Poštnina plačana v gotovini. Spetliz. .11 abb. post. II. gr. DEMOKRACIJA UredniStvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Oor ško uredništ o in uprava: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 6o (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Leto III. - Štev. 13 Gorica-Trst, 1. aprila 1949 Izhaja vsak petek Slov. dem. zveza in naš delavec Ves program našega gibanja je na kratko povedan v stavku, da je Slovenska demokratska zveza stranka delovnega ljudstva. Toda naša stranka bi tega imena ne zaslužila in svojega poslanstva ne izpolnjevala, če ne bi prav posebne skrbi posvečala tistemu sloju slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem in Goriškem, ki zaradi posebnih razmer tukaj predstavlja številčno jedro tega ljudstva — slovenskemu delavcu. Zavedajoč se te posebne naloge je Slovenska demokratska zveza v glavnem delu svojega programa dala največ poudarka pravicam in zahtevam slovenskega delavca. Ne zaradi tega, da bi uganjala poceni demagogijo m račun delavca in njegove stiske, marveč ker se zaveda, da je le a; skupnem in tvornem sodelovanju vseh slojev poroštvo za ostanek in napredek slovenskega naroda. To sodelovanje med posameznimi sloji pa je nemogoče, če ne bo dobil svojih pravic prav slovenski delavec. Bistven pogoj za zagotovitev teh pravic je rešitev socialnega vprašanja. Toda te rešitve si ne zamišljamo tako, kakor jo oznanja komunizem. Mi ne trdimo, da gredo samo delavcu vse pravice in samo njemu vsa oblast. S tem bi delali krivico drugim delovnim ljudem in se zavzemali za diktaturo enega sloja nad vsemi drugimi. Grešili bi proti enemu glavnih načel našega gibanja, ki se bori za koristi in pravice vseh delovnih ljudi na tem ozemlju, naj bodo to delavci, kmetje, obrtniki, ribiči, uradniki ali razumniki. Gesla o delavski ali proletarski diktaturi tudi ne maramo uporabljati, ker se zavedamo, da je ta krilatica le propagandna laž, ki naj majhni skupini totalitarnih stremuhov omogoči, da po delavskih hrbtih in po delavskih žuljih zlezejo do oblasti in do vseh dobrin. Danes vsi vidimo, kako je večina slovenskega delavstva postala žrtev slepila. Ker je verjela propagandi o dditatu-ri proletariata, je padla na položaj državnih sužnjev, ki jih povrh duševnega in telesnega jarma tepe še bič vseh kapitalističnih izžemalskih in priganjaških delovnih metod. Razlika med tistim, kar je bilo prej, in kar je danes, je le ta, da danes vihti ta bič država. Zaradi tega seveda ni bič nič manj boleč, toda delavec pod njim zdaj niti ječati ne sme, kaj šele, da bi se temu zatiranju uprl s stavko, kakor se je lahko poprej. Da vsaj del slovenskega delavstva, ki živi v svobodi, rešimo usode prisilnega dela, diktirane prostovoljnosti in brezobzirnega izkoriščanja po državnem kapitalizmu, smo postavili svoj socialni program. Ta social n i program daleč prekaša komunistični socialni evangelij, ker zagotavlja slovenskemu delavcu možnosti za vedno večji splošni razvoj v sklopu celotne narodne skupnosti. Naš program hoče iz de- lavca najprej narediti spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno glavo, soditi po lastni preudarnosti ter se odločati po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ter večjih ali manjših sindikalnih diktatorjev. Če bo slovenski delavec spet sam postal človek, bodo tudi njegovi gospodarji prisiljeni ravnati z njim kot s človekom, ne kot s številko, ali kvečjemu kot z drobcem nekega političnega sindikata. Šele tedaj bodo tudi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videli v delavcu spet svojega