanjkljaje na drugih gospodarskih področjih. Oblastva bi morala tujskemu prometu zaradi tega posvetiti še več pozornosti kakor doslej. Turistična društva nai bi bila deležna primerne gmotne podpore in skrbeti bi bilo treba tudi za zboljšanje prometnih zvez. • Pogreb ge. Marije Lapove včeraj popoldne v Kamniku je najlepše pokazal, kako zelo so vsi spoštovali in cenili to srčno dobro ženo Mnogo sto ljudi jo je spremilo na zadnji poti. pevci so se poslovili od nje s trikratnim petjem Položili so jo v grob ob stran njenega moža. še le pred par meseci umrlega Antona, s katerim je nad 40 let delila srečo in nesrečo in vzorno vzgojila svojih osem otrok. S temi. ki so v tako kratkem presledku izgubili očeta in mater, sočuvstvujejo vsi njihovi znanci. Plemeniti ženi bodi lahka domača eruda. • Prve velikonočne pozdrave pošilja svo-jim naročnikom in čitateljem ilustrirana tedenska revija »Življenje in svet«, ki bo izšla jutri kot priloga ponedeljske Izdaje »Jutra«. Vsebino glej na drugem mestu- Dame imajo dober okus, mi z njimi tekmujemo. Prinašamo najlepše pomladanske plašče, modeli Dunaj in Pariz. Ogled je prost, presenečeni boste z okusno izdelavo. TTVAR OBLEKE. • Hotelirje, restavraterje gostilničarje in njihove uslužbence opozarjamo, da ima Ba-novinska zalosa šolskih knjig ln učil v Ljubljani v zalogi knjigi: Jelen c-Vel ikon ja »Šerviranje« in dr- Bonnann »Nauk o .uj-skem prometu«. Knjigi sta praktični in vam bosta lahko izjvrstno služili pri izvrševanju vašega poklica. V njih boste našli lepo izpopolnitev za svojo stroko. Cene knjigam smo znatno znižali. Serviranje stane 40 Din. Nauk o tujskem prometu 20 Din- Knjiga o serviranju je bogato ilustrirana. Knjigi naročajte pri Banovinski zaloci šolskih knjig in učil v Ljubljani Vrazov tr2 št. 6. _ • Največji ilustriran roman v slovenščini je pričela priobčevati tedenfka revija »Življenje in svet«, ki io dobe naročniki pone-deljskega »Jutra« brezplačno Za veliko noč avtoizlet Sušak-Crikve-nica z vožnio po morju 175 Din. Prijave: izletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel »Slone. želja je hrepenenje po nečem... Mi vam jo izpolnimo. Prinašamo trenčkote za dame, gospode in mladino, najboljše kakovosti,' najnovejšega kroja, najnižje cene. Ogled je pri nas že iz koristi neobhodno potreben. TTVAR OBLEKE. • Obolenje in lenivost črevesja. Vsa hrana se začne prebavljati v želodcu. Nadaljuje in dokončuie se pa prebava hrane v črevesju s pomočjo raznih črevesnih sokov, žolča in trebušne slinavke. Vsaka prebavna motnja se izi aža v prepočasnem ali pa prehitrem odvajanju črevesne vsebine. Prvi poiav se imenuje lenivost črev ali zaprtje, drugi pa črevesni katar ali driska. Zaprtje je mnogo pogostejši poiav. Vsaki motnji pravilnega črevesnega delovanja je vzron nezadostni sestav črevesnih sokov ali pa žolča, mnogokrat oa tudi obolenje trebušne slinavke. Največkrat manjkajo telesu one tvarine ki jih izločujejo zdrava čreva in katere 'delujejo poživljajoče na prebavne živce- Mnogo ljudi poskuša dražiti črevesne živce s pomočjo odvajalnih sredstev, ki močno delujejo. Na ta način pa se povzroc: često razdražljivost črevesja ali pa se ljudje privadijo odvajalnemu sredstvu, tako da črevesje kmalu ne more več normalno delati brez odvajalnih sredstev. Prebavne težave so naivečkrat v zvezi z nastajanjem plinov slabostmi pomanjkanjem apetita, glavobolom, kakor tudi z nečisto kožo. I udi nespečnost in pomanjkanje energije so posledica prebavnih moteni- Vsak večer naj Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. NESTALNO POMLADANSKO Jagod. P. Beiersdorf 6 Co., d. s o. J., Maribor. Iz Ljubljane u— Janko Samec pri Abrahamu. Danes se srečata z očakom Abrahamom primorski rojak pesnik in učitelj g. Janko Samec. Jubilant je dolgo vrsto let učiteljeval v Ro-janu pri Trstu, kjer je vzdržal, dokler je bilo mogoče nato je dobil službo v Mariboru zdaj pa' je dodeljen oddelku prosvetne uprave dravske banovine v Ljubljani. Sodeloval je e svojimi leposlovnimi prispevki gotovo pri vseh slovenskih literarnih obzornikih. Čeprav ga je življenje mnogokrat neusmiljeno pestilo, je ostal mlad in obha-je današn-i dan tako dobro ohranjen, da mu ne bi nihče prisodil petdesetletnice- Naj bi mu sijalo v novem časovnem razdobju, ki stopa vanj danes, sonce boliše zadovoljnosti kakor doslej! Fotoamaterji Ali že imate knjigo »Z Leico po fotografskem svetu?« V njej najdete podroben opis kako nastane fotografski papir, film ter mnogo drugih novosti, katere bodo zanimale vse fotoamaterje. Dobite jo zastonj ob nakupu enega filma pri Foto Touristu - Lojze Šraucu ALEKSANDROVA C. 8. u— Seja mestnega sveta se bo vršila v torek 7. t.m- v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Javni seji bo sledila tajna seja. u— Društvo »Tabor« vljudno sporoča vsem bratskim pevskim zborom in ljubiteljem naše slovenske pesmi, da je primo-rano preložiti svoj koncert »istrske pesmi« zaradi tehničnih ovir od 18. na 25. t.m. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti koncertna pevka gdč. Justina Dolenc, koncertni ba-ritonist g. Tone Petrovčič in radijski orkester. Uvodno besedo o istrski pesmi bo imel g. prof. Bačič Očka in mamica! Rabimo obleke, sedanje so bile lepe in trajne. Saj se dobijo že od Din 60 naprej, mornarske pa že od Din 90. Vsi očke in mamice kupujejo obleke za svoje ljubljence vsled dobre kakovosti in nizke cene pri — TTVAR OBLEKE » Odšel je z doma 15 leten fant čedne postave Oblečen je v siv sviter. in temno plav-kasto suknjo, v belkaste pumparice z veliko krpo ali v močno pouošene temno rjave hlače.' Na glavi ima zelen Sirokofcrajen klobuk obut je v gojzerje. Kdor ga najde, in privede na pravo pot dobi 100 Dm nagrade. Naj ga prijavi na najbližjo vozniško postajo ali na občino ali na ©rožnisko postajo v Rogaški Slatini. . * Šola s petimi dijaki. »Kosovske Novine« pišejo, da ima obrtna šola na Cetinju več učiteljev kakor dijakov. Koliko Je učiteljev, Ust sicer ne pove, trdi pa, da lahko vse dijake preštejemo na prstih ene roke. lorej jih je največ pet. ♦ Žrtev revnih vaščanev «a presveto. va- ščani Bresja, ki je najrevnejša in najmanjša vas v resavskem srezu, gradijo sami brez vsake pomoči svojo osnovno šolo. Za to žrtev so se odločili, da ne bi bilo treba pošiljati otroke 10 km daleč v šolo druge vasi Brez dela. ki ga opravljajo vaščam zastonj, bodo znašali stroški zgradbe okrog 100.000 Din. Poleg šole urejujejo va-čani tudi stanovanje za učitelja. • Velika tatvina t beograjskem gledališču Iz garderobe beograjskega gledališč« so 'izginili v zadnjem času razni predmeti in sum tatvin je padel naposled na mladega Berivoja Bogiča- Mladenič se Je že dolgo neovirano kretal po gledališču, ker je njegov oče prvak beograjske drame. Kradel je obleke, površnike, čevlje in razne druge predmete iz garderobe. Marsikaj je prodal, nekaj plen« pa je imel skritega pri nekem se popije 1 skodelico Planinka čaja. Njegova vsebina na grenkih snoveh, natriju m eteričnih oljih povzroči normalno sestavo črevesnih sokov. Nadalje se je treba mnogo gibati ter se po možnosti varovati težko prebavljivih jedil, kakor tudi takih, ki dražijo črevesje. — Gospodična, stara 28 let, je trpela na trdovratni zapeki, črevesnih plinih in napetju. Skozi dolga leta je uporabljala odvajalna sredstva, ki so pa vedno slabše delovala. Ze po par dnevni uporaba je povzročil Planinka čaj lahko prebavo in dnevno redno čiščenje. Reg. S. -->29-36. Negujte svoje noge Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. Obiščite našo pedikuro ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CZ) ■ CD ■ CD ■ CD ■ Velikonočna gnjat je garantirano najboljša pri SLAMIČU kjer jo na željo tudi Drezplačno skuhajo. Velika izbira štajerske perutnine! O postnih dneh razne morske in sladkovodne ribe. Rezervirajte si posamezne komade! V restavraciji: Najboljši kraški teran! — Izbrana vina čez ulico 2 Din pri litru ceneje! 1 C=> ■ 01C3 ■ C31 CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C31 u— Z Ljubljanskega grada. Prejeli smo: Na Razgledni poti rase tik pod stanovanji nekaj kostanjev, ki stanovalcem ne zastirajo le solnca, temveč tudi povzročajo v stanovanjih vlago, kar je v škodo zdravju stanovalcev in pohištvu, v škodo pa tudi zi-dovju. torei lastnini mestne občine. Prejšnja leta je magistrat večkrat odredil mestni vrtnariji da so njeni uslužbenci te kostanje obžagali. Zdaj pa. ko so se kostanji ; i simije "UMigaii. —f"- — — .----- • vam I' razbohotili v višino in širino, se zanje nih- to pripravljeni kopeli Vam ^ Ne Mležejo nit} koikovane V posebej za osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa In debelo kožo. Postrižemo Vasn zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6.— Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo nekaj plen« pa je imel skritega pri nekem priporočamo strokovnjaško ma- svojem prijatelju. Po dosedanjih ugotovitvah krvi Vam pnpo je oškodoval gledališče za kakih 22.000 Din. | siranje nog. če ne zmeni. Ne zaležeio niti koikovane prošnje. Gospodarski urad, pod čigar kom-petenoo so take in slične prošnje, ne da nikakega odgovora. Prosimo g- župana, da se za zadevo pozanima. tj_ Zborovanje strojevodij. Občni zbor Združenja strojevodij, oblastne sekcije ▼ Ljubljani, se bo vršil jutri v ponedeljek ob 9 v prostorih hotela >Bellevue«. u_ šentjakobsko gledališče uprizori drevi Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trški gori«. Lepo petje in godb«, krasna scenerija, malo romantike in pravi kmečki dovtipi, vse to tako navdušuje posetnike, da je dvoirana vedno razprodana. Nabavite m. vstopnice pravočasna Začetek točno ob 20.15- Med uverturo vstop v dvorano ni dovoljen- Ker je to ena zadnjih predstav, ne zamudite prilike, ogledati si uspelega domačega dela. Še na veliki četrtek zvečer prinešene obleke v kemično čSče. nje, plisiranje, barvanje, pranje in »vetlo-likanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REIGB. u— JNAD. »Edinstvo«. V ponedeljek 6. tjn bo ob> 20. v klubovem lokalu obvezen članski sestanek. Vabljeni tudi člani »Jadrana«! Odbor. . u— Bolniška blagajna ljubljanskih mesl-nih uslužbencev ima svoj redni občni »bor v ponedeljek 6. t.m. ob 18- ▼ zborovalni dvorani mestnega poglavarstva. u— Temeljni kamen za cerkev ®r. Tere-zike Male na Kodeljevem bodo položili danes popoldne. Blagoslovil in vzidal ga bo škof g. dr. Rožman. Dvorana za prireditev, ki bo pred cerkvijo, je že skoro dovršena. u— Kazen za ciknjeno vino. Sresko sodišče je 13. novembra lani obsodilo Vlada Nazorja na 2C0 Din denarne kazni ali 4 dni zaoora zaradi prestopka po § 6 zakona o vinu, ker je prodajal v Ljubljani ciknjeno rdeče vino Njegovo krivdo je smatralo sodišče na podlagi ovadbe kletarskeg« nadzornika za dokazano, obdolženec pa se k razpravi ni javil in mu je bilo sojeno f Velika senzacija Najcenejši foto aparat samo Din 6.— pri Foto Touristu - Lojze Smuča LJUBLJANA — ALEKSANDROVA S. odsotnosti, ki mu ie bila šteta v obtežilno okolnost Zaradi tega se sodišče tudi m moglo ozirati na njegovo izjavo, ki jo j« dal na zapisnik kletarskega nadzornika, da predmetne pijače ni prodajal za vino-Pro-ti razsodbi se je Vlado Nazor pritožil m je apelacija pristala na ponovno razpravo »a kateri se je obtoženi vendarle pojavil- Mali kazenski senat pod predsedstvoin to*. Kralja je na veliko nezadovoljstvo obtoženca prvo razsodbo potrdil v polni men aa podlagi strokovnega mnenja ki §?. j? dal kletarski nadzornik Gorjup. Pijača, " jo je Nazor prodajal, .je po uradmngofcv vitvi vsebovala 2.7 odst. kisline, torej 1-1 odst. več, kakor jo je po zakonu (tovoljene. Hudo razburjen je Nazor izjavil, da se t« še pritožili ____ n_ v dellkatesi Anton Str^arjo- va ulica, dobite izvrstne šunke W6ger«i» Klefiš. Dalje vse vrste namiznih m aeserv nih vin, vermut. likerje itd- ■ OlOiCSlCDBCDiOlO"^*0" najlepše damske plasce, površnike in obleke za gospode ima v zalogi po najnižjih cenah FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. ■ 0l010iC=31C31CD«C=>B0»0« Dr. Volovšek Vladimir, SpodaMrt u zobne in ustne bolezni, ne ordinira od a. t.m. do 5- maia. _kjc... ^ s. u_ Malči Ravnikar, Gregorčičeva » naznanja cenj. damam, da seje v Gajevo ulico 3.-V. Se P>nporoča aa nadaljnji obisk. Izprijenega fanta so zaprli. • Velikonočni pirhi: kolesa, jedilne m kavne servise, specerijsko blago, piatno, usnje, vozičke šunke, obleke, fotoaparate, klobuke, vino in še par stotin lepih in koristnih reči bo delil PRK danes ob 2. popoldne na igrišču »Svobode« pri magda-lenskem parku. • Velikonočne raigledniee družbe Cirilam Metoda priporočamo v nakup. Z uporabljanjem teh razglednic podpirate domačo obrt in pa delo naše narodno obrambne organizacije. Cena razglednici 1 Din. Zahtevajte povsod CJM razglednice! • Ne pozabite se pravočasno prijaviti pri Putniku v Ljubljani za velikonočne avtobusne izlete na Plitvice in SenJ za 425 Dm _ ter v Benetke za 655 Din. V cenah je vštet« vožnja, prehrana. preno«S&» ogled postrežba. Masaža nog stane Dfca 4-— Foeetite nas, prepričajte se sem« Ljubljana, šelenfcurgova 7- • Bm me — en radenska! • Pri zaprtju, motnjah v prebavi vaemi-te zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. • Tovarna J08. RE1CH sprejema mehko fai škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Najlepši plašči za dame „PAULIN" LJUBLJANA, ZVEZDA Zdaj Vam ie lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako se Vam zobje hitro umažejo to kvarijo, nporaMJaJto KOLYNOS specijalno antiseptično pasto aa zobe, ki Vam JOx zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLTNOS ugonablja te nev«« mikrobe in čisti naglo In temeljito. Namažite malo KOLYNOB« aa suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, Id bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. K0LYN0S &aata ZVOČNI KINO »SOKOLSKl DOM« v $iški- — Telefon 33-87 V nedeljo ob 3., 5.. 7- in 9. in v ponedeljek ob 8. uri sijajna komedija POVRATEK K SREČI SMEH. ŠALA. PETJE. ZABAVA. PAUL HORBIGER, Loise Ulirich, Heinz Riihmann. Dopolnilo običajno. Cena sedežev: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50! V nedeljo ob 11. uri dopoldne proti vstopnini Din 3.— TANJA_ Pride: Gospodična tajnica se poroči. u— Letos poteče 50 let, odkar je umrl veliki pianist in skladatelj Franc Liszt. Glasbeni svet se bo ob tej priliki spet Bpomnil njegovega življenja in dela. Glasbena Matica ljubljanska počasti to obletnico z izvedbo njegovega najznamenitejšega, mogočnega zborovskega dela, oratorija »Kristus«, katerega je dovršil skladatelj 1. 1872. Kakor vsa njegova dela, kaže tudi to delo Lisztovo mehko dušo in vse odlike skladatelja, ki zavzema v glasbeni zgodovini odlično mesto. Koncert se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v veliki union-ski dvorani. Vstopnice so še na razpolago v Matični knjigarni. u— Svetovno znani magik in rokohitrec Retta in njegova soproga Fatma. ki velja, kar se tiče prenašanja in čitanja misli ^ ter jasnovidstva za enega najboljših medijev Evrope, sta za par dni obiskala Ljubljano in sta v petek zvečer imela v dvorani Delavske zbornice svoj prvi nastop. Vse točke, ki sta jih izvajala, so vnovič potrdile, da je sloves, ki ga oba umetnika uživata daleč onkraj naših državnih meja in tudi po drugih kontinentih, po pravici zaslužen. Se bolj kakor Rettove umetnije. ki jim kljub najstrožji kontroli iz občinstva ni mogoče do živega, pa je presenetila čudovita sposobnost ge. Fatme, kako v hipnotičnem stanju na daleč prepoznava predmete in ljudi in razbira usode, da njeno delo s pridom služi tudi potrebam stvarnega življenja. Umetnika ostaneta v Ljubljani samo do ponedeljka in nastopita drevi in jutri zvečer s povsem novim sporedom. da po pravici pričakujeta čim številnejšega obiska. SPOMLADANSKE kamgarne, perilo in obleke si nabavite po najnižjih cenah in bogati izbiri pri J. O L U P, LJUBLJANA. Perilo in obleke se izvršujejo tudi po meri in najnovejši fazoni. POSLOVALNICE: Stari trg 2, Pod trančo 1 in Kolodvorska 8. u— Nedeljski počitek t ljubljanskih mesnicah in prekajevalnicah. »Jutro< je že poročalo. da je Zveza živilskih delavcev, podružnica v Ljubl jani, predložila banski upravi pismeno izjavo 69 mesarskih mojstrov, ki se solidarizirajo z mesarskimi pomočniki glede odprave nedeljskega dela. Banska uprava je vzela to izjavo na znanje ter odredila, naj počiva delo v ljubljanskih mesnicah in prekajevalnicah. mesarskih stojnicah in barakah ob nedeljah in praznikih, izvzemši čas od vštetega 15. maja do vštetega 16. septembra, ko so taki obrati odprti do 9. dopoldne. Ce se vrstita nedelja in praznik, se dela samo drug? dan do 9. dopoldne. Ta odlok je za prizadete obrtnike in njih pomožno osebje obvezen od 3. t.m. u— Vaš mož vas bo pohvalil, če mu boste dali za veliko noč Klefiševo šunko, ki vam jo dostavi na dom tvrdka Kham, nasproti kina Uniona. Telefon 29—69. B@brna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne ! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— in Din 1.450.— (trije razredi za državne nameščence i. t. d.) oziroma Din 1.300.—, Din 1.500.— in Din 1.650.— (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO ! Cella e— Prof. Oto Eichler umrl. Iz Gradca je prispela vest., da je umrl v starosti 77 let vpokojeni profesor g. Oto Eichler. Pokoj-* nik je pred prevratom dolgo vrsto let služboval na celjski gimnaziji kjer je poučeval zgodovino in geografijo. 0 dobrodušnosti simpatičnega, bradatega, vedno vzrav-nanega profesorja je pričal že vzdevek dijakov, ki so mu rekali: »Pater patriae.« I f po vrsto let je bi' tudi mestni svetnik. Dasi hudo nemško nacionalen, je vendarle bil pravičen tudi nasproti slovenskim di-jimom. Števili,] bivši nvgovi učenci se ga bodo vedno s hvaležnostjo spominjali kot dobričine in blagega, pravičnega moža. Za Velikonoč cenen izlet v popolnoma renovirane Medijske toplice pri Zagorju. Pojasnila daje uprava kopališča. e— Celjski moški zbor »Bratstvo«, ki ga vedi Ciril Pregelj, bo nastopil danes ob 20. v Roblekovi dvorani v Žalcu. Poleg skladatelja Zalčana Rista Savina so na sporedu še Adamič, Jenko. Jereb. Mirk, Mokranjac, Novak. Pregelj, Prelovec in Špoljar. Izvajale se bodo tudi narodne pesmi iz Pregljeve nove zbirke »Fantje na vasi«. Koncert bodo posetili tudi Celjani in Zagrebča- ni. e— Razstava slik in kipov bo odprta v mali dvorani Celjskega doma samo še danes. Ob 10. dopoldne bo vodil po razstavi prof. dr. Franjo Šijanee. Predavanje o umetnosti t razlago slik bo izčrpno in zanimivo. Obisk vsakomur priporočamo, ker se nudi najlepša prilika, da se obiskovalci podrobno seznanijo s slovensko umetnostjo. e— Druga garnitura celjskega šahovskega kluba bo igrala danes 8 člani dijaške družine »Sloge« v njenem lokalu v Narodnem domu. e— Mestni proračun potrjen. Finančno ministrstvo je te dni v celoti potrdilo proračun mestne občine celjske za leto 1936/37. e— Če se otrok obeša na voz... V petek se je 5 letni sinček tovarniškega delavca Reberniška z Zgornji Hudinji obesil na voz, na katerem so bili naloženi hlodi. Voz se je med vožnjo močno tresel in je hlod udaril dečka pa glavi ter mu prebil lobanjo. Dečka so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45, in jutri ob 1630 in 20.30 velefilm »Mazurka« in zvočni tednik. __ ^ PRO $ E K desetletni, nenadkriljivl kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLlč • Dubrovnik ustanovljeni 1. 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. Iz Maribora a— Misel jugosiovensko-francoskega zbližanja je v Mariboru zelo močna. To se je pokazalo na občnem zboru Francoskega krožka, ki se je vršil te dni. Predsednica gospa Maistrova se je prisrčno zahvalila vsem, ki so s odelovanjem in podporo stali krožku ob strani. Iz poročil tajn-'ka in blagajnika ter knjižničarja je bilo povzeti, da je obiskovalo francoske kurze 88 oseb. Krožkova knjižnica šteje 1587 knjig s priključeno čitalnico Pri volitvah se je izvolil dosedanji odbor z go. M. Maistrovo kot predsednico in senatorjem dr. Plojem kot podpredsednikom a— Z železniške konference. Včeraj so posamezni odseki v glavnem dovršili svoje delo, v ponedeljek pa se sestane plenum. ki bo dokončno sklepal o predloženih sek-cijskih. sklepih in predlogih. Konferenca se bo nadaljevala 21. t. m. na Dunaju, nekaj dni zatem pa se bodo vsi sklepi ratificirali v Beogradu. Včeraj popoldne je bil predviden izlet na Pohorje, zvečer pa je bil banket, ki ga je udeležencem konference priredila v kolodvorski restavraciji mariborska mestna občina. a— živahno zanimanje mariborskih profesorjev ln učiteljev je bilo za petkovo predavanje šolskega inšpektorja dr. Po-ljanca v Ljudski univerzi o postanku gorovja. Potem, ko je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec uvodoma pozdravil odličnega predavatelja in strokovnjaka, je dr. Poljanec v nazornih, poučnih in sila zanimivih izvajanjih s pomočjo grafičnih slik in drugih pripomočkov predočil na-vzočnim poslušalcem razne teorije o postanku gorovja pri čemer so odločilno delovale notranje in zunanje sile. Predavatelj je bila za svoja tehtna izvajanja deležen toplega priznanja a— Nova tekstilna tovarna v KoSaklh. Pri okrožnem sodišču je bila te dni vpisana nova tekstilna tvornica pod firmo »Tekstilna družba z o. z.« s sedežem v Košakih pri Mariboru. a_ Odlog plačila pri Krekovi posojilnici. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo zadrugi »Krekova posojilnica« v Mariboru odlog plačil za dobo šest let od 26. februarja dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale do 15. novembra 1935. a— Mestni proračun potrjen. Mestni predsednik dr. Juvan se je vrnil iz Beograda in je izjavil, da je novi mestni proračun za 1936/37. potrjen v celoti. ADVOKAT Dr. Fran Pichler je otvoril z današnjim dnem V MARIBORU, CANKARJEVA ULICA 1, svojo odvetniško pisarno. V Subotici so ga iztaknili! 16 letnega Antona Koresa, ki je kakor smo poročali, te dni ukradel svojemu bratu šoferju vse prihranke 10.000 Din in nabit brow-ning, so sedaj iztaknili v Subotici in ga bodo privedli v Maribor. Pri njem so našli še 6000 Din. a— Ustreljenega na meji so našli v bližini Prekernikovega posestva pri Preva-ljah 35 letnega lesnega delavca Luko Pav. laka iz Komla pri Velikovcu. V košari ki jo je imel pri sebi, so našli tri hlebe kruha in ponjavo. Pri obdukciji so dognali, da je bil Pavlak ustreljen v glavo in se domneva, da so ga ustrelili tihotapci, ki so vedeli, da je Pavlak zaupnik avstrijskih ob-mejnih finančnih organov. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove orirodne Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. a— Glasbena Matica je za Verdijev >Re- quiem« pridobila soliste, kakor jih skupaj v Mariboru še nismo slišali To so gospe Gjungjenčeva in Bernot-Golobova ter gospodje Gostič in Rus. Pisati o njih, bi biio odveč. Te naše umetnike, pevce JH) božji volji, je treba slišati. Osigurajte si zato takoj vstopnico! a— Napad na šolskega upravitelja. Doslej še neugotovljeni storilec je vrgel skozi okno stanovanja šolskega upravitelja Blaža Fileja v Markovcih precej težak kamen na spečega upravitelja. K sreči kamen ni zadel in se za skrivnostnim nočnim atentatorjem vršijo temeljite poiz. vedbe. a— Okradeni jezuitski pater. V času od 29. marca do 4. t. m. je ukradel patru Tomcu v tukajšnjem jezuitskem samostanu še neugotovljeni krivec iz zaklenjenega predala 2000 Din in petdolarski bankovec. Policija vrši poizvedbe in je sled suma že podana. ____ Iz Škofje Loke šl— Odpuščene učiteljske abiturientke. Zaradr pomanjkanja kreditov so bile odpuščene 1. aprila številne učiteljske abiturientke. V škofjeloškem območju so prizadete Pevčeva Dana, Hafnerjeva Marija, Če-ponova Nežika in Vrhovčeva Zofija, iz Škofje Loke, potem. Š val jeva Amalija iz Selc, Novinčeva Ivanka :z Sore, Košutova Helena s Trate in Vilfanova Julijama iz Žabnice. Odpustitveni dekret je prejela tudi Tuškova, pisarniška moč na sreski izpostavi. Odpust je prizadete hudo udaril, tembolj« ker so posamezne abiturientke že po več let čakale na redno namestitev, škofjeloškim abiturientkam je priredil domači učiteljski zbor prisrčno odhodnico. šl— Zminec se je pritožil. S svojim odlokom od 10. marca 1936 je ban razrešil predsednika zminške občine, člane uprave in nekatere občinske odbornike, ki naj bi bili dobavitelji. Omenjeni odlok utemeljuje razpust po ČL 129/2. O odloku banske uprave je razpravljal zminški občinski odbor na zadnji seji in sklenil, da se proti razpustu pritoži na upravno sodišče v Ce-lju. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ob S. popoldne in 8. zvečer velefilm »Žene stavkajo«. Dodatki običajni. — Sledi za veliko noč »Devica Orleanska«. Iz Novega mesta n— Za slovo. Ker mi ni mogoče ob odhodu obiskati vseh svojih postov in prijateljev, se jim po tej poti prisrčno zahvaljujem za naklonjenost in priporočam svojesra sina Franca- Novo mesto, 5. aprila 1936. Ivo Karaš. ELITNI KINO MATICA Danes ob 3., JL, 7.15 ln 9.15 ari premiera slavne in fenomenalnl bariton Jeanette Mac Donald Nelscm Eddy V VELIKI OPERETI POLNI PETJA, DIVNE GODBE, SALE, LJUBEZNI IN PUSTOLOVSCIN PRINCESA „INKOGNIT NAJVEČJA GLASBENA ATRAKCIJA SEZONE REZERVIRAJTE VSTOPNICE. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. U Zakaj si ne kupite... Iz Kamnika ka— Oblastvena preiskava o žalostnem dogodku na Vrhpolju bo, kakor doznava-mo te dni zaključena Kakor znano je bilo pred kratkim neko slaboumno dekle v neki gostilni od vinjenih gostov zlorabljeno. Krivci bodo kaznovan L ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in jutri v ponedeljek film »Carjev drum«. Kot predigra Foxov zvočni tednik in Micky miška Športnih čepic lepo izbiro Vam nudi Bogataj čez mero Klobukov lovskih ali modnih pri njem dobite po cenah ugodnih MIRKO BOGATAJ Ljubljana — Stari trg 14. Iz Laškega 1— Občinska seja je bila 31. marca. Glavni predmet je bila razprava o revizijskem poročilu, ki ga je poslala banska uprava občini in v katerem so našteti nedo-statki v poslovanju občinske uprave. Vsi n cd os ta tki so povsem formalnega značaja ter se tičejo osobito pregledovanja blagajne po predsedniku in po upravi in poročanja o pregledu pri sejah, pomanjkanja klavzule na računih, da je bila dobava točno izvšena ki prevzeta, plačila tangent za asfaltacijo ceste od občine in mejašev, občinskih dobav po članih občinske uprave m občinskih odbornikov, plodne naložitve občinskih prihrankov (naloženi so v Poštni hranilnici, kar pa ni prav). Vseh nedostat-kov je devet Občinski odbor je na seji sklenil, da se nedostatki odpravijo in da se bo uvedlo poslovanje točno po zakonu in navodilih in okrožnicah banske uprave. Glede izplačila asfaltaoijske ton gen te je odbor sklenil, da se bo plačalo iz občinskih prihrankov 154.000 Din izrednega proračuna letos 40.000 Din, ostanek okroglo 100.000 Din pa v dveh obrokih iz proračuna za 1 1935/37. in za 1. 1937/38. Prispevki mejašev za asfaltacijo cest so naloženi v tukajšnji Okrajni hranilnici in posojilni- poceni udobnosti! TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA — KAMNIK Izredna priložnost za nakup: Od 1. do 10. aprila v naši poslovalnici v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. Vrtni stoli ! Sklopni fotelji ! Ležalni stoli ! Hidrotehnični laboratorij potrebujemo Važen sestanek gradbenikov ob predavanju in filmu Ljubljana, 4. aprila. Akademski klub gradbenikov je imel danes v kinu »Slogi« javno, zelo važno predavanje s skioptičnimi slikami in približno 1000 m dolgim češkim filmom, posnetem v državnem hidrotehničnem laboratoriju v Pragi na modelih raznih oblik jezov in vodnih pregrad. Poleg mnogih univerzitetnih profesorjev in inženjerjev so napolnili dvorano akademiki tehniki. Kot predstojnik našega hidrotehničnega instituta in oddelka za vodne zgradbe je govoril univ. prof. inž. C Znidaršič. Poleg čisto strokovne, znanstveno utemeljene potrebe o preizkušnji vseh rečnih zgradb pred izvršitvijo še v laboratoriju, je posebej poudaril pomen in važnost hidrotehničnega laboratorija za našo državo, ki kljub ogromnim vodnim silam in prepo-trebnim velikim vodnim zgradbam še nima lastnega preizkuševališča. kakor imajo to razen balkanskih že skoro vse ostale države Evrope. Znanstveno delo fizikov Ba-sina in Farga konec prošlega stoletja, ki sta se prva bavila eksperimentalno z jezo- vi in rečno hidravliko, je našlo v velevaž-nih odkritjih angleškega fizika Osborna Revnoldsa svojo zakonito osnovo z dognanji o podobnosti in medsebojnem odnosu pojavov v naravi z onimi v preizkuše-vališču. S tem odkritjem se je odprlo ši-ross polje udejstvovanja za praktike in je vpliv eksperimentalne hidravlike na in-ženjersko prakso danes že tolikšen, da si moderne države z dobro urejenim hidroteh-ničnim laboratorijem skoro ni več možno misliti. V sklopu vseh zapadnih držav smo pri nas torej zadnji, ki bomo v doglednem času vendarle mogli uresničiti davne želje in načrte iniciativnih znanstvenih in praktičnih delavcev na tem poprišču. G. prof. Žnidaršič je v imenu vprav v ta namen pred leti ustanovljenega Društva za zsrrad-bo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani še posebej poudaril, kaj in koliko se je napravilo v Jugoslaviji v pocrledu hidro-tehničnih del. ki se celo najvažnejša med njimi izvajajo le v slučaju neodložljive potrebe, često nesistematično, čemur je velik vzrok dejstvo, da se predvsem merodajni krogi vse premalo zavedajo velikega pomena laboratorija in jasnosti ter preciznosti preiskav, dobljenih na ta način. Nešteto drznih poizkusov, ki jih tvegamo v borbi z naravo, bi si lahko prihranili, ker nas kljub najbolj vestnim načrtom ogromne naravne sile še vedno lahko ogoljufajo. Praksa v drugih državah je nesporno dokazala, da se v laboratorij vloženi denar kmalu ne samo obrestuje, temveč daje državi celo lep dobiček, če že ne neposredno, pa vsaj na ogromnih prihrankih v poljedelstvu, industriji in povsod, kjer je ukročena vodna sila uporabna za izrabo energije v najrazličnejše svrhe. 0 našem laboratoriju, ki je M kot pro-vizorij zgrajen z naravnost primitivnimi in zelo skromnimi sredstvi ln seveda s toliko večjo prizadevnostjo vseh. ki so se za stvar angažirali, bomo ob priliki še poročali. Zgrajen je bil vkljub vsej skromnosti prav toliko dovršeno, kakor vsi ostali t največjimi sredstvi. Kolikor še manjka za dojrraditev najnujše potrebnih del. bo skušalo društvo zbrati vsaj še okroglo 50.000 Din. da bi pričeli čim prej z preizkusi. Drusro polovico predavanja so izpolnila zanimiva in strokovno zelo tehtna izvajanja nniv. asist. g. inž. M. Goljevščka, ki je nazorno razložil na diapozitivih in 8 spremljanjem filma številne prizkn&e iz praškega državnega laboratorija. Celotna izvajanja so trajala dobro uro in pol in so jih navzoči nagradili z zasluženim priznanjem. 1RAZPBS OBČINA SLOVENJGRADEC razpisuje službo pragmatičnega občinskega stražnika. Prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih s sliko, se sprejemajo do 30. aprila t. 1. Služba je 2 leti provizorna. Prednost imajo godbeniki. Občina Slovenigradec. dne 2. aprila 1936. Rojnlk Ivan 1. r. predsednik občine. ci. ki se bo pozvala, da jih izplača banovini. Ostanek v znesku okrog 30.000 I>n pa se bo iztirjal od zamudnih privatnikov. Občinski odbor je skleniti, da se naprosi bansika uprava, da potrdi ta plačilni načrt — Občinskr odbornik g. dT. Pernat Arnold je podal ostavko na svoje odbor-miško mesta ki je pa občinski odbor ni sprejel. V domovinsko zvezo se je sprejel rudniški nameščenec g. Medvešek Fran iz Laškega. Trgovcu g. Pri-nčiču se je dovo-Irla postavitev stojnice na Orožnovem trgu- 1— Razmere na o&mrvni šoti. Pred nekaj tedni je hudo obolela učiteljica gdč. Peršičeva nato pa še gdč Virantova, a s 1. aprilom je bila odpuščena gdč. Raceto-va, ki je bila nastavljena iz bednostnega sklada. Tako manjkajo kar tri učiteljske moča, zaradi čes odpomooi! 1— Mariborski harmonikarji bodo nastopili danes v nedeljo ob 17. v Sokolskem domu. Občinstvo pozivamo, da se udeleži koncerta in tako podpre mariborsko doco. Užitka bo dovoli, saj v Laškem še nismo imelr prilike videti mladine pri tem narodnem inštrumentu. I— lzprememba posesti. Tukajšnja tekstilna tvornica »Lava«, katere Lastnica )e bila družba, sestoječa iz gg. Gcrkmaoa Ludvika in Fran j a in B reči a H;mka. je prešla v nove roke, ker sta iz diružbe izstopila oba gg Gerkmana, vstopila pa dva nova člana, in sicer eden u Beograda, drugi iz Ljubljane Kakor se čuje, bo podjetje povečalo svoj obrat Istočasno pa bo ustanovil g Gerkman Franjo novo tekstilno tvomroo. Morda bo kupil in adaptiral poslopje bivše tvonnice za eternit aii pa zgradi! novo poslopje na Lavi. Vendar se je začela spet razvijati industrija v našem malem mestu. Pripovedujejo, da je tudi pivovarna z dobaviteljico strojev v Brnu sklenila dokončni dogovor in da bodo stroji se v teku tega leta spravili pivovarno v obrat. Iz Trbovelj ZAHVALA Visokospoštovanemu šefu prtmariju, gospodu Božidarju Lavriču za sijajno uspelo težko operacijo, kakor tudi vsem ostalim gg. zdravnikom njegovega oddelka za vso požrtvovalnost in trud — tisočera hvala! Vpokojena učiteljica Marica Pleskovič, žena narodnega poslanca. Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predva-je danes ob 15.15 popoldne in 8. zvečer zvočni film »Moderni Robinzon«. Kot dodatke predvaja nov Paramountov zvočni tednik in Szoke Szakall — šala. Otrok se je smrtno ponesreči! Trata, 4. aprila Ko se je vraSa v četrtek pod noč Faj-farjeva mamica rz tvornice v Kranju domov na Trato, ni našla svojega ljubljenčka, 6-letnega Pavelčka, ki je svojo mamico vedno čakal pri vratih. Mati je brž zaslurila, da nekaj ne more biti v redu. Kaj se je zgodilo? Sredi popoldneva jo je pobral zgovorni pobič proti Mlinostavu, kjer so zadnje dneve podrli nekaj ograje, da lahko s konji vozijo na dvorišče, kjer grade nove objekte za obrat Otrok se je začel vzpenjati pri prislojeni ograji, ki se je pretethala, se zvalila na fantka in ga pokopala pod- seboj. Da pa je bila nesreča še večja, je odletel Pavelček vznak na betonski steber, ki je ležal tamkaj na tleh. Od obeh strani je tedaj stisnilo otroka in preden so mu mogli pomagati je že preminul. Komisija, ki je prispela takoj po tragičnem dogodku na lice mesta, je ugotovila dejanski stan. Pavel je imel stlačen prsni koš, poleg tega pa tudi zlomljeno hrbtenico. Globoko potrtim staršem, ki so izgubili sina edinčka naše sožalje! Pride največja senzacija sezone, najnovejši film jana KIEPUME Naše gledališče DRAMA Nedelja 5.: Ob 15. Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. V času obiskan ja. Izven. Cen^ od 20 Din navzdol. Ponedeljek 6.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Nedelja 5.: Ob 20. Pesem ljubezni. Pre. miera. Izven Ponedeljek 6: Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Nedelja. 5.: Na Trški gori Mariborsko gledališče Nedelja. 5-: Ob 15. Princeska in pastirček. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. Cigan baron. Znižane cene. Menda zadnja predstava. (0 domu naših s G avtov 2e poddrogo leto stoji mi zahodnem konca vrsLesejmskega prostora, tik ob zelenem T5voJi.ru skromna stavba — skaviski dom. Na zunaj brez kake posebnosti, ki bi vzbujala pozornosit mimoidočih, je ta dom znotraj vedno poln živahnega dela in vrvenja. — dom naše skavtske mladine. Da-sb je na zunaj resnično skromen, so njegovi prostori dovolj obširni in od skavtov samih lično in okusno urejeni, da popolnoma ustrezajo 6vojim namenom. V njih se vrše deflavni sestanki ali pa se zbirajo skavti k prijetnemu sožirtju ob ognju v od-prtera kaminu. Po stenah vise_ slike 'z skavtskega življenja in delovanja, razne trofeje mednarodnih sestankov, pa mnogoteri spe m in i n.a prirodo poleg ročnih in tehničnih modelov. Vsi prostori so urejeni enostavno, a prijetno — ^narodni motivi pa dajejo domače obeležje. To se v svojem svobodnem času zbirajo skavti po posameznih skupinah na svoje redne vsakdtedenske sestanke. Pa tudi sicer, kadar dopuščata šola in dom, se zbe-no k igri in razvedrilu. Na rednih sestankih je "dem poln ži vil j en ja. Skavtske spretnosti in tehnične vežbe. ročna dela in modeli. igre in pesmi — vse to in še mnogo drugih za.n:mivOsti izpolnjuje redni program Pole polje. Ta cesta je davna želja in velike potreba vsega Sandžaka in tudi Orne gore. Za gradbo prepotrebne ceste je določenih Za gradbo prepotrebne ceste je določenih trideset milijonov dinarjev Ta cesta bo zvezala Orno goro s Srbijo, Sandžak pa z Jadranom. Ko bo cesta gotova, ne bo treba več dva dni potovati v Beograd. Cesta bo vodik po romantična dolini reke Ldrna od njenega izvira do izliva. Podaljšanje bo tvorila ona cesta iz Belega polja v Kolešin, ka jo gradijo ze 25 let in je zgrajena že na razdaljo 41 km, tako da so preostali nedjovršem samo Se 4 km. Kakor je »Jutro« že poročaio, so prebivailed Kolašina im okoliških vasi skleniti, da bodo v najkrajšem času s prosto-voijnrm delom dovršili preostali 4 kiJome-terskn del ceste. Sandžak se bo s pomočjo nove ce^e uvrstil med naše glavne turistične atrakcije. Njegove pokrajine so zelo lepe in zanimive. Lepi kraji pa ao tudi rodovitni in bodlo prometne zveze dvignile zftasti živinorejo in sadjarstvo. Kmetovalcem bo omogočeno spraviti pridelke na tržišča m bo že sama zveza s črnogorskimi pokrajinami mnogo koristila gospodarstvu Sandžaka m Črne gore. Dokler ni cest, ne morejo pridelki in prirodno bogastvo doseči primerne cene. Nova cesta pomeni za lepe pokrajine pravo vstajenje iz bede in zapu ščenosti. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo i uporabo naravne FR ANZ-J OSEFO VE grenčice Ogi. Mg. S. kr. tomrn. Hiirrko Smreka r: Glas gre po mestu ali Boris m Cvetka Oni dan sta se poročila Boris in Cvetka. Oba mlada, zelo mlada — lepši pa je samo ona. Oh, ti mladi nov oporočen ci, — posebno še dandanašnji! Ne mislijo prav na nič; le strastne, slastne občutke imajo, pa zato teh tem več, čim manj ferraio misli. Kaj kriza, kaj denar, — kaj sončne pege in nezdravo pomladno vreme! . . Kaj vse kulturne in nekulturne zabave! Miti v kino več ne zahajata . . . Kaikor otroka sta, a v ljube zrn že izkušena, bogato izkušena. Vse dni in vse noči ni miru v njunem stanovanju. Vsa soseščina se pritožuje. Prav za prav — možje in fantje se navadno le potuhnjeno muzajo, ženske pa so resnično zelo ogorčene. Stene v novih hišah so tenke, vrata slaba. Ženske naslanjajo ušesa na zidove in na vhodna vra^a stanovanja, kier biva mladi parček. Kozamernica je dobila zaradi tega vnetje v ušesu, HudoMinka ima močno rdeče vnete tjo\, ker ie kukala skozi ključavnico, Laznikova pa je vsa hripava od prepiha. Vse gospodinjsko delo v hiš; zastaja. Ženske vse te dni postajajo z metlami v rokah in se pred vratmi njunega stanovanja le šepeta.ie pomenkujejo o živahnosti parčka — v svojih stanovanjih pa kar na glas zabavljajo — včasih že kar preglasno. Možje iin fantje se sicer muzajo, a netočnost v gospodinjstvu jih včasih vendarle močno zdraži. Ženske stoje na hodniku, oprezujejo in šepetajo. Kozamernica: »Zakaj je pa p.ri nas lahko miir! . . . Moj dedec me pusti lepo v miru, nesnaga lena! . . .« Hudokiiimka: »Moj stari v sredah in v sobotah rogovih, pa kar na tihem.« Laznikova: »Moja pokora pa, kadar se mu zdi! ... Brez kravala! Komaj sama vem za to! . . .« Tako-le deseti dan po poroki opoldne ženske spet stražijo in strašijo . . . Iz parokove kuhinje se sliši jasno hud nemir. Tek — tek — tek ... On se hehota, rezgeta, — ona se na kratko razburjeno posmejava, — sicer pa venomer le cvili: »Av! . . . Av, grdavš, — pusti me . . . Vsa sem že modira in črna! Aaav - aav!! . . . Kako si surov! Naposled se ujezi in mu vrne milo za drago. Plenk, — plosk, bumf! ... še se čuje ropot prevrnjemiih stolov, — nato nastopi kratek rruir. Ženske se razbeže . . . Boris gre v službo . . . Na sredi ulice je ves ta čas stala stara Butoglavka in napeto gledala v okna parčkovega stanovanja. Kuhinjsko okno je bilo na široko odprto, spal-nžško pa zaprto in zagrnjeno. Videla je čisto razločno, da jo je »on« v kuhanji trdo prijel. Pehala sta se sem in tja, ona ga je vgriznila, nato pa po ticu plosknila in še drugod, kjer je bil plosk še bolj sličen. On ji je vse ljubeznivosti vračal z zvrhano mero . . . slišala je še ropot stolov . . . Dosti, dosti! . . . »Ježeš, ježeš, — komaj nekaj dni sta poročena, pa se že tepeta! ... I, kaj se pa taki otrooi ženijo?! . . . Cucelj bi jima dal, cucelj! ... Ne bo dobrega konca, pa ga ne bo . . . Oh, oh, oh . .« Kar ji dajo protinaste, zatečene noge, urno drsa v mesarijo. Gospa mesarica je zelo prijazna in zgovorna in novic željna. »Vejo, gospa«, hiti že na pragu Bu-toglavka, »ves svet je že pasji in hudičev!« In pripoveduje na dolgo in na Široko z vso narodno besedno orna- roenttiiko ozaljšano najnovejšo zgodbo o Borisu in Cvetki. Mesarica: >Tako, tako?! No, saj zmerom pravim! Jaz bi takim otrokom ženitve ne dovolila. Kaj vedo otroci, kaj je sveti zakon! Oh, piskr-ček medu, pa velika kad pelina . . • Možje so kod zaročenci sladki ko med, v zakonu pa kar hitro sam pelin in je-sdh. . . Daj mi flaan sem, pokora stara!