človeka in brata, kateremu so pri njegovih prizadevanjih vsi dolžni pomagati. Šele tedaj se bo tudi on sam spet čutil nekje doma in med svojimi ljudmi, saj bo videl, da sta njegova usoda in njegova bodočnost neločljivo zvezani z usodo vs.ega, kar je slovensko. Seveda je dolžnost Slovencev, ki pripadajo drugim slojem, da slovenskemu delavcu do tega z vso močjo pomagajo in mu ob vsaki priliki in v vseh mogočih oblikah dajo živo čutiti, da ga smatrajo ne le za človeka, marveč, kar je še več, za brata. Duhovna osvoboditev slovenskega delavca od vseh diktatur in vseh tiranij je prvi pogoj za njegovo socialno osvobojenje. To socialno osvobojenje, za katero se borimo, mora omogočiti slovenskemu delavcu vedno boljše življenje. Mora mu dajati vse možnosti za duhovni razvoj, za kulturni napredek ip za udeležbo pri vseh dobrinah, ki jih človeštvu nudi sodobna omika. Osebna svoboda, svoboda mišljenja, svoboda besede in združevanja, svobodna pobuda in koristi, ki iz nje izvirajo, moraio postati delavčeva pravica in last ne le na papirju, marveč v dejanju. Če kdo, potem ima ravno delavec vso pravico do sadov svojega truda. Z njegovim zaslužkom ne sme gospodariti nihče drugi kakor on sam, ker le to mu bo omo- (Konec na drugi strani) K občnemu zboru Slov. dem. zveze v Trstu Občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu je velik dogodek ne samo za njene člane, marveč za vse tržaške Slovence; trdimo celo, da je to važen dogodek za ves naš narod onstran meja in v širnem svetu. Občni zbor SOZ je kratko in malo najvažnejši dogodek v povojni slovenski politični zgodovini: svobodni in demokratični slovenski javni delavci kujejo svojemu narodu lepšo bodočnost na svobodnih in demokratičnih domačih tleh! Prvoboritelji slovenske demokratične misli na svobodni tržaški zemlji polagajo račune o svojem delu. S ponosom morejo gledati na pot, ki so jo z našim narodom napravili; pot je strma in s trnjem postlana! Borba, ki jo SOZ vodi za naš narod je težka, toda ovire, ki so se nam še včeraj zdele nepremostljive, so se začele podi-rati pod složnim pritiskom vseh pravih borcev za svobodo, demokracijo in pravico, ki niso nikoli obupali nad uspehom svojih doslednih prizadevanj, ki so vedno verovali v življenjsko silo našega delovnega ljudstva, ki so prepričani, da so nepo-tvorjena demokratična načela edino življenjsko gibalo našega naroda in najvarnejše ter najuspešnejše orožje proti razdvajajočemu in raznarodovalnemu komunizmu pri nas. SDZ je začela tiho in skromno brsteti na naših tleh; v sorazmerno kratkem času se je razvila v trdno zvezo slovenske demokratske sloge in postala predstavnica slovenstva v svetu in kot taka nepogrešljiv či-nitelj političnega dogajanja na Svobodnem tržaškem o-zemlju. To je velik uspeh SDZ in njenega vodstva. Zato bo obračun na občnem zboru lahek in priznanje članstva v imenu mlade slovenske demokracije nesporno. Zgodovinski dogodki niso slučajnostni razplet trenutnih svetovnih prilik, temveč so VAB I LO na občni zbor Slov. dem. zveze -r ■----------------- v Trstu —=============== Vabimo Vas, da se udeležite občnega zbora Slov. dem. zveze za STO, ki bo v nedeljo 3. aprila t. 1. ob 9.30 uri v Trstu v ulici Machiavelli Št. 22/11. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o sindikalnem delovanu. 5. Čitanje in odobritev pravil SDZ. 6. Razprava o poročilih in njih sprejem. 7. Volitve odbora, nadzorništva in razsodišča. 