« nahruK svojega soproga, ki jo go-dmjaje uboga. . . Butoglavka odcLrsa . . . Kmahi je mesniiea polna žensk vseh let in oblik. Mesarica jim hiti. oddajat najnovejšo novfoo. Ženske vse zamaknjene poslušajo z zaprtimi ustmi in izbuljenim: očmi, pa ne opažajo, da se teža odteh-tanega mesa ne ujema vselej čisto natanko s ceno. Ježevka hMi k sosedi Pepci: »Alt že veš? ... Se že ravsata! . . . Boris in Cvetka! .. . Menda jo je z loparjem ali čim drugim! ..« Pepca kar 1 copatah po blatu k debeli Marički: »Ho, ho, ho! . . . Saj sem vedela! ... To jo je! ... Ravs in kavs! ... S kladivom po butici! Debela Manička: »Kdo? Katero?« Pepca: »Kaj še ne ves? Onega vi Boris — ženo! ,., Vsa krvava je menda.« Debela Marička teče k suhi Hemmiiii: »To bo še hec! ... Se že pobijajo. Boris je ženo dregni ... s kuhinjskim nožem menda, — ali kaj vem, s čam ... Menda jo je v trebuh skupila . . . Reva ošabna! . . . Oh, Hermina, lahko si vesela, da si še samaca, — jaz sem že. Hermina: »Ha, ko bi imela tace ga doibiffi za moža, je seveda bolje! . . .0, jaz si bom pa svojega izvoljenca bolje ogledala... Takih bi bila lahko imela na vsak prs>t ducat! ...« Suhoibedrasta Hermina brza k Tončki: »Tončka! Brž si šfca-npete nataknili Brž pojda! ...« Tončka: »Kam pa, kam se ntocfi?! Kaj se je zgod,;Do?« Hermiina: »Boris je ženo »delal . ♦ * Pojdiva gor, da kaj več izveva . . . Menda pridejo z rešilnim vozom po njo!« Zasoptjeni sprašujeta Kozaamentioo in druge sosede. Ženske se muzajo: »i, ires se podajata . . . Vse dni fai no® se preganjata! Pa še kako! . . . Hermina je skono natanko vse liga-nila. Reševalni voz je res prtdrdral, le da se je pri sosednji hiši ustaviL Iz vseh vrat m oken so prikukaie glave, male in velike, ženske so hitele na nti-oo gledat, — nekatere so z otro€a$ hitele za jmam. »• t" Splavi gredo na pot po Savi... Pereče zadeve Gornje Savinjske doline Mozirje. 4. aprila Savinja je nabrala nekaj vode in že hitijo srečni splavarji na nienem modrem hrbtu v objem Save, ki jih to ponesla v osrčje države. Težko naloženi splavi, na gosto posejani na obrežjih Drete in Savinje, so že z vso silo rinili tja dol proti valovom, ki so jih vabili nase. Neučakani so bili splavarji, katerih žepi so se čez zimo temeljiti osušili. Njihovo poklicno delo se pričenja šele sedaj, ko se zbirajo s planin vode in ko drvijo z neugnano silo proti jugovzhodu. Dovolj težko je bilo. čakanje žuljavih rok, ki grabijo zdaj za vesovnike in uravnavajo splavom pot. V srcih je radost, saj vedo M »mornarji Savinje in Drete«, da se bodo vračali domov z zaslužkom v žepu, nakar bodo mogli zakrpati hišico, obleči prepotreb-no novo obleko in nasititi družinlco. Majhen je sicer ta zaslužek, ali je. čeprav ekopo odmerjen. Zato pa je večji oni, ki ga prinese trgovcem razlika med kupno ceno z režijskimi stroški vred in med prodajno ceno! Kmetje prodajajo v stiski, v kakršni so tudi po 3 Din kubični meter lesa. In kaj pomenja takšna sramotno nizka cena, ki žali vsakogar kateri količkaj ceni nase gozdno bogastvo? Nič drugega, kakor to, da posekaš 100 dreves ter da ti vržejo ta vsecra skupaj 300 Din. Kakšna gorostasnost je v tej razliki med številom dreves in med vsoto ki jo odšteje kupec zanje. Ce bi mogle, zardevale in jokale bi smreke ob misli da so se borile s prirodnimi elementi za tako sramotno ceno! V njihovih rokah bi se najbrž ne počutili najbolje oni. ki so prisilili kmeta da danes ječi od bolečine, ko daie najlepše kar ima. skoraj za prazen nič. Sicer pa ali je sploh še kai stasitega mogočnega drevja po naših gozdovih? Bogme. bore malo! Prav redki so oni, ki bi lahko dejali: >Veš, imam jih nekaj, da jih je veselje pogledati!« Velika večina lahko z žalostjo v srcu ugotavlja dan za dnem, da so njihovi gozdovi izčrpani in da bi mogli sekati le še »drober«. Ali v današnji sili gre tudi ta! Z grozo v očeh se človek sprašuje: Kam bo to privedlo? Ali ni škoda tega našega gozdnega ponosa ki neusmiljeno pada. Velika rana na našem gospodarskem telesu je ta plat naših gozdov. Treba jo je zdraviti, dokler je še čas- Važno je to vprašanje. pa je še nekaj drugih, ki niso nič manj pereča. Še vedno brca krog mojega srca. oj, ta prešmentana elektrika. Nič ni boljša ampak kvečjemu slabša, kakor je bila. Ljudje si je žele in jo celo zahtevajo! V to so popolnoma upravičeni, saj vedo. da si sve- tijo z žarnico tudi v prav zakotnih krajih. Čudno se zdi človeku, ko vidi. da se zadeva še ni premaknila z mrtve točke, čeprav bi prišel za elektrifikacijo v poštev del slovenske zemlje, ki bi bil prav močan gtede odjema električnega toka. Ne smela bi biti ovira denarno vprašanje, saj je več kot jasno, da bo naprava rentabilna. Važna pa je rešitev tega problema tudi z vidika tujskega prometa, ki ga mogoče spričo takšne pridobitve še bolj pospeševati in dvigati. Veliko denarja prineso letovisčarji^ vsako leto v te kraje. Toda naši ljudje se ne morejo prav pomniti, da je treba sorazmerno z dohodki tudi nekai žrtvovati za razne postavke tesno zvezane z napredkom tujskega prometa. S prispevki onih. ki imajo največ koristi od letoviščarjev. bi se lahko razvila uspešna propaganda, zgraditi m izboljšati bi se mogle razne javne naprave (kopališča, parki, športni prostori pata).« a žalost pa je seveda tako. da so najbolj ne-dovzetni za kakšno širšo akciio bašoni Ki so deležni pri vsem levjega dela. Ti se Krčijo in ni zlomek. da bodo zavezali ob tem svoje molnjičke tudi manisi dohodkarji. la ko je predano vse propagandno delo na milost in nemilost povsem nezainteresiranim ljudem ki se žrtvujejo za stvar zgolj iz notranje potrebe po takšnem udejstvovanju Res radovedni smo. kdaj se bomo začeh vsi zavedati, da nam morejo ustvariti razmero ma majhne žrtve prav lepe koristi. v naši Gornji Savinjski dolini sta bih letos dve kmečko nadaljevalni Soli (ReCiea in Mozirje) Prvikrat je bila po dolgih letih čakanja doprineŠena ta trohica k izobrazbi najširših plasti naroda. Nujno pa ah-teva tolikšno zanimanje ljudstva za strokovno izobrazbo stalno ustanovo, v katen bo mogla pridobivati naša mladina trdne temelje za izživljanje v gospodarstvu- Mnogokaj je bilo že storjenega, da bi bila ustanovljena na Brdcah on Mozirju gospodinjska šola odnosno: da bi se vršili tam zaenkrat stalni tečaji, kar bi bilo le prehodnega značaja. Vzporedno s to akcijo pa delajo neke samostanske sestre na tem da bi ustanovile tod poboljševalni«? za Pokvarjena dekleta. Koliko bi pridobilo s tem Mozirje kot izrazito letovilčarski kraj, to si lahko vsakdo misli in je popolnoma odveč načenjati vprašanje o tem, kaj ima v tem primeru prvenstvo. Toda tisti, ki bo pre] vskočil bo hidi prej mlel. kajti gra&bna bi se rada iznebila neuporablianih Brde in jih bo dala prvemu, ki bo povprašal zanje z resno ponudbo. Dajte, zganite se tudi tu in končno odločite! S. D. raL Med zbori odraslih pa >o razen zbora ljubljanske Glasbene Matice. Akademskega . pevskega zbora ter Učiteljskega zbora vsi j drugi čitalniško usmerjeni. Neškodoželjno | uživam, da imajo pri svojih koncertih prazne dvorane«. Kaj pa lahke rečete o zbirki sami? »Zbirka, ki jo bo založila jugoslovenska 6ekcija Mednarodne družbe za sodobno glasbo oblikuje življenje našega žalostnega otroka po tekstih Bogumila Gorenjka, Aleksandra Hudalesa. Mileta Klopčiča, Franca Nolimala. Ruže Lucije Petelinove, Franceta Ločniškarja in Ine Slokanove. Veseli del naše mladinske poezije je našel že mnogo komponistov. a naš otrok ni samo v smehu- Kp-likokrat čujemo danes o mladih beračkih in potepuhih, o raztrganih družinah, ki otroku niso ugodno okolje. Tak otrok iz mesta in dežele hitro okusi trdote življenja in dobi čisto svoje lice. Naši mladi skladatelji so mu govorili iz duše in iz sirca in tako je tudi ta otrok dobil svojo pesem. Dobri zbori t>odo zbirko sprejeli z veseljem, ker bodo našli v njej dovolj lepih točk za svoje nastope, in prepričan sem. da bo tudi v javnosti našla kar najugodnejši odmev«. Mladinski zbori mladih skladateljev Prof. osterc o delu in smereh svojih študentov Jubilej B. Betrianija Lz Kočevja nam pišejo: Naš sreski šolski nadzornik g. Božidar Betriani je te dni dopolnil 50 let. Nihče bi mu tega ne pripisal, tako je j>o svoji zunanjosti, še bolj pa po svoji delavnosti še ves mladosten. Ribniški rojak je in ko je dovršil učiteljišče, je tudi svojo prvo službo nastopil v rojstnem kraju Bil je duša vsega javnega življenja, vnet organizator in sodelavec pri vseh prireditvah. Ljudje so ga vzljubili in bilo jim je žal, ko je odšel iz Ribnice na meščansko šolo v Trstu Tudi tam se je živahno udejstvo-val v takrat taiko pestrem narodnem življenju. na žalost pa je tudi njegovo delo prekinila svetovna vojna. Po osvobojenju je bil g. Betriani najprej v Ljubljani pri takratni deželni vladi, od tam pa je bil poslan v Kočevje, da organizira na kočevskem ozemlju slovensko šolstvo, ki ga pod Avstrijo tudi v onih krajih ni bilo, kjer so živeli Slovenci v velikem številu. Svojo nalogo je vzorno izvršil. Službeno je bil upravitelj kočevske osnovne šole, od leta 1925. naprej pa sreski šolski nadzornik. Izven šole je postal eden glavnih stebrov slovenskega življa v Kočevju im na vsem kočevskem ozemlju. Da bi zdrav in čil doloval med nami še dolgo, narodna stvari na korist, sebi samemu v zadoščenje, mu ob življenjskem jubileju iskreno želijo vsi, ki ga poznajo in cenijo. izvoljen z« župana fr Marto Kranje "P^- ke v občinsko upravo pa pridejo gg. fra- ! njo Piki. trgovec iz Vitanja, posestnik Franc Jevnišek iz Doliča. trgovec in posestnik Jernej Kuzman iz Vitanja, posestnik Martin Krucej ia Hudmje m posestnik Anton Rotavnik iz Lubnice. Lepi volilni uspeh smo dosegli s složnim nastopom. Razumljivo je. da smo veseli vsi. vsem ostalim občinam, ki bodo še imele občinske volitve, pa priporočamo, da nas posnemajo. RADIO domačih in »no-na kratkih, nor najdete v ilustri radio, gledališče, naročnina Din 12 brezobvezno na Ljubljana, Knaf- V kratkem izide zanimiva zbirka mladinskih zborov »Naša pesem« ki jo pripravljajo ■zastopniki najmlajše slovenske skladateljske generacije- Dragotin Cvetko. Peter Lipar, Riko Paternost, Maks Piraik in France Sturm. Ker so vsi komponisti iz šole profesorja na ljubljanskem konservatorlju Slavka Osterca je naš sotrudnik naprosil njega, ki svoie študente pač najbolje pozna, za kratek razgovor. Prof. Osterc je najprej poudaril, da so mladi skladatelji povsem spontano, sami iz sebe, začutili potrebo napisati mladini svoj glasbeni tekst, nato pa so se v živahnem pomenku zvrstila vprašanja in odgo- vori: . . ... Katero glasbeno smer pa zastopajo mladi r »Sodobno: nečitalniško. nesentimentalno, neeklektično. Iiščejo novih izraznih možnosti v okviru stila a capella, ki so mu za zdaj stavljene še neke meje, saj izvajalci niso profesionalni. Mi nismo zmehkuženi s samimi trizvoki in dominantnimi septakordi, ne vsiljujemo si povsod narodnega akcenta. Večni narodni akcent spominja na gostilniško petje in na obrabljene harmonične spoje. Zlasti mi je nesimpatičen. ker najdemo te spoje harmonij pri alpskih in italijanskih narodnih pesmih pri Gallusu pa ne. Zato pozdravljam idejo, da mladi komponisti izdajo svojsko zbirko lastnih skladb, in skoraj jamčim, da bodo našli odmev tudi v širšem svetu. To nam dokazuje tudi prvi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi. Izkazalo se je da je naša smer neprimerno serioznejša in ima večjo bodočnost kakor vse druge sodobne smeri. Naš pokret stremi za tem, da prispevamo naši in svetovni kulturi. In to bomo!« Ali se mladi glasbeniki kaj ločijo med seboj? »Pa še zelo! Vsi so moii bivši ali še sedanji študentje in poznam razvoj vsakega po- V voz so pitne sli mladio bolnico . . . Slepič! . . Iz daljave se vse radovednosti sicer ne vidijo tako razločno, a večiua žensk je vendarle videla jasno z lastnima očmi, da so prinesla Cvetiko v voz in da se je z obema rokama krčevito grabila za trebuh. »Jej no. pa je le res! .. . Zaklal jo je, ta prešič! Se mi je vedno zdel tako potuhnjen ... No, saj ona tudi ni nič boljšega zaslužila! Saj vemo, koliko fantov je že imela pred njim ... 1 no, pa on? ... Boljše ni vreden ... Ze kot smirkovec je stikal za puncama, vsaka mu je bila dobra. Drug drugega sta vredna! Zdaj pa imata medene tedne. Ali so ga že aretirali? Najbrž so ga, sčoer bi bil gotovo poleg ... bi jo spremil v bolnišnico . . . Ce ga nd bilo doma, bi mu bili pa telefonirali ... "H reč ti, taka . . .« Valovi ogorčenja in brezmejnega zadoščenja so pluli vedno Višje, vedno dalje . . . Čudno je bilo le to: Hermina in Tončka, sicer vedno taiko zgovorni jjn nagli, — to pot nekam presenetljivo molčita . . . Ženske si tega pojava niso znale razlagati. V pičli uni se je razvedelo po vsem okolišu, da so Borisa uklenjenega gnala na policijo, kjer je takoj vse priznal. Nemara je bil celo on tisti, ki je tudi onegavega za onegavim vrtom poone-gavil, — takisto s kuhinjskim nožem. Kaj se ve? _ , . S Cvetko pa da bo težko se kaj, — da bo na.fbrže umrla, — kaj najbrž je že umrla za težko rano — Kaj bi tisto, — gotovo je že umrla; tako strašne rane v trebuhu niso šala in se sploh redkokdaj dobro zacelijo . . » sebej. Harmonično je vsak sam svoj. Cvetko uporablja moderno kompozicijsko tehniko in rad kompornira glasbene spise na svoje literarne sujete. Njegove skladbe so bolj liričnega značaja. V melodiki ljubi zvečane sekunde in kvarte. Njegovi zbori so ritmično zelo pestri. Lipar je sličen Lajovcu: harmonsko misleč komponist, ki najbolj nesorodne tone spaja v sozvočja. Patemostu je glavna melodija podprta s preprosto harmonijo. Čudim se, da je njegovo glasbo nekdo označil za atonalno. Pirnik komponira rad kroma-tično. a ostaja kljub temu diatoničen. Nekaj sličnega najdemo pri Malhaudu. V skoraj vsaki frazi mu najdeš kot osnovo kakšen durovski tonovski način. Sturm, tudi absolvent Habove šole. zastopa najmodernejšo smer. ki izhaja od Schoenberga. Komponira pol - , pa tudi četrtino - in šesti-notonske skladbe. Njegova dela zdaj morda ne bodo toliko razumljiva kakor pozneje«. Kakšno prognozo pa jim postavljate jn v čem vidite pozitivnost njihovega dela? »Nisem prerok. Računam pa. da da pravo tehnično znanje vsakemu produktivnemu umetniku neki določen okus. Mi ne bomo nikdar pisal eklektične muzike, ker smatramo to za posnemanje, ki se mora vsakemu dobremu okusu protiviti. Tehnika vedno napreduje in kot pedagog bi bil nesrečen, če bi me moji študentje, ko bodo Imeli toliko prakse kakor jaz ne nadkrilili. Prepričan sem, da ta zbirka ni zadnja beseda mladih komponistov in da bo šla njihova pot vedno naprej in navzgor- Njihovo delo Je pozitivno predvsem zavoljo tega. ker je vsak napisal mladinske zbore v tistem slogu, ki ga na»a slovenska in sploh jugoslovenska glasbena literatura pozna šele. odkar so Trboveljski slavčki pokazali, da zapoio c - e - ges prav tako lahko kakor c - e - g. Tudi šentviški zbor Jadranskih stražarjev je to demonstn- Tako se je v dobri uri v Stari ulrci doigraia velika žatoigira . . . Slkoda, da le v ljudski domišljiji. Boris in Cvetka se za svojo okolico nista dosti menila, zakau ju ljudstvo tako zijalasto gleda in zakaj ženske s povešenitmi nosovi tako naglo beže pred njima v veže, na dvorišče, iz okenskih odprtin v globine stanovanj. ' In če sta sploh kdaj kaj slišala o tej svoji kroti žaloigri, to vem, da sta se zabavala. Kupujemo REZAN LES 18 i 24 mm kratka roba 18 i 24 mm 4 m m. in IV. razred. Ponudbe pod »Les 62/B-6« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. □□□□□□□n^nnnnnnnnnrT^naDDODD KONKURZ za restavraterja Sarajevski oficirski dom sprejme restavraterja od 1. maja 1936 Konkurirajo lahko samo resni in kvalificirani restavraterji. število abonentov se giblje od 80—150 po letnem času Kavcija 20.000 Din v gotovi, ni. Eestavrater dobi bre^>lačno vse potrebne prostore za restavracijo in lepo stanovanje za sebe in svoje osebje. Rok za vlaganje ponudb z dokumenti do 20. aprila 1936, za pogoje se obrnite na upravo doma. _ rH-nnnmmLiLJUL^ Po občinskih volitvah v Vitanju Iz Vitanja nam pišejo: Da bi omilil in zabrisal vtis, ki ga je povsod naredil izid nedeljskih občinskih volitev v naši občim, je »Slovenec« po volitvah napisaL da je bilo Vitanje nekdaj ena najtrdnejših po-stojasi nemštva in nemčurstva na slovenski zemlji. To je res in tega nihče ne zanika, kolikor se tiče trga samega. Ni pa resnična trditev, da bi trška občina po vojni dosledno volila »proti skupni slovenski fronti«. Po vojni trg Vita/nje ni bil nikdar več v nemških aili nemškutarskih rokah. Moč nemštva je ginila bolj in bolj, dokler ni a priključitvijo okolice postala popolnoma brezpomembna. Danes šteje občina volilnih upravičencev, od tega jih odpade na bivšo trško občino samo 136, in še od teh 136 jih je v nedeljo ostalo 39 doma, tako da je volilo samo 97 tržanov. Ker pa je neklerikalne lista dobila 382 glasov, je to najboljši dokaz, kako neumna je trditev »Slovenca«, da je zmago odločil »nem-škutarski« trg. Kar mimogrede naj še pristavimo, da so ravno na listi JRZ kandidirali ljudje, ki so nekdaj veljali za voditelje nemštva... . še bolj smešna >e bajka, ka jo hoče na-tveziti »Slovenec«, da bi bila namreč večina volilcev za opozrcijsko listo gospodarsko odvisna in da je volila pod pritiskom svojih kruhodajalcev. Takega pritiska v izven-klerikalnih vrstah ni bilo nikjer. Ako si »Slovenec« želi tajnih volitev, si jih mi želimo še bolj. Prepričam naj bo, d* bi bil potem z izidom volitev ie vse drugače nezadovoljen. Na neklerikalni gospodarski Fsti je b»l Točne sporede vseh zemskih oddajnih postaj malnih in dolgih valovih rani tedenski reviji na film »Nai val« Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava: Ijeva ulica 5. * Izvleček iz programov Nedelja, 5. aprila Ljubljana 8. Telovadba (prof. M. Dobov- |ek) — 8.30: Cas poročila, spored. — 8.-k>: Akademski pevski' kvintet, vmes plošče. — 9.40: Postni govor (dr. Mihael Opeka). — 10: Prenos cerkvene glasbe in petega mi-siona) iz stolnice. - 11-30: Velikonočne pravljice (g- Vinko Bitenc). - 12: Cas, spored obvestila. - 12.15: Radio orkester igra po željah. - 13.15: Plošče po željah -16-: Solate kapusnice (g- Štrukelj). — 16.-0-Prenos koncerta gorenjskih sokolskih pevskih zborov iz Kranja. - 18.20: Dr. France Prešeren: Krst pri Savici (recitirajo cl. Nar. gledališča). — 19: Cas, poročila, spored — 20- Večer angleške glasbe Izvajata Orkestralno diuštvo Glasbene Matice in godaini orkester drž konservatorija. dirigent prof. L M- Škerjanc. — 21: Napevi iz priljubljenih oper (plošče). - 22: Cas. vreme, poročila. spored. — 22.15: Operetna glasba (radio orkester). Beograd 16: Narodna glasba- — 18.30: Orkester. — 19.50; Baletna glasba—21.10: Orkester, zbor in solisti. — 22-50: Lahka alasba. — Zagreb 12: Orkester. — 16.30: Lahka godba. — 20.15: Igra. — 21: Nor dijska glasba — 22.15: Orkester mandolin-_ Praga 19.10: Orkester — 20-15: Kitare. _ 21: Pester program. — 22.35: Ples. — Varšava 20: Koncert solistov. — 21: Mešan program. — 22: Vojaška godte. — 22.45: Plošče. — Dunaj 11.45: Dunajski simfoniki. — 15.40: Komorna glasba. — 18.10: Operetna muzika. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 20.20: Arije in pesmi. — 21: Zvočne slike — 22.20: Veseloigra. — 23: Plošče. — 23.30: Orkester. — Berlin 18.20: Komorna glasba. — 20: Prenos iz Miinchena. — 24: "Lahka in plesna muzika. — Miinchen ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZAKADI TEGA NAJCESCE TRPE NA TRDI STOLICL naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ - JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinko-OgL reg. S. Br. 1M8V3B 18 40: Plošče. — 20: Orkestralen koncert-— 23: Plesni orkester. — Stuttgan 18: Mešan glasbeni program — 19: Plesna muzika. — 20.10: Melodije vsega sveta. — 23-10: Ples. — 24: Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. _ Rim 17: Simfoničen koncert — 20.35: Zvočna igra. — 22.15: Celo in klavir. — 23.15: Ples- Ponedeljek 6. aprila Ljubliana 12: Nekaj stvari za vesde Iju- dd (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: £as, spored, obvestila.— 13.15: Jugoslovanska glasba (Radio orkester).— 14: Vreme, borza.— 18: Zdravniška ura: O prebavnih organih (dr. Bogomir Magaj-na).— i8.40: Kuitnma kronika- 100 letnica »Krsta pri Savici« prof. France Vodnik).— 10; Cas, vreme, poročila. 6pored.-1930: Noe. ura.— 19.50: Glasbeno predavanje.