8. Slučajnosti. Dostop irra o samo č sni SDZ z vabil« m. Kdor vabila ne bi de 26. t. m. prejel, ga lahko dvigne v pisarni SDZ. Vsak član lahko za.Moj a s pisun n m pooblastilom pet članov. Tajnik SDZ le veren odraz človeških prizadevanj v svetu. Nova tržaška stvarnost je kot nujna posledica druge svetovne vojne in komunističnega prodora na jugoslovansko Sredozemlje postavila SDZ pred odgovorno nalogo: v duhu narodnih demokratičnih tradicij voditi neizprosno borbo za demokratične svoboščine na svobodnem tržaškem ozemlju, biti svoboden glasnik vsega tlačenega slovenstva, prispevati k narodnostnemu po-mirjenju ter sodelovanju na razburkanem severnem jadranskem prostoru. To je zgodovinska naloga SDZ in njenega sedanjega ter bodočega vodstva, ki ga bodo zvezini člani svobodno izvolili iz svoje srede v nedeljo 3. aprila 1949. Ta dan naj pomeni začetek nove dobe v življenju tržaških Slovencev! SDZ pričakuje, da bodo vsi svobodoljubni domačini strumno nastopili pot narodnega vstajenja pod njenim vodstvom, saj vodi ta pot v svobodo, v demokracijo, v mir. Občni zbor SDZ bo s svojim delom našemu narodu dokazal, da se v polni meri zaveda svoje zgodovinske odgovornosti in da je vreden izkazanega mu zaupanja. Slovenci v Italiji brez pravne zaščite Ustavodajna skupščina je svojčas izglasovala čl. 116. u-stave, ki določa posebno avtonomijo za deželo Julijsko krajino - Furlanijo. Ista skupščina je pozneje na pobudo goriških italijanskih krogov odložila izvedbo posebnega statuta, to je posebne avtonomije, ki bi morala zaščititi slovensko manjšino V’ Italiji, kakor sta s posebnimi statuti zaščiteni francoska in nemška manjšina. Člen 6. ustave pravi, da italijanska republika »ščiti s posebnimi pravnimi ukrepi jezikovne manjšine«, člen x. prehodnih in končnih določil iste ustave pa pravi, da »ostane v veljavi zaščita jezikovnih manjšin v smislu člena 6«. To pomeni, da dobi na podlagi omenjenega člena x. naša dežela enak statut kot ga bodo dobile dežele, katerim posebna avtonomija ni priznana. Vendar, prav na podlagi tega člena x. prehodnih določil, bi moral tudi ta normalni (neposebni) statut vsebovati pravila za zaščito jezikovnih manjšin. Za dosego te zaščite se je potegovala Slovenska demokratska zveza v odboru, ki je bil sestavljen na pobudo videmskega pokrajinskega odbora z namenoma, da se preuči osnutek statuta za dežele brez posebne avtonomije. SDZ je že na prvem zasedanju tega odbora v Vidmu izrazila zahtevo po uvedbi posebnega statuta, ki pritiče tudi slovenski manjšini, katera ni in noče biti manj vredna kot francoska in nemška. Na omenjenem prvem zasedanju tega odbora so razni govorniki, in tudi sam predsednik g. dr. Candolini, izjavili, da bodo pravice slovenske manjšine lahko zaščitene v splošnem, to je neposeb-nem ali normalnem statutu. Na to izjavo je SDZ pristala s pridržkom in sprejela imenovanje svojega odposlanca g. Rudija Bratuža kot člana ožje komisije. Ta pridržek je SDZ potom svojega zastopnika izrazila s pismom od 12. februarja 1.1. S pismom od 18. februarja pa je SDZ, vedno potom svojega odposlanca še enkrat izrecno zahtevala, naj se na podlagi člena 6. in x. ustave zajamči že v statutu naši manjšini v Italiji zastopstvo v deželnem zboru in naj se s tem statutom raztegnejo na Goriško, na slovensko Benečijo, na Rezijo in Kanalsko dolino manjšinski zakoni iz doline Aosta in Tridentina-Poadižja. , Toda do razprave p teh. zahtevah v ožjih komisijah' ni prišlo. Te so svoje delo zaključile, ne da bi se na zahteve SDZ spomnile po znanem pravilu, da kdor noče česa slišati je največji glušec na svetu. Za ponedeljek 28. t. m. pa je bil zopet sklican sestanek vseh zastopnikov, ki se je vršil v Vidmu pod predsedstvom g. dr. Candolini-ja. Namen sestanka je bil, da se pregleda in odobri delo, ožjih komisij. Komunistični poslanec Beltrame je zahteval, naj se volitve v pokrajinski svet in deželni zbor vršijo po proporcionalnem načinu, da bodo lahko prišle do veljave in uspeha tudi manjše stranke. Odposlanec Slovenske demokratske zveze dr. Sfiligoj pa je pri tej priliki izjavil, da se strinja s predlogom glede proporca., zahteval pa je, naj se slovenski in tudi nemški manjšini kot narodnim edinicam zajamči v statutu zastopstvo v pokrajinskem svetu in deželnem zboru ne glede na njihovo število. Svojo zahtevo je dr. Sfiligoj utemeljil z dejstvom, da bi moral že posebni statut zajamčiti vse manjšinske pravice, in ker tega statuta ni, je nujno, da jih zajamči normalni statut, saj pravi x. člen prehodnih ustavnih določil da »ostane v veljavi zaščita jezikovnih manjšin v smislu člena 6. ustave«. »Na drugi strani pa-je dejal odposlanec SDZ - je bilo že na prvem zasedanju tega odbora rečeno, da bodo pravice manjšin zajamčene v noimjl-nem st.tutu, o katerem razpravljamo, namesto v posebnem, in prav pod takim pogojem je SDZ pristala na sodelovanje«. O zahtevi odposlanca SDZ se je razvila 'živahna debata. Odklonilno so se izjavili videmski pokrajinski predsednik dr. Candolini, komuni- Od srede do srede 24. MARCA: Sovjetski radio in tisk vedno huje napadata Združene države zaradi Atlante ske obrambne zveze. — Britan* ska Delavska stranka pripravlja votivni program za leio 1950. — Švicarske oblasti so prepovedale uradno glasilo Kominforma »Za trajen mir — za ljudsko demo* kracijo«. — Spopadi med komu* nističnjmi in nekomunističnimi jugoslovanskimi izseljenci v Bue* nos Airesu. — Ameriška vlada je odrekla vizum več francoskim, britanskim, brazilskim in it ali jan* skim rdečim kulturnikom, med drugimi sinu predsednika italijan* ske republike Einaudija, ki so se hoteli udeležiti komunističnega »kongresa za mir« v Neu> Vorkir. — Francoska vlada je odobrila pogodbo o carinski zvezi z lta* Ujo. — Berlinski demokratični župan, prof. Reuter, je dopotoval v Washington na zborovanje ameriških županov. — 10.000. protikomunistični begunec je do* spel v Združene države. — Vre hov ni poveljnik francoske vojske, general Revers, je dopotoval na uradni obisk v Združene države. — Češka komunistična zbornica je sprejela zakon, po katerem bodo knjige, liste in tiskovine vseh vrst smele odslej izdajati le držimo, komunistična partija in rdeče strokovne organizacije. — Stalin je sprejel albansko vladno odposlanstvo, ki ga vodi diktator Enver Hodža. — Danska je uradno sklen.la pristopiti k Atlantski obrambni zvezi. 25. MARCA.: Ameriško zrnu* nje ministrstvo je objavilo »Belo knjigo«, v kateri obtožuje Sov* jete, da svojemu ljudstvu nalašč prikrivajo resnico o zunanjem svetu, da bi se tako obdržali na oblasti.— Sovjeti so prepovedali poš'ljati avstrijski petrolej v Ju* goslavijo, ki je bila doslej glavni kupec zanj. — V Sofiji so ob so* dili več titovcev, obdolžen:h gospodarskega vohunstva za Jugo* slavijo. — Začetek komunistične »znanstvene in kulturne konferen* ce za mednarodni mir« v New Yorku in z njim zvezanih proti* komunističnih demokracij. — Bivši britanski ministrski pred* sednik Churchill je gost predsed* nika Združenih držav Trumana. — Italijanska komunistična par* tija je v letu dni izgubila 700.000 članov. — Dosedanji ameriški poslanik v Sovjetski zvezi, gene* ral Bedeli Smith, je odstopil in prevzel poveljstvo ameriške I. armade. 