— 20: Liszt: Kristus—oraitorii za zlv>r in orkester. Izvaja Glasbena Matica v Ljubljani (pernos iz unionske dvorane).-22: Čas, vreme, poročila, spored. Beograd 16.20: Pevski koncert.— 16.50: Orkester.— 19: Plošče.— 20: Prenos opere iz Nar. gledališča.— Zagreb 12.10: Plošče.— 17.15: Lahka godbo orkestra.— 20: Prenos opere iz Beograda.— Praga 19.30: PlLošče.— 20: Koncert mladinskega pevskega zbora in orkestra.— Varšava 20.30: Koncert komorne glasbe.— 21.15: Zvočne s',:ke.— 22: Simfoničen koncert.— 23.05: Plošče.— Dunaj 12.20: Lahka glasba nPekel«? Sigurno ne, vaše naziranje bi se na mah spremenilo. Vprašajte frontne vojake, ki so se borili v svetovni vojni na Krasu, vpra§aj'e strežnike, ki so bili tedaj v Mladiki v Ljubljani! 0 serumu proti davici ste sieurno že slišali-Ali bi zabranili zdravniku, da bi ga vbrizgnil vašemu otroku ako bi obolel za to boleznijo? Sigurno veste, da je to protisredstvo največja blagodat za človeka, ki mu je v polpretekli dobi ta tedaj strašna morilka morila naraščaj. Otrok se ne boji injekcije, mi pa davice nič več. Se bolj pester primer. Zašc.tno cepljenje proti steklini. To strašno bolezen .igurno poznate in tudi veste, da je ogrlznjena oseba živela tedne in tudi mesece v strahu pred njo. ki je bila strahotno trpljenje, in še bolj strašen je bil konec. Pa zahtevamo od vsake osebe, da se zaščitno cepi, če jo je ugriznila žival. Ni dolgo lega. kaT fete mogli citati v dnevnikih, da je umrla neka oseba steklino, ker se ni dala cepiti. To je le par primerov, kar naj zaenkrat zadostuje. Še nekaj o strupih. Kloroform "ter dru >: moderni preparati za narkozo so vam sig-no znani. So sbrupi, jaki strupi, ki jih zdr; nik skrajno previdno uporablja- Dejstvo da terjajo ta sredstva izvestno število žrtev, j ki jih ne prenesejo. Po vašem mnenju bi morala biti uporaba teh sredstev prepovedana. Pa pustimo, da bi se morali i*>dvreči težki, več ur trajajoči operaciji. Ali bi odklonili narkozo in zdržali, ko bi nož gospodaril po drobu ob vaši popolni zavesti? Brez dvoma ne. Vidite, stotinam in tisočem trpinov prinašajo ta sredstva olajšanje oda- jih rešijo trpljenja, radi ene žrtve pa naj trpe vsi. To pač ne bi bilo človeško. Vedno je Človeštvo videlo v medicini nekaj mističnega, nadnaravnega, kar ni bila vsem dostopna, i udi dan-53 je še tako, ali inteligent bi- pa le moral liti objektiven, če že ne more soditi o stvari. Poljudno -znanstvenih razprav je mnogo tako da se more vsakdo vsaj nekoliko podučiti o stvari. Njegova dolžnost kot kulturnega Človeka je, da pobija v preprostem ljudstvu napačno mnenje o predmetu in tako doprinese svoj delež k prosveti. Da hodi marsikdo k »starim babam« nego k zdravniku, je res bilo. je in bo tako Žalostno je le dejstvo, da naletite med takimi klienti tudi na ljudi, H se imajo za jako inteligentne. Vendar to ne iz strahu pred zdravnikom, strupi in injekcijami, To je vražjeverstvo, ki ga še dolgo ne bomo iztrebili. Bodite pa uverjeni, da pridejo prej ko slej k zdravniku v ordinacijo žal celo prepozno, ko je dragocen čas za rešimo operacijo zamujen, ali pa bolezen tako zanemarjena, da traja zdravljenje dolgo časa in zahteva mnogo materialnih žrtev. Tega'pa bi ne lilo treba, da se je obrnil na pravi naslov. Taka je torej ta stvair, ns pa tako kot vi mislite. Ne vemo. če vas todo te pičle vrstice spremenile v vašem uaziranju, prepričani pa smo, da vas spreobrne prva težja bolezen. Kadar gre za .resnost, tedaj nihče ne odklanja zdravil. Za nadaljnja pojasnila smo vam rade volje na razpolaga Š4H Danes se vrSi v Ljubljani v priredbi Slovenske šahovske zveze veliki brzoturnir, ki bo zbral šahiste iz cele Dravske banovine. Turnir se začne ob 9. uri dopoldan v hotelu »Metropol«. * V Novem Sadu se igra danes prvo kolo nacijonalnega mojstrskega turnirja. Kot udeleženci so se prijavili Se novosadski amater Z. Popovič ter dva zastopnika češkoslovaške šahovske zveze, mojstra Opo-Censky ta Pelikan. Do pričetka se še pričakujejo prijave po enega bolgarskega in ru-munskega mojstra. Turnir bo imel torej najmanj 14 udeležencev. .Lista trenutno izgleda takole: Opočensky in Pelikan (oba CSR), Paulin Fiydman (Poljska); K8nig, Kostič, Pire, dr. Trifunovič, Broder, Nedelj-kovič, Schredber, Tomovič, S. Vukovič, N. Kulžinski, 2. Popovič (vsi Jugoslavija). Kakor vidimo, bo to prav močan mojstrski turnir, na katerem bo igralo vsaj sedem mednarodnih mojstrov. Zanimala bo seveda predvsem borba za prvo mesto. Izmed inozemcev, ki pa ne konkurirajo za naslov jugoslovanskega prvaka, prihajata kot tekmeca za zmago v poštev zlasti Frydman in Opočensky. Mladi Frydman je 1. 1934. presenetil z izvrstnim rezultatom v Ujpešti, kjer je d.elil 3. 4. mesto s Flohrom. Pozneje je igral na mnogih lokalnih poljskih turnirjih, vedno z dobrim uspehom. Na varšavski olimpiadi je imel na drugi deski zelo dober rezultat, izgubil nobene partije. Opočensky, ki nastopa že 20 let na mojstrskih turnirjih, v zadnjem času še vidno narašča v moči. Na čeffldh turnirjih je redno med prvimi, ponovno je osvojil prvenstvo Prage. Lani se je plasiral med nagrajence na mednarodnih turnirjih v Niendorfu in Lodzu. Drugi češki zastopnik, mladi Pelikan, je doslej igral šele samo na čeških mojstrskih turnirjih, z dobrim uspehom. Na olimpiadi v Varšavi je imel tudi on na 4. oz. 5. mestu zelo dober uspeh. V Novem Sadu bo skoro gotovo prišel med nagrajence, morda bo tudi posegel v borbo za prvo mesto. Med našimi mojstri so konkurenti za zmago pred vsem Kostič, dr. Trifunovič in jaz Obema zmagovalcema lanskega turnirja v Beogradu se pridružuje kot resen tekmec še dr. Trifunovič, ki se je na varšavski olimpiadi z izvrstnim rezultatom tako dobro uveljavil. Tudi mojster Konig bi utegnil s svojo odlično igro dobiti turnir, vendai proti koncu turnirja skoro vedno popusti Gotovo pa ga bomo našli v prvi polovici tabele. Izmed ostalih naših mojstrov pripisujem največ izgledov 221etnemu Novo-sadčanu Broderju, ki si je lani na mojstrskem turnirju v Beogradu v prepričevalnem stilu osvojil naslov nacijonalnega mojstra. Tudi Schreiber, Tomovič, Nedelj-kovič m Sava Vukovič bodo gotovo resni nasprotniki. Nedeljkovič se bo pač potrudiL da popravi nekoliko slabši rezultat, ki ga je lani v Beogradu z nesrečo dosegel. Amaterja Kulžinski ta Popovič bosta imela težko nalogo, da dosežeta vsaj 50% točk, kolikor je po novih določbah Saveza potrebne za osvojitev naslova nacijonalnega mojstra. * Bivši svetovni prvak dr. Aleksander Aljo hin začne danes s turnejo simultank ta drugih produkcij po Jugoslaviji. Pogajanja o gostovanju dr. Aljehina je vodil Jug šah. savez že skoro dva meseca, do ugodnega zaključka pa so prišla šele pred do brim tednom. — Dr. Aljehin prejme oc vsake svoje produkcije 2000 dinarjev ir stroške bivanja. Simultanke igra proti največ 40 nasprotnikom; če se vrši pred pro dukcijo še predavanje, pa proti 30. Razei tega so na programu še handicap-match in eventualno tudi slepe simultanke, po po sebnih dogovorih. — Prva produkcija s« vrši danes v Subotici. Slede nastopi v Som boru, Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Sa rajevu, Banjaluki, Zagrebu. Za slovenski mesta so za enkrat rezervirani termini 21 april za Ljubljano ta 22. april za Maribor Ti termini pa bodo najbrž še spremenjeni S produkcijo ▼ Mariboru zaključi dr. Alje hin svojo turnejo. — Na simultankah i Ljubljani in Mariboru bi bilo pač želeti, di postavijo naši klubi proti bivšemu svetov nemu prvaku predvsem vse svoje najboljši igralce, da dosežejo čim boljši rezultat Take produkcije veljajo Se vedno kot me rilo za Šahovsko moč naših mest ta njihovi rezultati Se zabeležijo tudi v inozemstvu. * Prihodnji važnejši dogodek v mednarodnem Šahovskem svetu bo mojstrski turnir, Id se začne dne 15. t. m. v angleškem kopališču Margate. Imel bo 10 udeležencev med njimi pet inozemcev: Capablanca Flohr, gdč. Men«kova ter Lundin ta Stahl-berg. Angleže bodo zastopali Fairhurst, Reilly, Sergeant, Thomas ta Tylor. V turnirju zanima pred vsem srečanje Capa-blance s Flohrom, ki se bosta predvidoma sama borila za zmago. Doslej je bil v teh borbah Flohr srečnejši, tako v Moskvi ta Hastingsu. Tudi sedaj ima boljše izglede. Presenečenje pa lahko prineseta tudi Šveda Stahlberg ta Lundin, ki spadata oba v velemojstrski razred. Mladi Lundin je na mednarodnih turnirjih doslej Se malo nastopal zato pa je imel na švedskem že nekaj prav velikih uspehov. Med Angleži igra tokrat tudi Irec Reilly, ki sicer stalno živi v Franciji; vendar vrst angleških igralcev ne bo bistveno ojačil. Poleg mojstrskega bo v Margateu po vzoru Hasttagsa še cela vrsta stranskih turnirjev. Rezervni mojstrski turnir bo zelo dobro zaseden. Udeleženci so: Belgijec Koltanowski, španski prvak dr. Rey, stari nemški mojster Mieses. Ru-mun Baratz ta nemška damska prvakinja gdč. Graf, poleg štirih Angležev. * Revanžni mateh med Euwejem ta Aljehi-nom je sedaj definitivno določen za konec leta 1937. Vršil pa se bo na Holandskem. Semmering je od svojega dogovora z Alje-hinom odstopil ta se zadovoljil z nekaj kon-zultacijskimi partijami, ki jih bosta Euwe ta Aljehin igrala baje letos o božiču. Tako se Je menda izkazalo kot pravilno mnenje nekaterih inozemskih časopisov, ki so sem-mertaški projekt od vsega začetka ozna^ čevali kot reklamni trik. Ravnokar je bil končan turnir za prvenstvo Berlina. Zmagal je Kurt Richter z 10 točkami iz 13. Slede Rellstab 9 in pol, Elstner, Samisch, Wachter 8 in pol, Helltag 8 itd. __ . Vasja Pire. OILOM Socialno zgodovinski roman 92 »Za pozneje ti jo shranim«, je rekel oče, odprl blagajno v steni in položil darilo vanjo. Nič več ni prikrival vratic s sveto podobo. Pri igri in pijači je skopnel njegov zaklad. vra. Zategli žvižg fabrike je meril po svoje čas dneva in noči v šihte, ki jih je čredil denar z geltakom v polmesec ja, na las podobna drugo drugemu. Da ni bilo setve, žetve, mlačve in drugih kmečkih del, bi nihče ne videl, da tečejo leta, in bi nastopilo gluho-letje, v katerem bi tiktakal le geltak v večnem krogotoku. Mimo kmečkega, s soncem povezanega leta so le redki dogodki zvrtinčili dolino. »Tepkar je umrl!« je šlo na god sv. Uršule leta 3845. od ust do ust, ko se je oglasilo iz šempavelskih lin kakor zategel jok: umrl je — ni ga več, umrl je — ni ga več — »Saj ni mogoče«, so sklepale ženske roke, »da bi takšnega hrusta kar tako naglo zavilo!« »Še včeraj sem ga videl in govoril z njim«, je pripovedoval Rožaj v svoji krčmi pivcem. »Pokušala sva nov sod paške starine. Kakor sveta Polona v stranskem oltarju je zavil oči po prvem požirku in vzdihnil: ,Moje grešno grlo, nisi vredno, da bi ga žrlo.' Pa ga siromak res ne bo pil.« Gostje so s skrbnimi obrazi prikimali, Rožaj pa je nalil kozarce, dvignil svojega, trčil okoli in napil: »Za verne duše ga izpraznimo, da bodo zagledale prej paradiž.« Pobožno so zlili pivci vino po grlih in trdo postavili kozarce na mizo. Ko je oštir vnovič nalil, je bila že žalost iz src in skrb z obrazov. Kapeljski Grahor, ki ga je že imel polič čez mero, je prižgal viržinko, puhnil dim pod strop in menil: »Otrok ni zapustil, ženi pa bo že kdo pomagal brisati solze, c Pivci so se zasmejali njegovi cikajoči besedi in hiteli ugibati, koga bo vzela. Soglasna je bila namreč sodba, da ženska ne more sama ostati pri takšni gostilni ob veliki cesti, kjer se preobrne več denarja kakor v vsej fari skupaj. Lepo je pokopala Tepkarica moža in potočila mnogo solz za njim, saj je bil dober človek in sta se lepo razumela. Pri njegovih pičlih treh križih in lepi obrti ji res ni kazalo obleči dosmrtne črnine. In ji je tudi ni bilo treba. Še je dišalo po parskih svečah okoli hiše, ko so se že začeli oglašati snubači. Večinoma so posedali pri poličih ter od daleč in po okolistavah tipali za svojim plenom: brhko krčmarico in lepim posestvom. Ne-rodnežem, ki so prišli kar z besedo na dan kakor pri kupčiji na sejmu, je brez besede obrnila hrbet, da so plačali in šli. Tako so naglo minevali meseci žalovanja in je že vse okrog oglov in po hiši vpilo po gospodarju. Vsa dolina je zaman ugibala, koga bo vdova vzela. Na rekovna vprašanja se je kakor za šalo odbila: »Ga imam že izbranega.« Pa ga je res imela. 2e več let je zahajal ob nedeljah na polič paške starine k Tepkarju pisar prebol-ške gosposke Janez Sadnik. Pametnega in prijetnega družabnika je bila hiša vedno vesela, kadarkoli je prišel, saj je prinesel vedno kakšnih novic. Baron Vogel je bil naročen na dunajski časopis, ki je pri- sebno je pridobil v Tepkarčinih očeh veljavo Sadnik, odkar je omogočil ženitev njeni desni roki, prvi dekli Urški. Y _ .... Ta je sedela neke nedelje pod večer v gostilniski sobi s svojim fantom, Lemesovim Tonom, mladim mizarskim pomočnikom iz Griž. Držala sta se za roki in se pogovarjala, kakor se pač menijo mladi pan. Dolgo ju je gledal Sadnik. Prav všeč sta mu bila, da je vprašal domačico: »Zakaj se pa ne vzameta?« »Oh, saj bi se, saj bi se«, je vneto odgovorila Tepkarica, »toda on nima patenta.« »To se pa ja napravi!« je odvrnil Sadnik in sam napisal na prebolško gosposko prošnjo za patent Ker jo je tudi sam rešil, je dobil Tona Lemes ze cez dober teden dovoljenje za izvrševanje mizarske obrti v območju prebolške gosposke s sedežem na Groblji. Še tisto pomlad sta se vzela z Urško, ki je še hodila pomagat k Tepkarju, kadar je bilo potrebno. Kar naravno se je zdelo Tepkarici, ko je začel Sadnik po moževi smrti pogosteje zahajati tja. Morda se Sadnik še ne bi bil odločil, da ni naslednji dogodek pospešil izvršitve njegovega naklepa. Odkar so zgradili tvornico, kar ni imela več v Preboldu obstanka baronica Vogel. Komaj da se je se kedaj pokazala v dolini. Baron ji je pošiljal mnogo denarja v razne toplice, kjer si je zdravila melanholijo. Malo je dajala tedaj dohodkov prebolška graščina in je lezel baron vedno bolj v dolgove. Ko je pisal baronici, naj se vrne domov, ker mu nedostaja denarja, mu je odpisal namesto nje ogrski bogataš grof Szecheny, da mu sporoča baronica, da ne Potrebuje več ne njega ne denarja, ker je oboje našla drugod. Nekaj dni je hodil obvdoveli baron potrt po gradu, nato pa je naročil, naj lepo očedijo grad, ker pride drugi dan veliko ljudi. Naslednjega dne, našal novice z vsega sveta. Mimo tega je Sadnik po- ker pride drugi dan veiuco ijuai. ^^uuj.g.uu. r^gal podložnikonT Prebolda, kjer in kadar je_ le 12. maja 1846,, seje baron ustrelil in ga je pnslo maccu uuuiuaumum i I —J— --- ------- __,. ,. ,___•, mogel, da niso preveč čutili graščinske oblasti. Po- res mnogo ljudi kropit Razrvano graščinsko gospostvo brez gospodarja s celim kupom novih gospodarjev — upnikov je bilo odločilno za gospoda Sadnika, da je zasnubil vdovo Tepkarico. Ta je zardela v prijetni zadregi, nato pa rekla * »Bo pa en kranjski par več!« Oba sta se zasme-jala: Gna je bila namreč Krištofova iz Črnega grabna, on pa iz Loža. Ko ju je vrgel na belo nedeljo župnik Andrej « leče, se je vsa cerkev tako zavzela, da je župnik vernike, videč njihove neverne obraze, nagajivo zbodel* »Ne verjamete? Bom pa še enkrat povedaL Ženin je Janez Sadnik... « ..... . Po maši se niso ljudje dolgo umirili in je bflo čuta iz vseh gruč samo: »Lejte si no, da jo bo ta vzel... « »Saj se zadnjič možim!« je vabila Tepkarica veljake iz pol doline skupaj. Sadnik je povabil svoje tvorniške znance, izmed katerih se je odzval le ravnatelj Susstrunk. Dobravca seveda tudi ni smelo manjkati, saj je bil celo za svata. Ker ni imel žene, je vzel s seboj za svatuljo hčerko Marjetico, ki se je razcvela v najlepše dekle v vsej fari. Veselo je hrumelo ženitovanje. Poskočna polka in živahna zdravica sta si podajali roki. Vmes so zbijali šale veseli godci. »Hudika, ga je spravilo pod sebe«, je menil Šketa svojemu sosedu Matiji Kolencu in pomežikavši trenil z glavo proti Dobravcu, ki je sedel seveda na gornjem koncu med gospodo in se mu je že o mraku zapletal jezik. »Saj pa tudi ni čudno«, je pripregel Matija. »Ta fabrika je njegova poguba. Vseh sedem let, odkar ji je dal ob Boljski gnezdo, menda ni bil en dan trezen.« »Pa kaj še pijača!« je živahno pristavil šketa. Kvarte, kvarte — te so pometle dobravske tolarje.« »Danes bi ne prišel več daleč po njih«, je pomo-dro val na staro baharijo Matija, Tekma materinstva Žena, ki je v desetih letih rodila šestnajst otrok — 30 milijonov n:::';;:':':::::::::::::::::::::;" Din na podlagi oporoke čudaškega Američana Tekma materinstva je končana Kanad. čanka ga. Lily Vibertova, žena brezposel_ nega Irca v Torontu, je zmagala Nagrada maša okrog 30 milijonov dinarjev. Tako se je končala ta tekma, ki jo je sprožila oporoka ekscentričnega človeka. Charles Vance Miller, ljubitelj konjskih cHrk, lastnik velikih žganjarn in dovtip. než, je bil čudak. O tem so bili vsi prepričani že za njegovega življenja zavoljo neprestanih njegovih smešnih domislekov in zavoljo stav, ki jih je sklepal s samim seboj s tem, da je n. pr. mnoge popoldneve presedel na dirkališčih in subvencio. mral s svojimi dobitki puritanske družbe, ki so se borile za odpravo vsake vrste ha. zardnih iger. L.. 1926 je Charles Vance Miller, baš ko je poslušal radio, izdihnil svojo dušo. Mogočen je bil njegov pogreb, udeležili so se ga dirkači in trenerji, last_ nfki žganjarn in člani abstinentnih organizacij, puritanci in prirejevalci stav pri konjskih tekmah. Dan po pogrebu pa se je mnogo teh gospodov zbralo pri notarju, ki bi moral prečitati pokojnikovo opo_ roko. Pokojnik sam jih je bil povabil, naj na dan po njegovem pogrebu, če bi umrl, stopijo ob določeni uri tja, in vsi so prišli v svetem prepričanju, da se jih je dovtip-než spomnil s kako večjo vsoto. Oporoka je obsegala 58 na roko pisanih strani in bila vezana v rdeče usnje, natančno je naštevala vsak kos pokojnikovega imetja in določala njegovo usodo, toda to, kako jo je določala, je bilo napravljeno tako, da so se vsem prisotnim daljšali obrazi. Niti eden izmed njih ni dobU pare. Pač pa je Miller ostavii manjši del svojega imetja v prvi vrsti nekim ljudem, ki so vodili v Torontu ogorčen boj v prid pro. hfbiciji — toda ostavii jim ga je pod po_ gojem, da vstopijo v upravni svet njegovih žganjarn, pretežni del, okrog 30 milijonov, pa je določil tako, da se morajo izplačati ob deseti obletnici njegove smrti tisti ženi v Torontu, ki bi v tem času spravila največ otrok na svet. Ta žena je, kakor rečeno, Lily Viberto. va. V teh desetih letih je imela 16 otrok, od prej pa štiri. Majhna je in nežna tako, da se mora človek vprašati, kako je mogla ta blagoslov sploh zdržati. Ves dan mora trdo delati, ne glede na skrbi, ki jih ima z otroki, njen mož pa išče po mestu dela in ga ne najde. Pravi, da jo je v zadnjih letih držalo pokoncu samo upanje, da bo zmagala v tekmi materinstva, na steni njenega stanovanja visi reprodukcija znamenite točke, s katero je bil Miller po. vzročil to tekmo. Pogled na to reprodukcijo ji je dajal moči. Sedaj pa bodo težave kmalu končane. Danes ni nobenega dvoma več, da pripade 30 milijonov njej. In bliža se dan, deseta obletnica Millerjeve smrti, ko ji bodo to ogromno vsoto izplačali na roko. Dvom! kuhar se pritožuje Franc Jožef I. fe bil zelo hiter Jedec in je dajal prednost francoski kuhinji T3-letni bivši kuhar na avstrijskem dvoru Leonhard Josef Maver, ki živi sedaj pri Budimpešti od milostne pokojnine, ve povedati marsikakšno bridko na račun svojih bivših delodajalcev. »Vedno znova sem obračal dvoru hrbet«, prtifoveduje »kajti tam so plačevali najslabše. Tam je šlo vse po vojaških činih. Jaz sem imel n. pr. čin poročnika — in kakšnih 15 goldinarjev na mesec. Nekaj stranskega zaslužka je bilo od prodaje ostankov jedi. a tudi to je bilo kvečjemu dvakrat na teden, kadar so imeli kakšen slavnostni diner. Skleda jedi je šla za dva do tri goldinarje in ljudje so se za te o-stanke trgali, posebno navdušenci za strogo francosko kuhinjo. Kajti na dvoru je bila le ta v navadi. Franc Jožef se drugače ni dotaknil nobene jedi. Ce so kdaj napravili kakšno koncesijo, tedaj je takšen obrok enostavno izpustil. Imel sem vtis. da se gostje pr; Francu Jožefu če6to ne počutijo prav dobro, ker bo morali naglo jesti. Franc Jožef je bil namreč neverjetno hiter jedec, najhitrejši na dvoru. Le minister Fehervarv se mu je v tem približeval. Na serviranje jedi so polagali največjo skrb. Posamezne obroke MIIIIIIIIIMMIH Počitek na eritre j sko-sudanski meji * Kamele, ki so Jih nakupili Italijani za svojo vojsko v Vzhodni Afriki čakajo v Kasali, da jih uvrstijo t prometni mehanizem na severnem bojišču Dediščine Američank Podedovane gmotne dobrine in časti V Zedinjenih državah, klasični deželi statistik, se zanimajo od časa do časa za imetje ameriških žensk. Kakor znano, imajo te že ver nego 50 odstotkov volilnih upravičencev v svojih vrstah, a tudi njih imetje rase od dne do dne. Zadnje statistike vedo poročati, da opravijo ženske 80 odstotkov vseh nakupov, 65 odstotkov vseh hranilnih vlog v vrednosti preko 14 milijard dolarjev je v njihovih rokah, prav tako 40 odstotkov hiš ln posestev, 48 odstotkov železniških akcij i- t d., njih imetje pa se veča stalno jvosebno po zaslugi dediščin, in to zlasti v obliki življenjskih zavarovanj v njih prid. Catherine Curtisovi pravkar poroča, da je 80 odstotkov vseh polic za življenjska zavarovanja v ženskih rekah. Toda ameriške ženske po svojih mož"h in sorodnikih ne jKHledujejo samo gmotnih dobrin, temveč tudi časti in čine. Ga. HneJ" Longova. vdova po umorjenem senatorju iz Louisiane, je bila pred kratkim na njegovo mesto pozvana v senat. Ta čast ji ostane do 1. jan. 1937., a če bi se udeležila bodoče volilne borbe, skoraj ni dvoma, da bi imela od popularnosti svojega pokojnega moža še j dovolj koristi, da bi lahko ponovno prišla v senat. Sedaj je druga ženska v ameriškem senatu. L. 1931. je prišla na podoben način, prav tako po svojem umrlem možu, v senat ga. Hattie W. Carawaveva. ki zavzema še danes to mesto. Zgodilo pa se je že tudi, da so žene po svojih možeh podedovale čin državnih guvernerjev. Tako je bilo n pr. 1. 