26. MARCA : V Nemčiji bi pri svobodnih volitvah tudi na sovjetskem področju glasovalo za komuniste komaj 4 % prebi* valstva, izjavlja berlinski župan, prof. Reuter. — Italija je pristo* pila v mednarodno begunsko or* ganizacjjo IRO. — Francija in Italija sta podpisali carinsko zve* zo. — Španija ni nasprotna Atlantski obrambni pogodbi, iz* javlja zastopnik španskega zuna* njega ministrstva. — Sovjeti so sklenili zapreti vse svoje konzu* late v Perziji, kar bo napetost med njimi in med to državo še poostrilo. — Nemško zahodno mejo so kljub veliki nevolji pre* bivalstva popravili tako, da so Belgija, Holandija in Luksem* burg dobile okoli 150 kv. km nemškega ozemlja. 27. MARCA : Združene države so sestavile obsežen načrt za vo* jaško pomoč vsem tistim drža* vam, ki so pripravljene z orožjem upreti se sovjetskemu imperia* lizmu. — V Parizu je izšla knjiga »Dva svetova: Kravčenko proti Moskvi«, ki prikazuje potek raz* Od srede _____________do srede prav v »procesu svobode«. — Predsednik Združenih držav Tru; man je s posebnim govorom začel veliko molitveno in zbiralno akcijo za pomoč tujini, ki jo pri-, rejajo ameriške cerkve. — Združene države bi bile pripravljene Italiji od vseh bivših kolonij dati te Somalijo v zaupno upravo, je izjavil zastopnik ameriškega zu; nan j e ga ministra. 28. MARCA : Kitajski komuni: stični radio sporoča, da se bodo mirovna pogajanja z nacionalno vlado začela 1. aprila. — Hude demonstracije proti komunističnim frakarjem v New Yorku ob koncu tako imenovane »konferenc ce za mir«, kjer se je sovjetski zastopnik Fadejev povzpel do tri ditve, da je Sovjetska zveza mi: roljubna država, v kateri ni ne brezposelnosti in ne revščine! — Francija in Anglija sta sprejeli ameriški predlog, naj nehata razdirati tiste nemške tovarne, ki so važne za evropsko obnovo. — Trije vodilni ameriški državniki, med njimi notranji mnjster Krug, so se izjavili proti nadaljnji ohra< nitvi kolonialnega reda, ki teme* Iji na izkoriščanju zaostalih pr e: delov sveta. — V Sidneyu se je začela razprava proti voditelju avstralskih komunistov, češ da je hujskal na vojno. — Začetek pripravljalne konference za Evi ropsko zvezo v Londonu. 29. MARCA : Španska vlada je Ugnala že tretjega britanskega konzula v času dobrega pol leta. — Turčija navzlic temu, da je niso povabili v Atlantsko zvezo, ob morebitni vojni med Sovjeti in Ameriko ne bo mogla biti nevtralna, marveč se bo pridru: iila Zahodu, pišejo turški listi. — Newyorški Židje zahtevajo, naj oblast prepove v šolah Di* ckensov roman »Oliver Twist« in Shakespeareovo dramo »Bene* iki trgovec«, češ da sta ti sve: tovno znani deli protižidovska propaganda. — Ameriška vla'da je začela zidati novo veliko sre> dišče za raziskovan je atomske tile v državi Idaho. 30. MARCA : V Združenih dr: iavah so zaprli podtajnico ame* riške komunistične partije, Betty Gannettovo, in jo bodo izgnali, ker je sovjetska državljanka. — Papež Pij XII je sprejel bivšega angleškega zunan/ega ministra Edena. — Amerika je ostro pro--testirata pri češki komunistični vladi zaradi obsodbe dveh amerb ških vojakov, ki sta ponevedoma prestopila mejo, pa so ju obdolžili vohunstva. — Norveška zbor* n;ca je z velikansko večino odo* brila pristop Norveške k Atlantski zvezi. — Obsodba titovske skupine v Tirani, ki je skušala zanetiti upor proti sedanjemu ko-nnnformističnemu režimu v AU bani ji. »V ostalem pa menim, da je treha vse diktature razrušiti.« Catn Democmiicu' Slovenci v Italiji brez pravne zaščite (Nadaljevanje s prve strani) stični poslanec Beltrame, dr. Laganella iz Gorice, g. Miani iz Caprive in par drugih ter predsednik goriškega pokrajinskega odbora dr. Culot, ki je izjavil, da ni moči staviti izjeme v statut, ki je splošnega značaja za vse dežele, ki nimajo posebnega statuta. Prosil pa je odposlanca SDZ. naj mu navede primer, kako bi se dalo zadevo urediti z zakonskim členom. Tedaj je dr. Sfiligoj izjavil, da bi se tak člen lahko glasil tako-le: *Če nobena slovenska lista, ki se za tako izjavi v gori-škem okrožju, in slovenska odnosno nemška lista v videmskem okrožju ne doseže volivnega kvocijenta, dobi tista izmed teh list, ki je dobila največ glasov enega za- gočtio človeško življenje. Vse, kar delavec od svojega zaslužka kamor koli daje, mora biti prostovoljno, ne pa povelje raznih strank in organizacij. Diktaturo političnih sindikatov nad vsem delavčevim življenjem je treba omogočiti. Osnovna delavčeva svoboščina je ta, da mu ne sme nihče prepovedovati, da bi smel delati, če ga je volja. Prav tako pa mu nihče ne sme braniti, da s stavko uveljavlja svojo pravico do kruha in do življenja, kadar je to potrebno. Delavec ne sme biti niti državi, niti zasebnemu podjetniku samo stroj, ki ga je treba čim bolj izkoriščati. Delovni red mora temeljiti na načelu, da je delavec človek, ki ima vso pravico do oddiha, do vseh užitkov sodobne omike in prosvete, do razvedrila, do zasebnega živ- ljenja, do družine in do lastnega doma v vsem pomenu te besede. In nazadnje mora biti delavcu omogočeno, da bo s svojo zavednostjo, sposobnostjo, požrtvovalnostjo in navdušenjem, ki ga levičarski demagogi tako brezobzirno izkoriščajo v svoje umazane namene, pomagal kot enakopraven član narodne skupnosti pri delu in boju za novo bodočnost vsega slovenskega ljudstva. Šele ko bo slovenski delavec po lastnem spoznanju in prizadevanju ter ob podpori tistih, ki mu morajo najprej biti bratje, te poglavitne cilje dosegel, bomo lahko rekli, da je v naši narodni skupnosti postala meso beseda, ki pravi, da gre »delu slava, čast, oblast!« — kar je eden prvih ciljev Slovenske demokratske zveze. uo ocims dl ^ugostaoia Skoro deset mesecev je že po* teklo, odkar je Kominform spo* ročil vsemu svetu izobčenje Tita in njegove kompartije. Kaj so torej Tito in njegovi pristaši zagrešili proti Moskvi? Odgovora na to vprašanje ne bomo našli ne v izjavah komin* formovih organov, niti ne v raz* nih jugoslovanskih pojasnilih. Ako se hočemo približati resnici, moramo vedeti, da so vzhodne države morale ob koncu vojne predati, ali bolje, poveriti, svojo policijo sovjetski policiji, čemur se je Jugoslavija že od vsega začetka trdovratno upi* rala. Že od onega trenutka dalje, ko so Sovjeti »osvobodili« Beo« grad, je nastal prvi spor med Ti* tom in Moskvo. Ta spor se je potem nekako blažil in prikrival iz razloga, ker so morali Sovjeti najprej streti protikomunistični odpor v Romuniji, Madžarski, Poljski in Češkoslovaški, kar se je zgodilo na koncu leta 1947 in v začetku 1948. Po uspeli Zori* novi misiji v Pragi bi moral ne* kaj podobnega ukreniti tudi Tol* buhin v Beogradu, kar pa se mn je izjalovilo. Ker vsi poskusi, da bi se Tito uklonil, niso imeli no* benega uspeha, je Moskva mora* la Tita javno obsoditi in drugod še bolj utrditi svojo oblast z ustanovitvijo komekonoma, pro* tiuteža Marshallovemu načrtu i’.i s sedanjim formiranjem Kominfor* move vojske, katere orguirzacijc je baje prevzel sam Molotov. Nekontrolirani glasovi trde, da se je v Debrecinu vršilo vojaško posvetovanje Kominformovskjh vojaških strokovnjakov. Češko* slovaška vojska je povišana na 250000 mož, m‘.'dtem ko bodo Madžarska, Romunija in B.ilga* rija oborožile vsaka po dvajset divizij. Albanija