1924. z go. Nellie Ta>Tor Rossovo in go. Miriam Amando Fergusonovo. Ta sicer ni prišla na teksaški guvernerski stolček,- kot žalujoča vdova, samo kot nasledili ca/svojega moža. G. Fergu-son. bivši železniški delavec, se je moral namreč guvernerskemu stolcu pravočasno odpovedati, da bi ne prišel v preiskavo zavoljo ^nedostojnega ravnanja z javnim denarjem«. Toda potem je delal med volilci veliko reklamo za to. da bi njegova žena prišla na njegovo mesto in jih je tudi za to pridobil. Sicer pa mora imeti Fergusonova za to mesto venda/r nekaj kvalifikacije, kajti 1.1932. so jo ponovno izvolili na to mesto. Drugače slovi kot dobra gospodinin in ima tudi univerzo za seboj- Uspešno sredstvo proti revmatizmu Skrivnost, ki jo je nesel umorjeni odkritelj s seboj v grob Rimski kemični državni zavod poroča, da mu je skoraj uspelo izslediti skrivnost čudežnega lečila proti vsem vrstam revma-tizma. ki ga je uporabljal neki Alberto Ri-naldi in je ž njim ozdravil nešteto ljudi. Skrivnost tega lečila je vzel Rinaldi s seboj v gtrob, ko ga je pred kakšnim letom dni umoril neki slaboumni kmet. Največji uspeh je doživel Rinaldi, ko Je slovitega dirigenta Artura Toscaninija rešil bolestne otrdelosti v sklepu desne roke- Vest o tej ozdravitvi je šla skozi vso Italijo in napravila Rinaldija slavnega. Ko so ga pokopali, se je njegovega pogreba udeležil tudi Tosca-nini. Bolnike, ki so jih dragi zdravniki proglašali za neozdravljive, je Rinaldi ozdrav-ljal brez težave. Po njegovi smrti je zdravstvena oblast takoj zaplenila vse steklenice i njegovo mešanico in jih je dala na razpo- "Nova spomlad — nova obleka! Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DRAGO'SCHWAB ljubljana, aleksandrova cesta lago državnemu kemičnemu zavodu. Kemična analiza je doslej dognala, da je v tej mešanici cela vrsta najrazličnejših snovi, med drugim posebno kakodil. neka spojina arzena in ogljikovega vodika, v metilnem alkoholu raztopljen strihnin, glicerinov fosfat, gvanin i. t. d. Italijanski kemiki upajo, da bodo Rinaldijevo lečilo kmalu lahko dali na razpolago revmatikom. Bojaželjne mravlje Pred zanimivo vojno v londonskem živalskem vrtu 15.000 gozdnih mravelj se v londonskem zoološkem vrtu pripravlja na vojno. To so ugotovili pazniki, ki mravlje stalno opazujejo in vedo povedati o njih zanimive stvari. Mravlje živijo na največjem izmed treh otokov v nekem ribniku živalskega vrta. Sedanji lepi pomladni dnevi 80 jih zbudili iz zimskega spanja, pa jih lahko opazuješ, kako utrjujejo svoje gnezdo z največjo hi-trico proti sovražnemu napadu. Oba sosed-dna otočka, ki sta od njihovega mravljišča ločena po vodnem rokavu kakšne 2 pedi širine, sta ta čas neobljudena. Za Veliko noč pa bodo na teh otočkih mravlje in tedaj se bo začela uničevalna vojna. »Včasih smo postavljali mostičke med otoki«, pripoveduje eden izmed paznikov, »potem pa. so nastajale neizprosne vojne, dokler niso mravlje iz enega gnezda popolnoma uničile mravelj v drugem mrav- Tudi metulji se selijo Kapusov belin spada med najbolj vztrajne letalce Vsakoletna selitev ptičjega rodu v južne kraje in povratek v domovino preko daljav več tisoč kilometrov zbuja kot eden najveličastnejših naravnih pojavov občudovanje vsepovsod. Malo je pa znano, da so tudi tako majhne in nežne živalice. kakršni so metulji, sposobne potovati pred vremenskimi neugodji daleč preko kopnega in morja. Tudi metulji opravljajo pri Praktična šola za tajnice Velika šolnina — toda po absolutoriju sigurna Služba ! Ze nekaj časa imajo na Angleškem posebne šole, v katerih se mlada dekleta vzgajajo za poklic tajnic. Uče jih ne samo vseh trgovskih poslov, temveč tudi pravilnega obnašanja napram ljudem in posebno šefu. Enkrat na teden se vršijo »generalne seje«. Pri teh poskušnjah igrajo dekleta izmenoma šefe, ki sede pri zeleni mizi in tajnice, ki morajo pokazati vso svojo spretnost in prilagodljivost. Neka ga. Hosterso-va je bila prva, ki je otvorila. takšno šolo. Še danes znaša šolnina v njenem zavodu za pol leta okrog 15.000.Din! Toda njena šola je ob enem neke vrste posredovalnica za delo. Vsako dekle dobi po končanem tečaju prav gotovo nameščenje, ki ustreza njenim sposobnostim. Desbons spet odvetnik Pariška odvetniška zbornica je sprejela Desbonsa, ki je igral takšno vlogo v začetku procesa proti kraljevim morilcem v Aixu-en-Provence, spet v seznam pariških odvetnikov. Kakor znano, so ga takrat črtali iz tega seznama, ker je s svojim nastopanjem hotel zavlačevati in preprečiti razpravo proti morilcem. tem na tisoče kilometrov. Med najbolj vztrajne letalce v metuljem svetu spada kapusov belin. Včasih se pojavljajo njegovi roji v tolikšnih množinah, da sličijo snežnim oblakom. Prav tako spada med rekordne letalce neki metulj, ki se pojavlja v nekih letih v posebno veliEih množinah na Angleškem, a je njegova domovina v — Osrednji Afriki. V milijonskih rojih prepotujejo te male živali Saharo. se za kratko ustavijo v Severni Afriki in nadaljujejo potem svojo pot proti severu. Mnogi dospejo celo do Islandije. Kakor se zdi, je v teh metuljih pravi selitveni nagon in opazovali so, da se držijo kakor ptice selivke tudi določenih prog. Zgodilo se je celo. da je kakšen roj potoval skozi odorta okna kakšne hiše. ki je bila na njegovi poti, ali pa skozi železniške predore, če se mu je postavilo kakšno gorovje v oviro. Vgekako se izogibajo v vseh primerih ovinkov in letijo naravnost. kakor da jim je višja sila zapo-vedala povsem določeno smer. innonanannDDnDnnnDDaaooDaoncD Postani in ostani član Vodnikove družbe! iiinmimi^.^imiinim smo nosili mi kuharji. Vsakokrat. kadar smo ostavili kuhinjo, smo morali obleči špansko slavnostno uniformo in si natakniti sabljo. Jedi smo nosili skozi špalir gardistov, nikomur nismo smeli izročiti svoj« sklede niti za trenutek. Treba se je bile namreč izogniti vsaki možnosti, da bi kdo natresel v jed strupa. V jedilni dvorani smo sklede izročili lakajem, ki so jedi servirali. Preden smo ostavili kuhinjo, je glavni kuhar vedno še pokusil od vsake jedi, ker je bil odgovoren za vse. PRANJE JE NAJTEŽJE DELO GOSPODINJ. HUBERTUS MILO VAM TO DELO OLAJŠA. OBILNA PENA ODPRAVI Z MALO TRUDA VSO NESNAGO IZ PERILA. Dvojčka s časovno razdaljo V Jopataku na Madžarskem sta prišla na svet dvojčka na način, ki je v zdravniški praksi izredno redek. Neka Ana Kubetko-va je rodila 17. januarja. Nekaj dni po porodu je začela tožiti o velikih bolečinah. Imela je nekakšen tur. Ko so jo preiskafL pa se je izkazalo, da ni tur. temveč v ra»-▼ojm zaostal. toda Živ človeški plod. Te drd je žena v drugič rodila. V zdravniških krogih je ta primer zbndS veliko zanimanja, k« je porod dvojčkov s časovno razdaljo več nego dveh mesecev, kakor rečeno, redno redek Princeza — bolničarka Kakor so poročaill te dni, odide sapva&t italijanskega piresboflonssle-dnika, princesa Marija Jc®6» sestra belgijskega kralja, a parnikom v Vzhodno Afriko, kjer namerava v Asmari v neki vojaški bobiicJ opravijeti posle bolniške strežnice. Princesa, ki je že pred svojo poro&o obiskovala tečaj za bolmičarsko službo, je letos absolviraJa še poseben tečaj o tropskih boleznih pod vodstvom prof. A Ida Ca-stellanija, slovitega specialista za te bolezni in sedaj generalnega inšpektorja zdravstvene službe pri italijanski armadi v Vzhodni Afriki. Princesa je ze pred mese-ei izrazila želijo, da bi odšla za bolniško strežnico v Albesinijo, pa se je italijanska kraljeva dvojica tej želji upirala, boječ se, da bi afriško podnebje ne škodovalo zdravja bodoče italijanske kraljice. Sedaj ji je le uspelo, da je razpršila pomisleke svojega tasta rn tašče. ljiščn. Kar je teh ostalo živih, so odvedle zmagovalke v suženjstvo. To je bilo zanimivo opazovati, a vendar smo na zadnje opustili mostove med otoki«. Zanimivo je gledati, kako se gnezdo na največjem otočku utrjuje z delom vnetih delavk, dočim se poveljniki, morda generali in vojni ministri, zbirajo k dolgim posvetovanjem okrog polovice pomaranče, ki jo je vrgel paznik na otok Nekatere izmed mravelj odhajajo očitno na pustolovščine, na koščkih lesa in drugih plavajočih predmetih se spuščajo na sosedna otoka. Mogoče bi si bilo misliti, da gre tudi za vohun-ke. Dokler sta sosedna otoka neobljudena, je vse v redu, a čim bodo tuje naselbine tu, se prične vojna in moritev. Za Veliko noč bo na vseh treh otokih okrog 50.000 mravelj, razdeljenih v tri bojaželjna ljudstva Vsak izmed teh narodov bo »oborožen do zob«. Kaj hoče potem drugega početi, nego da se spusti v boj. Vsako leto izginejo trije jeziki Število žčvih jezikov znaša 1500 do 3000 — kakršno je pač stališče, ki ga zavzemajo razni statistiki napram samostojnosti kakšnega idioma. Neka statistika, ki velja za posebno zanesljivo, jih našteva 1796. Med temi jih je 860 važnejših, a od teh jih odpade 48 na Evropo, 153 na Azijo, 118 na Afriko, 434 na Ameriko in 117 na otoke Južnega morja. Število jezikov pa se polagoma manjSa, in sicer pred vsem zavoljo tega, ker se primitivci oprijemljejo svetovnih jezikov. Angleški jezikoslovec Williamson, ki se bavf posebno z jeziki primitivcev, pravi, da se skrči število eksotičnih jezikov na leto povprečno za tri, tako da je računati s tem, da bodo nekoč popolnoma izginili, oepraar še ne tako kmalu. mora Wt' posebno sedaj spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev, Odhod ob 7.20 zjutraj iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v R*denee! ANEKDOTA Neki zvezdogled je napovedal smrt neke dvorne dame, ki jo je kralj Ludovik XL zelo ljubil. Napoved se je uresničila na uro. Kralj, ki je zvezdogledu to prerokbo zelo zameril, ga je poklical pred se in ga vprašal: »Ce že vse v naprej vidiš, potem mi povej, kdaj boš ti umrl!« Astrolog je umel skrito grožnjo v vprašanju in je odgovoril: »Tri dni pred Vašim veličanstvom!« Kralj se ni dotaknil njegovega življenja. VSAK DAN ENA »Ti, to je pa čudno, da imaš ti temne lase, ko je tvoja sestrica takšna plavo-laska.« »Oprostite, da boste točno poučeni, vam moram povedati, da sem jaz prišel na svet prej nego si je mamica pobarvala lase'« i»Folštikea«tf H. CVETIN: 29 Zadnja stran Iz trepeoočega srca so ji privrele te besede. Marko je bil krčevito iz prepletel roke. I ud: njegov obraz je bil zdaj strahotno bled. » Tega ne tajim---« Je hripavo zamrmra! Marja je počasi pobesila glavo. »In tako je že vse te dni — od tistega večera, ko je najin sbric — umrl.« »Da — od tistega večera,« je obotavlja je se ponovil. Ta mah mu je pogledala naravnost v oci. »Nekaj ti leži na duši, Marko — nekaj strasne-ga, kar moraš zamolčati vsem — vsem! — A za-ka^ se vsaj meni ne razodeneš?« »Saj veš, kaj je, Marja--!« Odločno je prikimala. »Da vem, Marko — že od prvega trenutka, ko si prišel k meni! — A zakaj mi nisi povedal resnice? - Saj veš, da te ne bi bila mogla mkon obsoditi zaradi tvojega dejanja! — Predobro razumem -----, , . , ,. Rahli ropot, ko je odrinil svoj stol, jo je prekinil sredi stavka. , . . --o »Kaj praviš? — 0 mojem dejanju govoriš?« »Seveda, Marko, zakaj — — meni ne utajiš - __ti si tisti, ki je sprožil smrtonosni strel na profesorja!« »Marja!«---Njeno ime se je komaj razumljivo iztrgata Marku iz ust. Miirno je zamahnila z roko. »Oh, predobro vem, da ne gre za strahopetno zasnovan umor! — V razburjenju, v prepiru si ga ustrelil.« Tedaj je mahoma stopil prednjo. Njegovi prsti so jo stisnili za zapestje, da je nehote vzkrikni-la od bolečine. »Marja__— to praviš mera? — Marja-- kaj namera vaš s to--žalostno komedijo?« Naglo se mu je iztrgala. »Komedijo--?« »Da!« Glas se mu je krhal, kakor da bi hote, zdajzdaj zaihteti. »Da — komedija je, kar zdajle igraš — — zakaj strica ni ubil nihče drug kakor ti !« , , .. Nato je bilo nekaj trenutkov vse tiho med njima. Mar'"a je z nadčloveškim naporom obrzdala svoje razburjenje. Samo roka, ki jo je držala na naslonu stola, ji je nekoliko podrhtevala, in čudno grenka črta se ji je dolbla v kotičke ust. A njen glas je bil popolnoma miren, ko je nazadnje dejala: »Tako! Torej mene imaš za morilko?« »Da — da! Nobene druge možnosti mi!« »In--ali mi ne bi hotel povedati, zakaj? — Na kasne razloge opiraš to blazno trditev?« »Na kakšne razloge?« Njegov smeh je bil talko obupen, da se je zgrozila. ,. . »Dobro, evo jih! - Ti si bila tista, ki si sovražila strica — nemara še bolj od mene, ker je nasprotoval najini ženitvi in rabil vsa sredstva, da bi jo zabranil! — Ti si prišla tisti večer prepozno na sn.denje, ki sva ga imela na W iisonovi cesu — — z izgovorom, da si me napak razumela m si čakala drugje. — Ti me potem nisi hotela več spremiti k stricu — ker si vedela, kaij bi tam našla — mrliča! — Kloouk in samokres sta mi iz-g.nila iz garderobe. Na kraiu dejanja sta se spet .našia! Komisaa.u sem rekel, da ju je moral vzeti kaik neznanec — a dobro sem vedel--da sd biia ta neznaauec t i! Samo ci si bila v moji garderobi, ki sem jo imel ves ostali čas zaklenjeno! — Ti si bila vzela oboje — klobuk, da te ne bi spoznali — in samokres, da si z njim storila de-an.e! — Kakopak — s tem nisi hotela zvrniti suma name — a nehote — v razburjenju si pozabila klobuk i-n samokres in mi s tem nakopala nevarnost, ki me utegne pogubiti.--To so razlogi. ki jih imam za svojo trditev--a še boij od njih te obtožujejo tvoJe lastne besede! — Da moreš mene dolžiti tega dejarja — ti--« Niegovo razburjenje je raslo z vsako besedo, ki mu je planila izza drgečoč.h ustnic. Izgubljal je vso oblast nad seboj. Z obupnim jekom se je spustil na stol im si pritisnil roke na obraz. Marja je molče poslušala niegovo obtožbo. Nobena mišica na n;enem obrazu ni trenila. Saimo v očeh se ji je pokazal izraz bolestne osuplosti. Zdaj je obotavljale se stopila k slkrušenemu zaročencu in mu rahlo položila roko na ramo. »Marko---« , , »Pusti me! — « se je to-gotno otrese!. Se vedne 'e skrival obraz za rokami, na katerih so se ri sale žžle kakor višnjeve vrvi Nato ga je stresel obupen, iznemoge] irrHjaj. »Marko--« ae tiho ponovilo dekle. Martko ni dvignil ooL »Idi — idi — idi že!« _ Marja je počasi umaknila roko z nJego»ve rame. Pogledala je okoli scibe, kakor da bi se drami la iz divjih sanj. Nato je z drsaaočami koraki krenila proti vratom in položila roko na kliniko. Tisti mah je bilo podoba, kakor da bi se ml Marko rešil ukletia. Razjarjeno je strgal roke z obraza in slkočil pokonci. Njegove črte so bile divie spačene. Dekle je z grozo zastrmek) vanj. »Marko--— « Kakor v krču ie odprl brezkrvne ustnice — toda nobene besede ni bilo iz ust — samo sik2/oče hropenje. Njegova drhteča roka je pokazala proti vratom. Mairia se je počasi odvrni1!a. Obotavljaje seje pritisnilo, na kljnko. Ko je nato spoznala moža, ki je stal zuna*j na hodniku, je z vzkrikom omahnila nazaj v sobo. Takoj nato je stopil komisar Remec čez prag in zaprl vrata za seboj. »Za nekaj patasnil vas bom moral prositi, gospodična — — « Rezek 'krohot mu je planil v besedo. »Tak tako!« Njene široko odprte oči so bSe srepo uiprte v Marica. »Zato si me obtoževal — ker si vedel, da stoji za vrati prisluškovalec! — « ^ajsetieise «« fccafiiativtto naihoHse hrastove t» huicove dobavlja in polaga tovarna HEHEC-C© DUPL C« PRI KAMNiKU ŽELEZNIŠKA N AUtOPSSrPJA Ogfe'te si naie as a loge v tovarni aH pisarni Hiuhliana, JCersniGova ul. Z, poleg Sla mi ca Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiftčeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaid množini Vafda, ČaSsovec Telefon štev. 59, 60, S, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK Os VZORCE, ta JIH DOBITE BREZPLAČNO! FBEDAJA PODJETJA. Dajem p. t. občinstvu na znanje, da sem svojo slikarsko-ličarsko in podjetje z barvami predala gospodu Stojanu Holobarju. Istočasno se zahvaljujem za vse doslej mi izkazano zaupanje in priporočam kar najtopleje svojega naslednika velecenjenim svojim strankam. Z odličnim spoštovanjem MORELLY-jeva vdova — PTUJ. PREVZEM PODJETJA. Usojam si slavnemu občinstvu p. t. uljudno naznaniti, da sem z nakupom prevzel od ge. vd. Morelly starorenomirano slikarsko-ličarsko in podjetje z barvami in si bom resno prizadeval da bom kar najbolje zadovoljil s svojim slikarskim in ličarskim delom po svojih najmodernejših vzorcih, kakor tudi z najfinejšim črko- in pismoslikarstvom velecenjene odjemalce. Z odličnim spoštovanjem Morellv-jeve vdove naslednik STOJAN holobar, siikarsko-ličarska obrt in trgovina z barvami. PTUJ — SLOMŠKOVA ULICA 3. JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, filijalna direkcija v Ljubljani naznanja, da je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika, gospoda Josipa Baumeistra poverila vodstvo svojega GLAVNEGA ZASTOPSTVA V MARIBORU s 1. aprilom 1936. za vse panoge zavarovanja gospodu Vinku Plaskanu, večletnemu sotrudniku pokojnega ter gospodu Karlu Pugelu, veletrgovcu z vinom v Mariboru. Pisarna Glavnega zastopstva, ki je sedaj na Aleksandrovi cesti št. 44, se bo preselila s 1. majem t. L v nove prostore na Trg svobode št. 3 pritličje. Prosimo Vas, da ohranite zaupanje, ki ga je užival dolga leta pokojni gospod Baumeister, tudi gori navedenima zastopnikoma ter beležimo z odličnim spoštovanjem: JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA filijalna direkcija Ljubljana ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda LEONA BERNIKA ZAS. uradnika, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, posebno prečast. g. dr. Demšarju za duhovno tolažbo, zdravniku n- dr Prodanu za požrtvovalnost ob težki bolezni, čč. sestram usmiljenkam za skrb in nego, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. aprila 1936, ob pol 7. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljana - Skoplje, dne 5. aprila 1936. žalujoči ostali. cenjenim damam vljudno sporočam, da izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov in je s tem podana največja varnost tudi najbolj občutljivim damam. Garantiram trajnost za vsake lase. FRIZERSKI SALON RAKAR LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 7, poleg glavne pošte — vozni vhod. mestna hranilnica ljubljanska f&AZPIS treh mest praktikantov, med temi enega pravnika. Prošnje z izkazili o: a.) jugoslovanskem državljanstvu; b.) neoporečenem življenju; c.) starosti med 18. — 35. letom; d.) zdravstvenem stanju; e.) dovršeni srednji šoli ali trg. akademiji, oz. f.) pravniški izobrazbi in praksi; g ) dosluženem kadarskem roku; je vložiti do 20. t. m. pri predsedstvu Mestne hranilnice ljubljanske LJUBLJANA, 4. aprila 1936. DR. JOSIP KAMUŠIC, predsednik. iKupujte domače blago t olffce tf ga^t^^^^sss^ dr™otosSstitf vsssr&vsss ^Na^amldra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE« in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sad^m zaostaia za naj-boljšimi svetovnimi in doma- Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najožjemu čimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analiziran: 1.) tovarna sama, ki je našla čistoče 99.67%; .. . , 0077«,. 2) Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani kijenašla čistoče 99.77%, 3.) Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče yy.y»%. k zahtevajo Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej nasa galica mnogo boljša, kakor to zantev nNihčekvsied tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica ki se bo prodajala pod znabi v polni meri odgovarjala^sem ™>Uca boljša. Vsled tega ni n^a^^ — metalno akcijonarsko društvo LJUBLJANA. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor e časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca in kupen. Vedno pravočasno de spete, kamorkoli vozite s ki lesom. Pa tudi užiteK imate pri vožnji z našemi od-1 čnimi kolesi. Oglejte s bresobvtzno veliko izbiro koles pri 0. tiBamai Cjuhtiana, MiGtaiiceva SO Novi modeli TENIS-RAKETOV ravnokar prispe»i Na Aleksandrovi c. 5. v novo otvorjeni gostilni se toč:jo izbrana vina Prvovrstna kuhinja. Vsaki čas če-vapčiči in raznjiči. V sredah in petkah skrbno pripravljene morske in sladkovodne ribe. Pridite, da se sami prepričate se priporoča MARIJA KMETIC. Avtobusi in tovorne šasije 1 in pol - % toni vse dobro ohranjene, jako primerne za manjši promet, se prodajo pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod »Izredna prilika 222« na oglasni oddelek »Jutra«. INSERIHAJTE V „JUTRU"! Zastopnika za Ljubljano in okolico za prodajo avtomobilskih in motociklističnih gum DUNLOP RUBBER Co. LTD. — London angleških osebnih in tovornih avtomobilov in Dieselo-vih motorjev The Hillman Car. Co. Coventry gumastega pogonskega jermenja EMERGE in vseh ostalih gumastih tehn. predmetov ter LATICEL patentiranih predmetov iz mehkega kavčuka išče glavno zastopstvo za kralj. Jugoslavijo tt. P. KRASNIK k. d. — Zagreb — Gundullčeva 7. R^ekSS^mi^^ovrstnim jamstvom naj se obrnejo naravnost na gornji naslov. (Pomlad (Datn prinaša ^eVfep M vesele novice l Če pridete v Celje, zglasite se pri nas, to je v veliki novi manufakturni in modni trgovini Ob tej priliki si oglejte Se naše izložbe, v katerih boste videli v ogromni izbiri najlepše novosti ZA BIRMO, POMLAD IN POLETJE. Oglejte si tudi veliko zalogo samo novega in najmodernejšega blaga v trgovini. Cene so skrajno nizke, ker je vedno večji naval. Ostanki od Din S.— naprej, moški klobuki, moderni in fini ▼ veliki izbiri po najnižjih cenah. Že za Din 20.—25.—, 30.— dobite dober in prav lep klobuk. Večji bo promet in naval — nižje bodo cene. Povdarjamo: Nova trgovina, novo blago, vedno nizke cene. — Priporoča se, MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA PETEK, Celje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—w Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Og.asnegaoOdde.ka^tg. JjJj, J>. T znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoca se saafih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Majeenejši čevlji TVRDKE ANTON KRISPEB Ljubljana, Mestni trg 26 ali Otroški iz črnega rjavega usnja Vel. 20-25 Din 16.— Vel. 26-28 Din 19.— Vel. 29-35 Din 29.— Ženski iz črnega ali rjavega usnja z usnja-tim podplatom Din 65.— Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din 42.— vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69.— Priznano najboljši dolenjski cviček, fina štajerska naravna vina razna gorka ln mrzla Jedila, vsak večer igranje klavirja, lep senčnat vrt. gostom na razpolago balinišče najboljša ln najcenejša zabava edino le v gostilni pri Panju Vegova ul 10. Vas vabi in se priporoča gostilničar Tone Huč. 7734-13 Vsi k Lasanu Vodnikova 17. Šiška, na domačo veselico s ple. som. 7733.18 Ce hočemo dobro jesti ln piti gremo na strelišče pod Rož nik 7651.18 Strugarsld pomočnik lee dobi takoj službo. Babič, strugar. Rečica, — Laško. 7435-1 Prodajalko nnoino slovenščine in nemščine, sprejme galanterijska trgovina v Maribora. Pismene ponndbe z navedbo dosedanje službe in zahtevami po možnosti b sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, prodajalka«. 7431-1 Kontoristinjo zmožna vseh pisarniških de!. nemške in slovenske korespondence, z najmanj enoletno pisarniško prakso, sprejmem s 15. aprilom ali 1. majem na deželo. Vpo-Stevajo se samo gospodične z dežele. Vse oskrba v biši, plača po dogovoru. Navesti je starost in zadnjo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna in zanesljiva moče. 7534-1 Kontoristinjo s prakso, zmožno slovenske in nemške korespondence in prodajalko, dobro izvež-bano v trgovini mešanega bh-ga. sprejme trgovina na ieželi. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Lepo ine-V o«. 7535-1 Zastopnike ta obročno prodajo naših posnemalniko. brzoparilni-kov itd. iščemo. - Ponndbe nasloviti na »Persons« Ljubljana, pošt. oredal 307 31-1 Brivskega pomočnika dobrega ln hitrega delavca. z znanjem v dam. skl stroki ln znanjem nemškega jezika sprejme s 16 aprilom Gabrijel Vajt Kranj. 7440-1 Oskrbnika za planinski dom na Komni išče Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Prednost imajo izvežbani smučarji ter osebe, ki so že oskrbovale planinske domove ali stične postojanke. Kavcija Din 50.000. Ponudbe do 10. aprila 1936 na Slovensko planinsko društvo. Ljubljana, Aleksandrova e-esta 4/1. 7542-1 Službo hišnika ki upravlja istočasno restavracijo. oddamo takoj v Sokoiskem domu v Laškem. Prosto stanovanje, kurjava, luč, sicer skromen zaslužek. Pripravno za vpo-kojence brez otrok. Ponudbe na Dr. Roš, Laško. 7531-1 Ključavničarji in mizarji ki »o popolnoma vešči in samostojni v izdelavi potniških vagonov, naj našlo-" vijo obširne ponudbe s točnim opisom dosedanjega zaposlenja na Fabriko vagonov, Slav. Brod. 7559-1 Trgovska pomočnica dobi mesto v trgovini meš. blaga na deželi, dobra, izkušena prodajalka. Nastop takoj. Franc 2erak, Ho-doše. Ptuj. 7530-1 Šiviljsko pomočnico spretno. sprejme atelje Hity. Kongresni trg 13. 756H-1 Prikrojevalko popolnoma veščo in samostojno v svilenem tri. ko perilu in konfekciji z poznanjem specialnih šivalnih strojev, iščem. Oferte s sliko ln navedbo plače ter referencami po slati pod »Samo prvo-vrstna moč« na ogl oddelek Jutra. 7775-1 Posredovalnica Ogrinc tel. 3109 Aleksandrova c. 7/II. rabi z« takoj dobro kuharico za večjo privatno družino in gostilniške kuharice privatne služkinje Bobari. ce natakarice in začet, nlce Za odgovor 2 Din znamko. 7781.1 Dober organizator ki pozna kraje in ljudi v dravski banovini se išče. Ponudbe z navedbo izobrazbe in dosedanjega delovanja, je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Organizator« 7648-1 Da bi dobili službo bi nekateri žrtvovali tisoče. Pa ni treba! Samo 20.-dinarjev stane knjiga »Pišite boljše ponudbe!« Le z dobrimi ponudbami pridete do službe. Nakažite ta malenkostni znesek na: Stane Štrekelj, Ljubljana 7, Celovška 34 pa dobite knjigo. 7635-1 100 klesarjev za izdelavo kamenih kock in robnikov iz »gabro« kamenja za cestni tlak potrebujem takoj. Ponudbe poslati Mihailu Protiču, poste restante Višegrad. Bosna. 7019-1 Natakarica katera bi razumela svoj posel, sprejmem. Nastop takoj. Marija Gašperin »gostilna Stara Fužina« p. Sv. Janez Bohinj. 701S-: Trgovskega pomočnika izučenega meša.ne stroke na deželi sprejmem. Prednost dober, agilen manu fakturi sit ter izložbeni aranžer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober aranžer«. 716B2-1 Prodajalko mešanega blaga, iščem katera zna tudi knjigo, vodstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in marljiva. . 7894.1 Mlinarski pomočnik ki je" zmožen vseh del v valjčnem mlinu in ima nastop. za obisk strank, dobi takoj mesto. Navesti je zadnjo službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7533-1 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in sijegovi prijatelji Miha Klapouh je živel daleč, od nas v Afriki, kjer je zmerom taka vročina. Njegov oče in njegova mati sta se prištevala k najbogatejšim slonjim rodbi-r vsej deželi, in zato je bil naš Miha nekoliko razvajen. Zmerom je mislil samo na zabavo. Amaterski kvartet sestavljam in potrebujem vijolinista in čeli sta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 75C0-1 Kuhinjsko blaga jničarko z letnimi spričevali sprejme hotel »Orel«, Maribor. Javijo se naj samo v go-stilniearski obrti izurjene moči. 75"31-il Gospodinja do 30 let, is boljše družine, z znanjem vodstva malega posestva, dobi službo pri samostojnem gospodu. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mogočni?«. 7534-1 Gospodinjo mlado, samostojno, ki bi ljubila enoletno deklico ter pomagaj« v mali trgovini, sprejmem. Pismene ponndbe na ogl. odd. Jntra pod »Zaupljiva«. . 7713-1 Mlado dekle sprejmem kot naitakarico za večjo gostilno v mestu na Gorenjskem. Znanje nemščine, čedna zunanjost, pridna in poštena. Naslov v vseh posl. Jutra. 771&4 Samostojno kuharico z dobrimi spreičevali, ki opravljala tndi vsa druga hišna dela sprejmem takoj za Bled, Predstaviti se v ponedeljek dopoldne od 10 ure naprej Bohinec, Tyrše-va c. Uril. Lj. 77(6-4 Hišnik samski, nemško govoreči, vešč elektromotornih, vrtnih in ostalih hišnih del se sprejme takoj radi odpoklica dosedanjega hišnika k vojakom. Samo pismene ponudbe v n'-mškem jeziku: Friderik Baron Born, Sv. Ana pri Tržiču. 7633-1 Krojaška pomočnika za fino veliko delo sprej mem takoj. Jelovšek Kongresni trg 8 7720-1 Dekle mlado, katero bi se ho-t-elo izučiti za natakarico, išče boljša gostilna v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7765-1 Pletilskega pomočnika veščega, ki se razume v popravilu Flach in Jaquard strojev, s takojšnjim nastopom, iščem za strojno pletilnico v večjimi provin-eialnem mesitu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Trajno zaposlenje«. 7563-1 Kuharico ali vdovo brez otrok, ki bi opravljala vsa hišna dela, iščem. Biti mora dobra kuharica, zdrava, snažna, poštena in zvesta. Najraje v starosti let. Služba je stalna in lahka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 7571-1 Plačilna natakarica s kavcijo stara do 30 let, čedne zunanjosti z več. letnimi spričevali se sprejme za sezono. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena« 75S4-1 Kuharico za podeželsko gostili: pridno pošteno ln no z večletnimi spriee\; U staro nad 40 let za t kojšen nastop sprejo gostilna sFerwega« V Pirešica, p Žalec 7590 Mesto dobi plačilna natakarica e-.' virarica in pikolo. Ofe; te s prepisi sprlčev? pod »Sezona« na pod Jutri Maribor. 7598 Trgovska naobraženki i m ovita katera bi po magala pri vodstvu gospodinjstva. dobi mesti na deželi Poznejša ms žltev nI izključena. P" nudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Harmo nija«. 7479_1 Gospodično k dvema otrokoma sprej mem za dopoldan, even. tuelno tudi popoldan. Po mogočnosti znanje nem ščine. Vprašati salon »Vena« Gradišče 4. 7736-1 Krojači lzvežbanl v konfekciji, dobe delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7676.1 Dva krojaška pomočnika dobro izvežbana se ta. koj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra 7675-1 Osebo z 20—30 000 Din za obrt iščem Mesečni dobiček 2.000 Din. 6talna služba s plačo. Ako hoče. brez strok. Izobrazbe. Ponud. be pod »Lepo delo« na ogl. odd. 'Jutra. 7664.1 Kot pomoč gospodinj (Wirtschafteri.nl, starejšo moč, iščem za veletrgovino in veleposestvo na deželi. Dobra spričevalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7634-1 Krojaškega pomočnika za boljše, stalno, veliko delo, sprejmem. Oskrba v hiši. Ivan Stupica, krojaški mojster. Dob pri Domžalah. 7759-1 Dekle srednjih let, izobraženo, z veseljem do kurjereje in samostojnega gospodinjstva sprejmem. ponudbe pod »Knrjereja« na ogl. odd. Jutra. 7694-1 Trgovski pomočnik špecfriat mlajša moč dober defcajlist dobi mesto z« takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč« Mizarskega pomočnika ali druga, s kavcijo do Din 3000 proti sigurni varščini sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 77U4-1 Hotelska kuharica perfektna stara do 40 let se sprejme za sezono. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod znački »Iz. vrstna«. 7593.1 Športni voziček dobro oh ran i cm. prodam. Lampetova ul. 9. 7663-6 Eksistenca s par tisočaki oziroma garancijo s« nudi samski osebi s prevzemom trgovine z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usodna priložnost«. 7793-1 Brivski pomočnik starejši, prvovrsten de. lavec, in bubištucer. s finim nastoiom. išče službo s 1. majem, ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So. liden brivec«. 7436Jj Starejša kuharica Išče mesta na deželi. Opravlja vsa hišna de. Ia. Nastop 15. aprila. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod ši. fro »Kuharica«. 7134.2 Trgovska sotrudnica z dežele dobr0 Izurjena v vseh strokah trgo. vine želi zaposlitev na deželo ali v mesto. Bila je dve leti kot pošlo, vodkinja trgovine. Pri. pravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Poštena pro-dajaJka št. 4.200«. 7492-2 Gospodična Nemka šolana Išče mesta kot odgojiteljica. Govori slo vensko in frane sko. Po. nudbe z navedbo pogo_ ev in plačila na Škri-ar Graz Schillerplatz dsterr.' 7489 2 Bolničarka letna z ve&letno prak. išče mesto. Najraje starejši gospe za ne. j .-alko. Ponudbe na og! id. Jutra pod »Bolni. i.rka«. 7494-2 Trgovski pomočnik rairan mešane stroke, ■ir 33 let, vojaščine prost, nega nastopa, pošte« ter • stransko dober prodaja-c, želi premeni ti me« to v i-6 jem kraju. Nastop po Iji. Cenj. dopise na To-■ lovec. Pušča, Murska So iiota. T543J! Mladenka j malo maturo, trg. toč* m ia znanjem nemščine ;6e mesto v pisarni, gre udi za vzgojiteljico. Na dov v vseh posl. Jutra. 7649-2 Šofer mehanik mlad, pošten, trezea, voja- -čine prost, iščem kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Zanesljiv šofer« 7694-2 Modni atelje prvovrstni, sprejme pomočnico začetnico in vajtnko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7782-1 Služkinjo za mlekarno in pomoč gospodinjstvu, sprejmemo. Pišite na naslov: Mljekarna, Sušak, Prestolonaslednik« šetalište I. 7792-1 Več prodajalcev in prodajalk velikonočnih razglednic — sprejmem. Potrebna kavcija Din 100. Foto Tourist — Lojze Smuc, Aleksandrova cesta 8. 7804-4 Frizerko zmožno vseh del takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. ro »Stalna služba« 7724.1 Dva krojaška pomočnika sprejme takoj Jožko Gaber-šek, krojač, Griže pri Celju. 7845-;l Samostojne kuharice za. izven LjuMiane. dobe Flužbo v posredovalnici v Selenburgovi ulici 7/i. — Znamke za odgovor. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Telefon 30-53. 78M-1 Sobarico srednjih let, sprejmem v gostilno. Ponndbe pod »Marljiva« na podružnico Jutra Maribor. 7'S? jl Šiviljsko pomočnico prvovrstno za plašne in vajenko sprejme Salon Malči Ravnikar G«i1eva ul 3/V. 7893J Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega, za male kose. sprejme takoj Hrova-tič, Staničeva 31. Bežigrad. 7885-1 Frizerko sprejme takoj v stalno nameščenle Ivo Vodor>l-vec Tyrševa 37. Liub ljana. 7819.1 Natakarica pridna ia poštena, vrnjena gostilne ki kavarne išče mesta. Ne slov v vseh posl. Jutra. TOH2-2 Vrtnarski pomočnik trezen, išč« elutbe za tata k o j. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Vrtnar«. 76M-2 Prodajalka zmožna kavcije prosi na-m-eščenja. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Dobra prodajalka«. 7017-2 Dekle pridna, poštena, žeti službe najraje na Gorenjskem. Naslov t vseh posl. Jutra 7616-2 Mlad trgovski pomočnik lzvežban manufakture, galanterije, mode kon. fekclje. dober prodaja, lec aranžer. želi pre. meptlti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ^Ljubljana. Kranj«. 7728-2 Mesto gospodinje išče d^kle srednjih let, ki je vodila gospodinjstvo r ugledni rodbini preko 10 let. Tonudbe na ke jagod«. Semri Ivan Lesce. Oleander redk m aapidistno prodam. BettivviKna ul. 7. 7BCT-6 Stružnico (Drahbank). prodam. Na slov v vgcih portovalnl-cah Jutra. 7718.8 Naprodaj 1 obleka, plašček, sokol, srajca čevlji ln letni klobuk za 12 — 14 let starega fanta, 1 leste. nec 1 sezuvalo za škornje 1 visok cilinder, več moSklh ovratnikov in prs — mehkih vse v do. brem stanlu. Gledališka 12 part levo. 1680-6 Mamice, skrbite za zdravje otrok ! Sknhajte svoji deci trikrat na dan »ETA« ovsene kosmiče. Vaši otroci bodo te Jdbome hrane veseli tn zdravi. »ETA« ovseni kosmiči *V> iz born h hi kre-pilna jed aa otroke, za odrasle, za bolnike, posebno pa za bolne na želo^n in Crevesjn. »ETA« ovseni kosmiči se dobe v vsaki špecerijski trgovini in drogerifl. Omara za akte pisalni stroj (Portable) zaradi odpotovanja na~ prodaj. Ogledati samo v ponedeljek dopoldne Ma sarvkova 14/1 desno. 7610.6 Lokalni portali t rolojem 340 X 300. skoraj novi, poceni naprodaj. Tavčar, Ljubljana, Kodeljevo, Zadružna 1)4. 7702-6 Gospodinje! PoBralec prahu »Original Elektro Lune. skoraj nov, pocMii naprodaj. Vpraš« s« v treovim J. C. Mayra\ 7570-6 Trboveljski cement betonsko železso. vse druge stavbene ln gos?odax-Bke potrebščine priporoča poceni Zelezmlna Kountny Ljubljana, Šiška Medvedova 28. 7776-6 Varilni aparat brzoparilnfk (nor), prodam. Ponudbe na ogl. oda.. Jwtra pod »Poce« ^ Vrtnice nitko, v najlf^^iSik vrstah in barvah, krepke sadika, za balkone petunije, Gbo-baud nageljni vcEiocvetra itd. — nudi Adolf Vatovac, vrtnarstva, Ambrožeiv trg 3 m Vrazov trg pri šeot-oetrskem mostu, 7800-6 Radio oe starejši kot 1S05, kupim. Ponudbe na ogi. odd. jutra pod »Najmanj pet-covni, za gotovino«. TJ550 Knjige Prodam Busboa: Die Stb* des VOlker, 4 zvezki m Mayer leksikon mari, S sve«ki. —i Knjig« bo skoraj čisto* noinj. Naslov v vseh poeto-valnie&h Jntra. Lisica popolnoma nova, teaanoni- java, selo poeemi naprodaj med IO—il«. ITadov v vseh poslovalnicah Jutra. 7S2T.-6 Vrtne škropilnice solidno delo, ® 1 vsebine, po Din 34, n»di Matija Jankovič, splofino kleparstvo, Rimska eesta 19. 7816-6 Otroški voziček iobro ohranjen, globok, prodam Vprašati Čopova cesta Vin, iervo. 781E-6 Globok voziček prodam. Rožna dofeia, Ce- sta IV, S. 7830-6 Spalni divan eoooh, skoro nov, eeio poceni naprodaj med 10—'18. uro. Naslov v veeh poekv-valnicab Jntea. T8SS-6 Nove stole mtee, kakor razna druga pohištva prodam radi od potovanja. Loačairska steza 2 prt Ljudskem domu. 7864-6 Otroški voziček globok poceni prodam. Naslone Gregorčičeva ni 27- 7883.6 Sliko Kranja delo znanega umefcnfoa prodam. Pon«dbe na ogl! odd. Jtrtra pod »Krasna sllfca«. 7867.6 Otroški voziček g3obok dobro ohranjen ugodno naprodaj. Ogled Po4»ldne. Knezova 35/1 desno. 7876.6 2 otroška vozička 1 visok ln 1 globok prodam. Tome Celovška c. «1. 7890.6 Ugodno prodam moSko zlato uro, da*n_ sko zlato. Vljolo srebrno cigaretno Škatlo, srebrno uro domino rervol. ver. Mila Mestni trg Hff. 1069« Ukid&J ULJT*E9 Klavirsko harmoniko r»wdaan. Izredno arzka eesia. Naslov v vseh poeJovahA* cah Jutra. MUZIKA prodaja klavirje, hsasi monije, violine, k>> tare, strnne in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ngia* šuje vsa glasbila strokovnjaško in naj« ceneje. f-. m . » m KlAVlfJCf L§nbl|asta Miklošičeva cesta 4M» Gramofon poodasa poeeoi. Savt tHisfca 2B. TTB&Sa posrel boljše Tenor saksofon ebeo poajaCen t n«V jšem stanju, za Din naprodaj. Redka jrriEka. —• Dc-benjak, Koroška e. St, Maribor. Harmonij M«, proti takoj&njeonn čite, proda za Din 3.800 Snedič, Oelje, Za vodna 68. vmm Oblačili% Moški površnik skoraj ttgodno daij. Naslov v vseh Jutra. TrKft-l! Prehrana Otroka v rtarostj 114 do 5 let, sprejmem v o«krbo in skrbno vzgojo. Naslov v vseh poslovalnicah Jntreu r »JUTRO« 5f. 8f. 15 Nedelja, 5. BE. »M, Avto, hrdto Forde Awa fottovoma 1b enega osebnega, t prav dobrem stanju, ugodno prodom ali samenjam sa tekstilno bia bo, vino in podobno. — A. Sojec. Stična. 7398-10 ~~ Fiat tjrpa 600, zelo dobro »bra njen, ijoceoi naprodaj. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 7550-10 Motor s prikolico odlično ohranjen, orodam takoj. Cena 14.500. Ogled t nedeljo od 9 do lil na dvorišču hotela Slon. Informacije portir. 7606-10 Avto limuzino 6 sedežno 4 cillnd. v do. brem stanju kupim. Pre ta »Uro ali dajanje naslova t Ola. Najmanj« znesek n otn. Nemško dogo - samca 1 leto staro, belo trne barve, prodam. Ponudbe na podružnico Jntra Trbovlje pod «1000«. 7616-27 Pes dober čuvaj, volčje pas. me naprodaj. Poizve Be pr) hišniku Mirje Le. pi pot 4 7568-27 Čistokrvne foksterijerje jazbečarje mladiče ln dresirane za lov ln šport ugodno naprodaj. Vila čarman Zg. Slška. 7871.27 Volčjaka eno leto starega z ro. dovnikom krasna žival prodam. Skrabčeva 9 Majer. 7892-27 Auto Stevr štirisedežno limuzino. v zelo dobrem stanju, prodam. Vprašati v garaži Union. 7679-1)0 Harley Davidson 350. prodam. Šiška. Ve-rovškova 94. 76tt5-10 Dvosedežen avto * majhno uporabo bencina in v odličnem stanju, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni vožnja«. 77-16-10 Tovorni avto S tonski Chevrolet, novejše tipe, proda Stražar Lovro. Novi Vodmat. Ljubljana 7803-10 6 sedežni Škoda odprt dobro ohranjen prodam zelo ugodno radi nakupa novega. Ponudbe pod »škoda avto« na ogl. odd. Jutra 7727.1 C Pohištvo Beseda t Din. lavek * Din. 13 šifro ali daianje naslova ? Oln. Najmanjši inesek 17 Oln »SAVA« POZOR! Pohištvo! Razprodajam« nad 80 kredenc moderno lzde. lanlh tudi na mesečne obroke po Din 100.— Vse drugo pohištvo moderne enalnice ln kuhinjske oprave se dobi najcenejše ln najugod. nejše Vzamemo hranil ne knjižice za pohištvo in stavbe. Izdelujemo vsa mizarska dela po načrtu Spalnice oreh koreni na politlrane od 5.000 Din dalje spalnice šperane . . 1600 omare . . . . . 400 postelje . . . 150 kuhinj, oprave . 650 kuhinj kredence 425 kuhinj, mize ... 120 kuhinj stoli . . 50 otročje postelje . . 325 otročji vložki ... 60 madracl - . • . 220 žični vložki . . 80 otročji madracl . . 130 Firma Jamči da je lz popolnoma suhega lesa ln solidno izdelano Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva c. 6. Ljub. Ijana 7783-12 Pohištvo in drugo opremo in obleke zaradi selitve naprodaj. — Ogled med 8—9. ter 2.-3. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7659-12 de»c-it Šifro alt datanje naši« i Oin NaJmaniSt uies«-l 17 Oin. Moške klobuke domačega izdelka. Vam ou dim po konkurenčni ceni v vseh barvah in oblikah. Franc Bernik. Tyrševa c. 12. Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna pooravila. 7295-3' Dame! Trajno ondulacijo izvršuje frizerski salon »Frank«, Ze-ljarska ulica lil, Kolezija. Trnovo. — Priporoča se! 109-30 Tovorni avto skoraj nov, 1 do tone nosilnost;, z majhno porabo bencina, ugodno naprodaj. Garaža Esprees, Vegova 8, Ljubljana. 78364)0 Motorno kolo znamke FN 500 ccm dobro ohranjen poceni naprodaj. Ciglerjeva ul. 7, LJubljana Moste. 7882.10 F. N. motor 350 ccm kompleten v od. ličnem stanju ugodno naprodaj. Kačič Milan LJubljani 7. Celovška c 67 7875.10 Avto Ford v zelo dobrem stanju se proda za 6.000 Din ln blagajna reglstrlka sko. raj nova za Din 3000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Auto«. 7862-10 Spalnica gladka, lepa oblika, psiha z ogledalom (imitacija ptičji javor) naprodaj za 2.200 Din. I. Bitenc, mizar. Gosposka ul. IX). 7760-lž Pohištvo moderno, v veliki tabiri. po najnižjih cenah dobite pri Andlovie. Komenskega ul. št. 34. 7802-13 Moderne spalnice iz orehovih korenin, po 6.000 Din, pleskane spalnice in kuhinjske oprave poceni proda mizarstvo Josip Go-ljaT, Gosposvetska 13, dvorišče. 7745-flS Parne stroje kompresorje, motorje, elek troinstalacije itd. montira, ureja in popravlja Varšek. elektro tn »trojno podjetje. Domžale Stob. — Zaloga elektropotrebščin. 78-30 Steznike trebušne pasove, nedrčke za prša izdeluje po fran coskih in amerikanskih krojih atelje Kranjc Terezija. Moste. Društvena uli-77163-30 Spalnico češnja — hrast samo nekaj mesecev deloma rabljeno prodam. Blei-weisova 4/1 med 1. in 3 uro. 7858 12 Točilno pravico za Kamniški okoliš, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prosto stanovanje«. 7719.30 Damske slamnike si oglejte v Salonu Mla hiša kavarne Majcen Tyrševa cesta Popravila najceneje 7888.30 Beseda I Dtn Javek 3 D' ta Šifro ali dalanle naslova 5 Oin NajmaniSI inesek 17 Oin Parni stroj ležeči, brez kondenzatorja, z 1 cilindrom. proizvod Brttnn-Konigsfelder, z raz-deljevalnikom pare na ventile, učinek 60 KS pri M atm. napetosti pare pri vhodu in 80 zaobratov na min. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S«. 7330-29 Kolesa ponikljana in kromirana. naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trsovina. Tyrševa 36. 7808Jffl Dva mizarska stroja tvrdke Klaln & Štlfel. 1 izdelnl stroj (Dichten masch) 2 izdelnl stroj (abricht) oba v dobrem stanju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroji takoj«. 7398-29 Šivalni stroj pogrezljiv, prodam po ugodni ceni. Pečar, Maribor, Aleksandrova c. 57/1, vrata št. 3. 7533-29 KOLESA zelo poceni pri S. Rebolj & Drug Gosposvetska 16. 86-11 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7828-l'l fsssnin Krsni) i Dtn lavek i Dtn tč Šifro alt lajanje naslov« 5 Dtn Naimaniš* tne»> t 17 Din Prodam 3.000 litrov Jabolčnlka špacapan Košnlca Ce. lje 7592.33 Mak sveže mleti, kupite v »Ma eazinu«. SlomSkova al. 9. 7324-33 Ako želite dobre potice posilite svoje Mice po moko v »Magazin«, Slomškova nI. a. 9. b 7823-33 Elektromotor 4 do 5 Ks 220 Volt na izmenični tok kupim. Josip Penca, Novo mesto. 7630-20 Motor na sesalni plin z generatorjem 8 do 12 Kg. ugodno proda: Josip Penca Novo mesto. 7688-39 Motor na vpojni plin 80—100 KS izdelek Luther.Bra. unschweig. tovarniško nov za sežiganje drv. z ali brez generatorja prodam ugodno. Ing. Kor. nel Friedmann Zagreb. Baruna Jeiačiča 1. 7643-29 Kupim motor 1 KS. istosmerni (Gleich-strom) tok 300 volt. Vladimir Čaks, lesostrugar. Šelenburgova ul. 4. 7742-29 Šivalni stroj čevljarski, levoročni ln 1 Zilinder, tvorniško nova, za Din 4.5'10, odda Alojz (Jssar. Maribor. Trubarjeva al 9/1. 7850-29 Pisalni stroj Adler malo rabljen poceni naprodaj Tomažič. Kralja Petra trg 3, pri. tllčje. 7841.29 Kapital leseda t Oin. lavek 3 Otn sa šifro ali lajanje naslov Din Najmanj« cnesei 17 Oln. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis pisarna Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamkel 1)10-16 Hranilne knjižice Jadransko podunavske ban ke in Jugoslov. banke, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jadranska«. 7607-23 Hranilne vloge vseb denajniih zavodov vnovčuje po najvižji ceni, takoj v gotovini Alojzij Planinšek bančna poslov, pdearna Ljubljana, Beethovnova ul. 14/n, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh poslih. 7470-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja Kreditov tn gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala ftndi hranil, vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle tevede bi izvedeniika mnenja oddaja koneeeijomraoa Trgovsko-gospodareka poslovalnica t Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 7. 'Za pismena pojasnila znamke). 76S7M6 Vse denarne zadeve terjatve v hranilnih knjiži cah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje fVojn škodo) Vam kupi in prod: izposluje in vnovči vse hi nilne knjižice takoj v gotovini izvede hranilne knjižice polni vrednosti na vknjiit. in izposluje kredit na •> nilne knjižice. Vlagatelji in dolžni!* glede poravnave Vaših du gov pri denarnih zavodi in glede terjatev v hran nib knjižieai se obrni' 9amo oa trrdko Alojzij Planinšek I trg. bančna posl.. Ljubijo na, Beethovnova ul. 14/ vrata 19, ki Vam jamči ; | strogo solidno izvedbo Znamko za odgovor Telefon 36-10. 692ti Kupim knjižico Meetne hranilnice ljubijo i Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mesečno«. 7590-:-: K podjetju ali industriji bi pristopil mlad, trgovsko izobražen gospod s kapitalom in sodelovanjem. Predpogoj: resno, solidno podjetje. Ponudbe na Aloma Company pod »Takoj«. 7774-16 Posojilo dobijo državni, samoupravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke. Dopise na Poverjeništvo Gradjanske dion. štedione Daruvar. — Ljubljana, Tyrševa 55. 7794-1)6 Hranilno knjižico Vrhniške kmetske posojilnice za 100.000 kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 7791-16 Knjižico celjske Ljudske posojilnice ali Celjske posojilnice d. d. do ineeka Din 215.000, kupim. Ponudbe na podružnico jutra v Olju pod značko »Ugodna pogoji«. 7846-16 Posojilo 1500 Din Iščem za dva meseca, dam 200 Din obresti. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurna garancija«. 7825.16 Knjižico celjske Mestne hranilnice, kupim z vlogo ca Din 50 tisoč. Ponudbe na podružni-i Jutra v Celju pod V).0W«. 7840-16 ospodarsko - pravne vdove poverite z zau. anjem Gospodarsko . ravni pisarni, Ljubljana šelenburgova 7/1. 7868.16 Gostilno elo dobro vpeljano ln jnomlrano oddam v na. ?m s 1. majem t. 1. ! poštev pridejo le možne osebe, ki lmajc otreben kapital za od kujp Inventarja V|>ra iti Vič Tržaška 7. C953-17 Prometno pekarno .•samem v najem. Po. ludbe na podružnico Jutra« v Celju pod ;načko »Kjerkoli«. 7464-17 Pekarno -taroznano, z veean inven arjem oddam takoj v na-iem. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod > sec september v novi stavbi v Medvedovi ulici, Sp. Slška. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra._7478.19 Mlekarno taJtoj oddam na promet nem kraju. Naslov v vseh posl. Jutra. 7704-19 Poslovni lokal večji, iščem v sredini ali na prometni cesti Ljubljane. Parter, mezza-nin ali dvorišče. Ponudbe na ogl. ixld. Jutra pod »Ekonom«. 7753-19 Vpeljano mesnico kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7758-13 Buffet dobro idoč v centru me. sta Zagreba radi prevzet j a drugega posla, nrodam. Kraljevič, To. mislav Zagreb DraSVo. vičeva 13. 7483.19 Trgovina na najbolj prometni točki Ljubljane, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prometna točka«. 7700-19 3 poslovne prostore blizu kolodvora oddam za delavnice. Poizve se Kolodvorska 18. 7788.19 Stavbena parcela v mestu Celju, ugodno na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7378-30 Posestniki iiiš, vil. parcel in posestev, ie trudite »e sami s pro-lajo, zaupajte se meni. prepričali »e bodete o solidno •sti, kakor že mnogo Irugih io sedaj. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremičnin. Ljubljana. Erjavčeva •esta 4a. — Telefon 23-81. N" <18 proti dram. gledališča. 73-20 Prodam mlin na vodni pogon dobro vpeljan v prometnem kraju tik kolodvora. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra. 7431-20 Prodam hišo štlristanovanjsko v Ljub ljanl. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7486.20 Posestvo 20 oralov jo vsej dravski banovini, v različnih cenah in veHko-] stih. ugodne lege. Gozdovi Stavbene parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana .Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. 7354-30 tovarniško poslopje i. stavbe. 6 elektromotorjev, 4 parketni stroji) in stavbne parcele po 3—6 Din k». m. vse tik kolodvora v Stični, prodam. Ponudbe pod »Za industrijo« na ori. odd. Jutra. 7337-20 Gospodarsko poslopje v dobrem stanju, prikladno za preureditev kakršnegakoli obrta, v bližini postaje, poceni naprodaj. Več se poizve pri A. Legat, Sel o 13, p. Žirovnico. 7537-30 Lep kraj pri Kranju velik vrt s stavbiščem, ograjen, prodam izpod cene zaradi od po to vanja ali zamenjam za malo hišo v Zagrebu. Vprašati: Matko La-ginje l.lil Karlovac, Josipa Cerkovič. ^ 7310-20 Malo hišo vilo »H parcelo tik centra kupim takoj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina taioj 263« 7636-20 Posestvo v Kočevju ugodno naprodaj. Elektrika, velik vrt, vse pritikK-ne. Naslov: _ Jamšek, Marijan, Kočevje. 1556-90 _a_ Stavbene parcele naprodaj ▼ Laškem blizu kolodvora. Kari Kr&raer, iroj»č. Celje. 7090-30 Visokopritlično hišo prodam v Magdalen sk«m predmestju. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »330«. 78215-30 Stanovanjsko hišo z vTtom tik kolodvora Stične oddam v najem. Vprašati v gostilna Jakož- Stična. 771&O0 Parcela 303 naprodaj ▼ Sp. Šiški eno minuto od tramvaja. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna parcela« 7&C-90 Štiristanovanjsko vilo na Tyrševi e. prodam vsled družim skih razmer. Naslov v vseh poal. Jutra. 763&J30 Novo hišo enodružinsko kolodvor Brežice nujno poceni prodam Vzamem hranilne knjižice Ljub. Kreditne banke ln Prve Hrvatske Stedlonice. Hiša Je zidana po vseh predpisih Ponudbe pismene ali ust mene na Jurij Preskar Zagreb Btarčlčev trg 3. • 7661.20 Pozor! Kupim rentabilno hSo center Ljubljane, Maribora, Celja. Diskretno obširne ponudbe na ogl. odd. Ju-tna pod »Hiša«. 76*4-30 Nova hiša dvoataaovanjeka i lepim vrtom, primerna za vsako obrt, ob glavni ceMj sredi Savinjske doline, bl«u kolodvora naprodaj za Dm 75.000.- Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 7813-30 Ga 5.000 m* zemljišča ugodno naprodaj ob Ce. lovškl cesti. Informacije se dobe pri Miškec Mir. ko. brusllnica stekla ln ogledal Medvedova 38 Telefon 35.75. 7735JO Ženitve in možitve posredujemo najvestneje Informativne prospekte razpošiljamo diskretno proti nakazilu Din 10.— v ipo&tnlli srnamkah. Ima mo veliko Izbiro odličnih partij obeh spolov. Vsaka gospodična, gospa in gospod ki se želi boljše poročiti naj piše po prospekte na »REZOR«, Zagreb Pošta 3. 7641.20 5 stanovanjsko hišo z velikim vrtom » Din 370.000 Poizve se Novi trg 5/n levo samo de. lavne rodaj Ponudbe A. Gajšek, Zagreb Trakoščanska 35. 7484-20 Večjo hišo na prometnem kraju v Ljubljani, kupimo. Ponudbe na oj*l. odd. Jutra -od »Zadružni dom«. 7746-30 Vila na Jegličevi cesti št. 1 je naprodaj. Ogleda se lahko dnevno od 3—6 ure. 7750-30 Velik travnik 6811 m5 primeren za več. Je stavbtšče do katerega sega vodovod in elektro" vod ugodno naprudai Trnovsko predmestje Vprašati: Cesta 29 oktobra 9/II — 16. 7784.20 Lepo parcelo v Industrijske svrhe ob Šmartinski cesti od 1000 do 7000 m3 zamenjam za eno ali več parcel v stanovanjske svrhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenja, va parcel« 7789-20 V Celju kupim eno ali dvodružin-ski hižo na obroke ali proti orevzemu hipoteke. Ponud-je na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mesto«. 7S43-20 Novo enodružinsko vilo 16 minut od Celja, na lepi legi, prodam za Din 120.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7838-20 Kupim vilo T Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«. 7833-30 Majhno posestvo 8 sadovnjakom, tudi brez poslopja, kupim v bližini železniške ali avtobusne postaje na Gorenjskem ali Spodnjem štajerskem. Ponudbe pod »Sadonosnik« na ogl. odd. Jutra. 7814-30 Še nekaj stavbenih parcel v Gerbičevi in Tpavčevi nlici naprodaj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 7857-20 Stavbeno parcelo blizu centruma Ljubljane, prodam. Ponudbe pod »L. L.« na ogl. odd. Jutra. 7856-30 Del hiše 8 trgovskim lokali, na naj-prometnejši cesti Ljubljane, prodam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe pod »Ugodno plačilo« na ogl. odd. Jutra. 7906-20 Parcelo manjšo ob Tyrševl cesti poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 7878.20 Stanovanje Stanovanja Enosob. stanovanje suho. zračno, oddam v najem s 1. majem. dolina V/31. Rožna 7818-31 2 sobi in kuhinjo vsemi pritiklinami oddam. Tovarniška ul. 27. 7098-31 stranke naši ol- iščejo sarni. * Hišni posestniki prijavljajte ista na Adamič, Gosposvetska 8, kjer »e Vam brez stroškov oddajajo. 5640-31 Dvosob. stanovanje z veliko verando, sončno, v pritličju oddam za maj stranki brez otrok na Gasilski cesti 5. Vpraša se istotam. 7711-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico v £g. Šiški oddam za maj. Ponudbe pod »400« na ogl. dod. Jutra. 7700-21 Enosob. stanovanje sončno, parketiraoo. suho, z vsemi pritiklinami. oddam za maj. Zeleznikarjeva 10, Sp. Šiška. 7797-31 Dvosob. stanovanje pritiklinami, oddam na Marmontovi ul. 6 (Mirje) 1. majem. 7835-31 Stanovanje sobi, kuhinja, plin, elektrika, odda s 1. majem M. Ravtar. Stari trg 19. 7770-21 Lepo stanovanje mestu (soba kuhinja, shramba in pritikline) oddam z majem °mi ali dvema osebama. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7637-31 Selim zaprtim selitvenim avtomobilom z Jam. stvom in najcenejše. Prevažam tedensko en krat na Suša k. Sprejmem tudi druge prevo. ze s tovornim avtomobilom. Draga Guštin. Cesta 29 oktobra št 24 telefon 25.09 6356.21 2 sobe s kuhinjo in eno opremljeno sobo oddam. Emonska cesta 10. 7630-31 Dvosob. stanovanje popolnoma renovirano 6 souporabo vrta pri Ban. ski upravi takoj oddam Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Udobno«. 7767-31 Dvosob. stanovanje sončno s pritiklinami oddam za 1. maj. Hro. vat. Postojnska ulica 22 Stan tn Dam. 7737.21 Trisobno stanovanje s kopalnico ln vsemi pri. tiklinami v strogem cen-trumu mesta oddam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Komfortno« 7769-31 Trisobna stanovanja II. nadstr.. udobno oddam. Ponudbe na ogl. odd.' Jutra pod »Soln. čno«. 7768-31 Dvosob. stanovanje oddam za maj v Gosposki ulici St. 7. Podrobneje v trgovini 7448-31 V Vojniku oddam 2 lepi stanovanji v najem na 6 let proti predplačilu hranilnih vlog. Ljudske po. sojilnice. Ponudbe po. slati podružnici Jutra. Celje pod »Lepo« 7491.21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. majem. Ulica na Grad 1. T554-31 Trisob. stanovanje lepo, solnčno oddam sa maj. Ga jeva 6. 7690-31 Dvosob. stanovanje komfortno v novi hiši oddam v najem za Din 900.— Naslov v vseh po. slovalnlcah Jutra. 7778-21 Komfortno stanovanje 2 večjih sob ln kabine, ta. kopalnice ln prit. od. dam s 1. majem, čisti stranki brez otrok Drav. aka tli 7. 7771-21 Enosob. stanovanje oddam odrasli družini. Naslov v vseh posloval, nicah Jutra 7873.21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami ln vrtom oddam s 1. majem. Cena 300 Din Jurčkova pot 55. 7870-21 Enonadstropna hiša lepa z gostilno, trgovino dvorano ln stanovanji sredi Šoštanja vsled likvidacije poceni napro. daj. Ponudbe na Kon zumno društvo za Slo. venijo Ljubljana Tyr. ševa 15. 5393.20 Komfortno vilo enodružinsko z vsemi pritiklinami centralno kurjavo elektriko plinom telefonom garažo, hlšnikovim stanovanjem velikim vrtom z bazenom itd. prodam ali cd. dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 7777.20 Krasno posestvo a hmeljskim nasadom, blizu trga in železniške oostaje. takoj prodam, delno tud! proti hranilnim knjižicam celjske Ljudske posojilnice. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7841-2U Enosob. stanovanje oddam takoj v Sp. Šiški. Naslov v vseh posloval' nicah Jutra 7881.21 Enosob. stanovanje s pritiklinami takoj od. dam mirni stranki brez otrok. Zg. Slšfca 256 nasproti nove šole 7877.21 Stanovanje enosobno ln malo de. lavni co oddam takoj Vldovdanska 1 hišnik 7889.21 Enosob. stanovanje sončno, v pritličju, oddam za maj stranki brez otrok. Lampetova št. 14. Trnovo. 7717-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami, krasno, sončno, oddam zelo čedni, točni stranki odraslih oseb. Cankarjeva 5. Kodeljevo. 7650-21 Stanovanja Stanovanje 3 sob ai 2 sob s kabinetom, iščem v okolici Mirje aH Kolezije za 1. maj. Ponudbe pod »Točen plačnik 383« na ogl. odd. Jutra. 7508-31« Stanovanje soba. kuhinja oddam takoj Mala vag 49 Je. žica Morel 7726.23 Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščem v bližnji okolici. Ponudbe pod ►Državna uradnica« na ogl. odd. Jutra. 7556-31« Dvosob. stanovanje sončno, visokopritlično, z vsemi pritiklinami, oddam majem boljši stranki. — Postojnska 20. 7752-31 Trisobno stanovanje balkon, vrt, oddam s 1. ma-,em. Pleteršnikova 32. Bežigrad. blizu Sv. Krištofa. 7766-31 2 sobno komfortno stanovanje v visokem pritličju, oddam 8 prvim majnikom ali pozneje. Ob Linhartovi ulici za malo mitnico. Carja Dušana 16. 7589-91 Dvosob. stanovanje kopalnico, pritiklinami, oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7587-31 Dvosob. stanovanje z lokalom za maj odda Vavpotlč Cesta na Brdo Vič. 7568.21 Trisobno stanovanje s korpalnico, oddam za maj. Vprašati pri hišniku Lepo-dvorska 3. 7820-21 Trisobno stanovanje s kopalnico ki vsemi pritiklinami, oddam. Higijenič-no. Kodeljevo, Klunova ul. št. 18. 71807-31 Dve dvosobni stanovanji v novi vili oddam. Stare-tova 36, Trnovo. 7795-31 Dvosob. stanovanje 8 pritiklinami, oddaim 8 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7798-31 Dvosob. stanovanje z vrtom (350 D) v novi hiši Zg Šiška oddam mirni stranki za ma1 Pojasnila: Dalmatinova 13. Prelovec. — Poceni prodam rabljeno pohištvo palme ln drugo 7725 21 Stanovanje 2 sob, kuhinje shrambe in prlttklln z majhnim vrtom oddam s 1. ma. 1em Stj. Šiška G«=1lwk<( c. št. 6. 7722.21 Na stanovanje sprejmem gospoda. Hrenova ul. 16. 7907-33 Sobo krasno, z verando, kopalnico, 6 hrano ali brez oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 76(Q-il Sobo prazno, kjer se lahko postavi štedilnik največ za dve osebi oddam. Bohoričeva 30 7606-33 Starejši gospod Išče [Ti starejši samo. stoj nI gospe opremljeno sobo z vso oskrbo, naj. raje v pritličju aJi vi. sokem parterju. Ponud. be pod »Zelo soliden gospod« na ogl. odd. Jutra 7496-23a Lepo sobo oddam enemu aJi dvema gospodoma v bližini kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7660-33 Mirna stranka brez otrok išče veliko prozno sobo 8 štedilnikom ali s kuhinjo z« 1. maj v bližnji okolici centra. Naslov v vseh posl. Jutra. 7699-28:1 Opremljeno sobo posebnim vhodom, oddam. Sv. Jakoba trg 8/H. levo. 7685-33 4 sobno stanovanje išče zdravnik v I. nadstropju v centru mesta. — Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zdravnik«. 7563-31a Opremljeno sobo in kuhinjo oddam solidni, mirni stranki za 16. april. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7754-23 Mirna stranka išče za maj dvosobno stanovanje s predsobo in pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost-snaga«. 7708-31a Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami blizu mesta ali v mestu iščeta za maj novoporočenca. Ponudbe na ogl. ogdd. Jutra pod »Cvetje ®e odpira«. 7625-31a 4 sobno stanovanje po možnosti v vili, Išče za 1. maj mirna, solidna stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«. 7628-31a Starejša gospodična točna plačnica, išče sta. novanje sobe ln kuhi. nje za maj v centramu. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Sama« 7567 -21a Stanovanje Dvo ali trisobno s kopalnico iščem. Ponudbe pod »Samo center« na ogl odd Jutra. 7787_21a Petsobno stanovanje iščem za Junij. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Junij«. 7860.21a Enosob. stanovanje sončno čisto Iščem do 1. maja na avgustov ter. min 1 oseba. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Drž uradnica do 500«. 7780-21a EtitiEBS Sostanovalko boljšo, sprejmem v čisto sobico. Naslov v veeh posl. Jutra. 7667-23 Sobo solnčno, lepo, separirano takoj oddam stalnemu gospodu. Naslov v v»eh poel. Jutra. 7669-33 Sobo oddam takoj boljšemu go spodu. Naslov v vseh posl Jutra. 7668-33 Sobo prazno, veliko strogo separirano oddam takoj ali _ 1. maja v pritličju. Trgovin« Pezdk. Gradišče S. 7674-33 Sostanovalko sprejmem. Usnjarska štv. 1 7656-33 Stanovanja 2 dvosobna, parket, priti kline, v Zg. Šiški, oddam poceni za maj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 7836-31 Dvosob. stanovanje oddam s 15. aprilom ali 1. majem. Ogrinc. Aleševčeva cesta 33. 7332-31 Stanovanje 2 sobi, kabinet, kopalnica, za Bežigradom, oddam z« maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7834-31 Za 1. maj oddam I. nad. stan. 8 kopalnieo. 2 balkonoma in t vsemi pritiiklinami v bližini Stadiona. Poizve se Figar, Vošnjakova al. 6. 7772-91 Sobo za enega ali dva gospoda oddam v centrumu mesta. Naslov v vseh posl. Jutra 7701-33 Opremljeno sobo t posebnim vhodom, soupo rabo kopalnice oddam s 15. 4. 1936 v vili n« P rutah 27. 7696-33 Opremljeno sobo sončno zračno ln mir no v bližini tlvol. gozda oddam s 15. aprilom. Cesta na Rožnik 47 7740.23 Sončno sobo opremljeno z dvema posteljama ter hrano oddam takoj dvema bolj. šlma osebama. Vprašati Trnovo. Kolezljska ul 18. 7682.23 Separirano sobico lepo, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7761-33 Sončno sobo strogo posebnim vhodom, oddam stalnemu, solidnemu, starejšemu gospodu, blizu Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 7579-33 Sobo za eno ali dve osebi, oddam v vili, nasproti Leo-nišču. Cena zmerna. — Na Kodeljevo 113. 7796-33 Opremljeno sobo z eoo ali dvema posteljama, čisto in sončno, od dam blizu Tabora. Fugner-jeva 16. vrata 16. 7799-23 Mesečno sobo za 16. april, iščeta dve go spodični. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod »Sončna in mirno«. 7748-33 Sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7742-33 Dve veliki sobi vezani, prazni čisti, sončni oddam s 1. ma. jem v podnajem. Po. sebna električna ura, vo. dovod, vhod ln klet. O gled od 10 — 12. ln 15 — 16.30. Rimska cesta 20 I levo. 7779-23 Prazno sobo takoj oddam v Knaflje. vi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7773.23 Sončno sobo lepo mirno, čisto oddam s 15. aprilom stalni osebi. Naslov v vseh po. slovalnlcah Jutra 7786-23 Lepo sobo opremljeno separirano oddam s 15. aprilom Ce sta 29 oktobra št. 20 pritličje desno. 7730-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poelorave, Gledališka ul 8. 7673-23a Sobico tudi z oskrbo, ali skupno gospodinjstvo pri dobrodušni mlajši ženski, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen tuj uradnik«. 7585-33a Mesečno sobo išče uradnik. Ponudbe pod »Stalen uradnik« na ogl. odd. Jutr«. 7806-33a Uradnica išče sobo z vso oskrbo. Ponudbe pod »Kosilo ob 2. url« na ogl odd Jutra. 7880-23r. Draibe Dražbe lesa Zač. državna uprava raz laščenlh gozdov v Ljubljani; Aleksandrova cesta 4/II proda na dražbi: 1.) Pri Sumskl upravi Kočevje in Straža: cca 15.000 plm trdega ln cca 33.000 plm mehkega tehničnega les« na panju ter cca 17.500 prm buk. drv na panju dne 5. maja 1936. 2.) Revii Krvavapeč: cca 700 plm mehkega ln 16 plm hrastovega tehničnega lesa na pa. nju, dne 7. maja 1936 Pogoji ln tiskovin« bo na razpolago pri Zač. državni upravi v Ljub. ljani ln pri navedenih šumskih upravah. 7149-32 111*1 Informacije trgovske in privatne Inkaso izvršuje hitro tn uspešno: Informacijski za. vod. Ljubljana Selen, burgova 7/L 7866-31 Preklic Podpisana Ivana So klič Izjavlja, da ni plačnica za dolgove svojega sina Valentina Sokllča kar jih bo on napravil. Valentin ln Ivana So. klič pekovski mojster Rečica n Bled I 7487.31 Sobo elegantno opremljenp; s kn palnico, oddam takoj polejr Nebotičnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7887-2? Prazno sobo oddam takoj Jernej eva Sp. Šiška pr< sta- rt cerkvi. 7874.23 Opremljeno sobo vezano s kopalnico ln posebnim vhodom takoj oddam. Viprašatl pri hišnik,, Resljeva 18 7872.23 Prazno sobo ta/koj oddam. Zabf^k št. 10. 7886.23 INSERIRAJ V M JUTRU" Preklic Podpisani Lipovec Prane mlajši v Jezeru št. p Preserje, preklicujem vse kar sem govoril o gospodu Ar ko. Francu pooblaščenem gradite, lju na Glincah V/23 napram tretjim osebam in s tem odjemal nje. govemu gradbenemu podjetju ugled ln kredit, kot neosnovano ln neresnično, ter se zahvaljujem g Arko Francetu, da je odstopil od kazenskega postopanja Drotl meni. Jezero dne 4. aprila 1936 7732J1 Davčne zadeve pritožbe prošnje za od. p4s taksne zadeve: Dav. čna poslovalnica Ljub. IJana. Selenburgova 7/1. 7865.31 a TREHCHCOkTF ter vsa u B L A C1L A v ogromni izbe n, odlično izde laaa si nabavite najugodneje ari PRESKERJl ■Sv. Petra e. U Telefon 38-83 Katera dama bi posodila mlajšemu državnemu uslužbencu 300 Din. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad«. 7767-31 Iščem priprosto raobrazbeiel jno uslužbenko. Skupni izleti, kino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen neodvisen uradnik«. 7586-04 Učiteljica Išče družbe Intel lg en. tnega fanta, starega do 30 let. Uniform« Imajo prednost — Naslov po. slati na ogl odd. Jutra pod šifro »Pomladno hrepenenje«. 7582 24 Mlad trgovec želi znanja z dobro si. tulrano gospodično ra. di ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Har monlja 25«. T480.25 Šivilja zelo lepa črnka, i doto ▼ gotovini Kn 80.000, išče trgovca, obrtnika ali »lično. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije Din 10. 7847-36 Židinja 341etna, zelo lepa črnka, t doto 1,000.000, ižče zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«, ZagTeb, Praika ul. 6. Za informacije pošljite Kn 10. 7548-25 Ločenka zelo lepa, i doto v gotovini in nepremičninah 485.000 Din, išče zakonskega mota. Pojasnila daj« *NADA«, Zagreb, Praška al. 6. Za informacije Din 20. 7548-25 Ločenka rek> lepa, t doto 600.000 Dra. Išče moža, U bi hotel biti samo njen. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Praška ulica 6. Za informacije pošljite Din 10. 7644-86 Vdova popolnoma soma, i doto v gotovini in nepremičninah Din 2^00.000, i mesečno rento Din 12.000, Išče zakonskega moža. Pojasnila daj« »NADA«, Zagreb, Praška ulica 6. Za informacij« pošljite Din 10. 7545« Dražestna blondinka 191etna, z doto v gotovini Din 260.000. išče zakonskega moža. Pojasnila daj« »NADA«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 7546-95 Mlad obrtnik z novo lastno hišo, žeM poročiti gospodično, srednje izobraženo, z nekaj go tervine. Ponudbe s sliko in opisom preteklosti pod »Tajnost sigurno zajamčena« na ogl. odd. Jutra. 7566-35 Državni uradnik 38 let star, visoke močne postave, ločen, ne po lastni krivdi, želi znanja z inteligentno gospodično ali vdovo »taro do 34 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Sožitje«. 7656-26 Gospodična stara 32 let, simpatične zunanjosti. dobra io poštena, z nekaj gotovia«, teli poročiti gospoda 8 stalnim zaslužkom. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten, udoben dom«. 7578-06 Gospodična 24 letna z doto dobre gospodinja ln kuharica želi poročiti obrtnika ali manjšega trgovca. Dopl se na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pomlad«. 7595.25 Kateri gospod bi posodil vdovi, obrtoiel 37 let, osamljeni, 30.000 Din proti hrani in stanovanju Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »£eoitev ni izključena«. 7860-35 Ali je mogoče, da je ženska lepa, moški uspešen, otrok vesel, če ni zdravja? Zakaj nI do sedaj to?"4 « bolnikov nikdar ozdravelo, — Ugank- »jubljenosti raz-reiena — uspeh v živI tujB — lepši otroci. Kaho pogosto sem slišal „Saj to je verdarle samo malenkost* ... cez leta pa je iz te .malenkosti" nastala že težka bolezen. Veste pa tudi, zakaj je temu tako? Zakaj mnogo tisoč ljudi vse življenje ostane občudjivih ali pa bolnih? Zato ker jim manjka notranje meči, to je tistega poguma, ki premaga vsako bolezen in vse bolečine. Ne bolezni njihove, ampak njihova lastna malosrčnost ugonobi največ ljudil Ker nimajo poguma, nimajo sreče. Malosrčnost je kriva, da so neodločni, slabiči, . nepriljubljeni: ona razjeda lepoto. Zakaj pa so drugi tako priljubljeni? Njihov pogum in notranja moč je ono, kar vsakomur pada v oči, nehote in nevedči Kako ugaja pogled na zdravo ženol Njene oči se bliskajo, lica žare, poda se ji vsaka obleka, vsaka barva. Pa tudi njeni otroci so zdravi, čvrsti in ra-eumni, in njen mož je ponosen na svojo rodbino. Zdrav mož Ima povsod srečo. Ženskam se hoče močnih možl Močan možki vlada vedno, bodisi doma, v tujini ali pa v službi. Vsi občutijo njegovo moč, saupajo vanjo In se ji umikajo. Karkoli Vam dela trpljenje, — pa naj se zdi že tako malenkostno, — nekoliko nervoznost, vtrujenost, ble-dost, malosrčnost, pomanjkljiva prebava in tek, — zopet si priborite svojo nekdanjo notranjo srečo in Vaša življenska pot gre zopet kvišku! Notranjo srečo Vam pošljem kar v zavitku na dom! Imenuje se .Blomalz" (življenska slad) in tisoči zdravnikov vsega sveta so to preizkušali in stoti-sočkrat pohvalili! Zdravniki špecijalisti za želodec, srce, pljuča, kri, živce, operaterji, ženski in otroški zdravniki. Za otroke Je ,Biomalz" prava slaščica. Dajte svojemu detetu eno žlico .Biomalz*, pa bo hotelo imeti kar ves zavitek 1 Zavitek .Biomalz* (vsebina V, kg) je čvrsto zvarjen ter sposoben sa vsakršen prevoz. „ Biomalz" ni treba ne razredčiti, niti kuhati, niti pomešati. Z žlico naravnost Iz zavitka v usta, to je celi recept. Recept slastnega okušal Sladko kot najboljši sadeži, žlahtno duhteče, tako da kar čutimo moč, ki tiči v vsaki kaplji ,BiomaIz-a\ Zavitek z V, kg kg „Bio-malz" dobite lahko v vsaki lekarni za Din 32.— Zdravje, lepota, moč, Vaša bodočnost torej in Vaša sreča Je pač tisočkrat več vredna! I Pošljite brezplačno gpecljalno brošuro od »Biomalz* i Naslov:______________________________-...................... Če se pa ne morete takoj odločiti, aH bi kupi" aH ne, pa izpolnite z svinčnikom tale kupon, (frankirajte ga kot tiskovino z znamko za para 25 ter pošliite na naslov dr. Fodor, Zagreb, Poštni predal Vl/9 Takoj dobite špecijalno knjižico „Kdaj ste zdravi?" zastonl, ne da bi imeli kaj stroškov. NAZNANILO ! Naznanjam, da sem prevzel vrt grofice Herberstein v Velenju« Nudim vse zelenjadne in cvetlične sadike. — Priporočam se izdelavo vencev in šopkov. VRTNARSTVO J. STEINBRENNEK — VELENJE. LEPE GRUDI čvrste in normalne polnosti dosežete « 4 cto 6 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje 2 zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prol. dr. med. Bleru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspe. šen ln zajamčeno neškodljiv preparat 160-— Din. PRI MLAHAVIH EN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayer1a) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — SpeciJalitete SCHRODER • S C H E N K E se dobivaj« v parf umeri jI »OMNI A«, odd. 1/3 Zagreb. Gunduličeva ulica 8, L. tat. PoM-nlna pri plačilu vnaprej Din 7 po povzetju Din 14 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK 1 O ■ O ■ C3 ■ CD ■ C3 ■ O ■ O ■ C3 ■ C3 ■ O ■ O ■ O ■ O ■ CD ■ CD (Kdor oglašute ta napreduje t oBOBOBOioaoioioioaoaoioaoaoio Za velikonočne praznike ABOZA šport kamgarn delavske otroške šport in mornarske OBLEKE Velika izbira, tovarniške cene! MARIBOR : JU PREAC, Glavni trg 13 M. KOTNIK, trg 1» CELJE: A« DROFENIK, Kr. P. c. 11, Razno Beseda 1 Din, davek S Oio. sa Ufro al) dajanje naslova | Dia. Najmanj ii tnesek 17 Din. IZDELOVALNIOA HARMONIK Fr. Lubas in sin LJubljana, Tyrševa 88 o u. £ Elektnimoforfi napetosti redno t reJiki isti ri n* prodaj. Lastna delavnica ia previjanj« in popravljanje dinamov, avto-di.na.rn, elektromotorjev ter vseih elektroaparatov. Iz-vršujean vse električne instalacije za razsvetljavo ia pogon. KLEKTROPODJETJ® PRANJO PERCINLIC ljubljana Gtsposvetska cesta A lfelika prilika za m a ld ena r • . —________m___ mmammSmi 8i«twiift»i« ndiemalcev. Nutar ne Evo Izbranega ^lager« blaga po c^a.h, Vi i* ^.^^J^^^^^^ss^^/v ^neH DO ▼ Mago zamenjamo ali vrnemo denar. Caša za vino Din 1.— Skodelica iz porcelana z okraskom Din 1.50 Skodelica za črno kavo iz porcelana z zlatim robom, z malim krožnikom Din Skodelica za črno kavo * malim krožnikom in zlatim robom Din $.— Skodelica za balo krvo z malim krožnikom, z r*z-nimi okraski Din 1.— Krožnik ali skledica za kompot, iz stekla Din 2.50 Skleda za juho s pokrovom za 4 osebe, Din 18*— I 3 servisi skupaj Din 55.— Servis za liker, steklenica, 6 čašic in steklen pladenj Servis za vino, enolitrska steklenica, 6 6aS po Vm utra Servis za vodo, vrč od litra in pol, 6 čaš po */» »tra iz lepega, svetlega, progastega stekla, vse skupaj Din 65-— Kanglica za kavo, na C oseb, iz porcelana Din 20«— CvetHčna vaza, steklena, y raznih barvah Din 8JS0 Velik kuhinjski nož Din 7.— Zd pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn bren ww».k, pristnobarvnl, »Paket serija Sc vsebina: 15_3i m prima oksfordov, totmngov in oefirjev » moške srajce, vsak kos najmanj S m, dalje »Paket Serija S/o. i stota ko 16 do »im u ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), t naj-i^pSih barvali, predpasniki jtd. _ Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za i«to ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I< 10 do Hi m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj ia zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno. »KOSMOS«, razpoSnjahrica »tankov, Maribor, Dvora-kova cesta št. 1. Ah slabo slišite t AM trpite na šumenju v ušesih? Prospekt o v ušesu nevidnem slušnem aparatu: bobnjiču Vam pošlje gratis G. WEIS & CO. WIEN L Liebenberggasse 8/12 PoStni čekovni račun Zagreb 40.732 3 kosi toaletnega mila raznih vonjih Din 9.- Texfl-prašek za pranje svile in volnene tkanine, izredne kakovosti, vrečica Din 2.50 Pribor za britje, kompletno (skupaj 5 kosov) Din 15-— Francoska čepica v raznih barvah, za dame in otroke, Din 14.— Moderna abesinska čepica iz zelo dobrega tvoriva v raznih barvah D. 58-— Moderna ženska pomladna triko-majica kakor bluza z ovratnikom In kratkimi rokavi v barvah: rumeni, zeleni, modri ali rdeči Din 23^— ista z dolgimi rokavi Din 24»— Ženske podveze iz dobrega močnega glota s 4 gumastimi sponkami v lila barvi Din 10.— Otroške šarmez-spod. hla-čice iz triko-svile, od 2 _ 5 let, Din 6.— Svilene šarmez - triko - ženski kombineJz svHen^ spodnje hlačice za dame v raznih barvah in velikostih Din 16— ga, progastega tkiva Din 17,— Pomladanska ženska majica z naramnicami v moderni fazoni iz finega mako-tkiva, s svilo, v barvah: beli, roza in lahs; veL 1, 2, in 3 Din 22.— Ženska krilna kombineža iz svilenega šarmez-tri-koja v raznih velikostih in barvah Din 27.— ženska krilna kombineža iz svilenega šarmez-tri-koja okrašena z vezenimi vzorci v raznih barvah in velikostih Din 38.—, 35.— In Športni pulover za gospode, brez rokavov te dobrega bombaža, v raznih barvah, reklamna cena Din 26-— Moderen klobuk za gospode iz dobre volnene klobučevine, lepo izdelan v vseh barvah Din 36-— Športni klobuk za gospode iz volnene klobučevine, okrašen z ozkim klobu-čevinastim trakom, v barvah: sivi, zeleni ali rujavi Din 48— Moderen klobuk za gospode iz fine volnene klobučevine, najnovejše fazone z 5 cm širokim krajcem Din 60.— Moška srajca iz enobarvne panama-tkanine s kratkimi rokavi v barvah: drap, sivi, modri in beli, veL 36-44 Din 85-— za oksigen dobita takoj nameščenje. — — Javiti se fabriki CM OX — Zemun — Radnička 1. [XnDDDGLILJUI II » IO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Moderna moška srajca iz progaste šar-mez-svile, s kratkimi rokavi, v barvah: modri, drap in sivi, veL 36-44 Din 52.— Samoveznica iz finega krepdeštaa v vseh modernih barvah — kockasti aM progasti vzorci Din 15-— n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ uspehov v „JUTRUM na en oglas □cDomnnnoonon Ljudski servis za jestvine iz inozemskega belega porcelana z zlatim robom za 6 oseb: Najnovejše oblike. Sestoji iz 1 sklede za juho ali zelenjavo, 1 pladnja za pečenko, 1 sklede za salato, 6 globokih in 6 plitvih in 6 desertnih krožnikov skupaj Din 220-— Garnitura za črno kavo za 6 oseb, kanglica za kavo, sladkorna doza, 6 skodelic iz lepega inozemskega, belega porcelana z zlatimi robovi, skupno Din 65'— To so zagrebške cene. Postrežemo vas z blagom vseeno, kje stanujete, za iste cene! Pri naročilu od 250,— do 500.— Din plačamo polovico poštnine mi. « « preko 500-— Din plačamo vso poštnino. Ako Vam je kaj do cenene nabave dobrega blaga, tedaj Vas prosimo, da naročite takoj. Vsak dan prodamo velike količine, pa se pri tem kaka vrsta tudi lahko razproda. Čim prej, tem bolje za (Cas S Garnitura za sadje ali kompot iz masivnega prvovrstnega stekla v najmodernejših vzorcih Din 45.— v modri, zeleni ali rumeni barvi Din 50-— Garnitura za belo kavo te inozemskega finega belega porcelana, z zlatim rotoom, sestoji iz kanglica za mleko, kanglice za kavo, sladkorne doze in 6 lepih skodelic z malimi krožniki, skupno Din 90-— lagceb Tlafaecia itgovsfka ln i$vo$na ivtdka r cfc£a*i. VSA SLOVENIJA IN VSI SLOJI govore danes le o pravkar izdani knjigi Tvoja usoda Knjiga o hiromantiji in astrologiji, spisana od glasovite Mme Lantelme in dopolnjena od priznanega jasnovidca L. SVENGALI-ja - bo tudi Vas presenetila s čudovito točnostjo prerokovanja. Iz nje čitate Vašo preteklost ' in vidite jasno pot k sr :či in boljši bodoč- nosti. Cena knjige Din 20.—, poštnine prosto. Razpošilja založništvo »RADIOL« LJUBLJANA, Krekov trg 10 Izredni uspehi pri zdravljenju revme, pro-tina, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43° C. Sezona od srede aprila do srede oktobra- Nizke cene, znatni popusti za časa pred- in posezone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Brezplačen povratek po železnici itd. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Vrtne solnčnike IZDELUJE BELA FLETTMANN, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani ceniki Prevzema tudi prevleke. V naše hiše za naš denar državne loterije si oskrbtte čimprej pri pooblaščenem prodajalca srečk državne razredne loterije pri Bančni poslovalnici BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25. Prihodnje žrebanje bo 6. in 7. aprila 1936. ZAVE) IKON r - • :" > 1 Otroški sportski čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom Otroške sandale iz najboljšega materij ala. Za otroke čeveljčki iz najboljšega lakastega usnja. Dekliški čevelj iz boksa. Z« dečke eleganten čevelj iz prvovrstnega boksa. Najnovejši model športnega čevlja, ki se lahko nosi z jezikom ali brez njega. Za gospode najnovejši model, izde lan iz najboljšega boksa s perforiranim okraskom in širokim robom. Urejuje konzorcij ftJvtra« A.dotf Rttmfkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja - W » trobljam