naj bi spet bila spremenjena v vojno bazo na Jadranu, a italijanske vojne ladje, ki so bile izročene SZ, naj bi imele vojno oporišče v Valoni, jadranskem Gibraltarju. Položaj je za Jugoslavijo pre* cej kočljiv. Tito in njegovi pri* staši so v cilju ideologije, kateri so se zaobljubili, še vedno ostro nasprotni zapadu. Protiangloame* riška gonja jugoslovanskih listov se ni od spora s Kominformom prav nič ublažila in še vedno je le SZ dežela miru, blagostanja in pravice, zapad pa pekel zati* ranih, preganjanih in izkoriščanih. Kljub temu pa stoji Moskva trdno na svojem stališču proti Titu. Ko je Bebler v Parizu ho* tel govoriti v imčnu »demčkrat* skjh država, ga je Višinski opom* nil, naj si ne prisvaja te pravice za države, ki so jugoslovanskemu režimu nasprotne, temveč da naj govori samo v imenu svoje deže* le. Zapora na vzhodu in zapadu dajeta Titu možnost samo osla* njanja na lastne sile. Tako oslanjanje pa zahteva v prvi vrsti v notranjosti države popolno zaupanje vladi in njene* mu programu in popolno narod* no enotnost. Nastane vprašanje, ako to lahko trdimo za Titovo Jugoslavijo. Predvsem moramo pripomniti, da je v Titovi Jugoslaviji edina vladajoča oblast kompartija. Vse, kar se v državi zgodi, vse gre po liniji partje, Tita izenačujejo s partijo, z edino vladajočo par* tijo, kateri morejo pripadati le redki izbranci, velika večina na* roda pa je obsojena, da se brez* pogojno podvrže njenm navodi* lom o delu in manifestacijah. Toda po Kominformskem sporu je tudi v sami maloštevilni par* ti ji nastala občutna razpoka, katere ne morejo zakriti niti v uradnih radijskih oddajah. Tudi med pravovernimi jugoslovanski* mi komunisti imamo Stalinovce in Titovce. Za Tita so večinoma mestni ljudje iz severnih predelov z bolj razvito industrializacijo, to* da mnogo manj kmetje, katerim itak preti nevarnost socializacije in kolektivizacije. Najmanj pa so pripravljeni, da ubogajo Tita pa* stirski prebivalci iz notranjosti Balkana, Hercegovine, Črne Gore in Makedonije, ki so vedno bili, kot nam kaže zgodovina njihove preteklosti in so še danes vneti hajduki, katerim so gore in go* zdovi njihov pravi dom. Naj bo* do komentarji iz Prage, Budim* pešte, Sofije ali Tirane še tako pretirani, jasno je, da preti ravno iz teh krajev Titu največja ne* varnost. Ustvaritev velike neod* visne Makedonije, priključitev Prizrena, Peči in Kosova Alba* ni ji, priključitev Timoške krajine Bolgariji in Vojvodine Madžar* ski, to so glavne obljube nagrade onim, ki bi pomagali pri udušitvi Jugoslavije in Tita. Vsa ta pro* paganda se vodj jasno in odkrito, toda daleč od Moskve, ki se na* čelno seveda noče vmešavati in vse skupaj prepušča »ljudski volji«. Vprašanje pa je, kako bo Tjto vodil še naprej moskovsko politi* ko proti zapadu in kljuboval mo* skovskemu pritisku v notranjosti. Kako bo v trenutku, ko bosta formirana zapadni in vzhodni vo* jaški blok ostal neodvisen med obema? Kako bo v zunanji poli* tiki kljuboval Ameriki jn v no* tranji politiki Sovjetom? In še je vprašanje, kako bo lahko ločil svoje pristaše od kominformi* stov? Dejansko obstojajo nemo* gočnosti, ki jih ne morejo odklo* niti policijske mere, pa čeprav bi bil jugoslovanski policijski aparat najbolj dovršen na svetu. K temu je treba dodati še to, da s tem, ko se pozornost policije obrača vedno bolj proti moskov* skim pristašem, vedno bolj slabi ona podlaga, na kateri je zasno* vana Titova oblast. Zdaj mini* strov in generalov ne izbirajo več po strokovni usposobljenosti. Posledica tega je, da so prihajali in še prihajajo do oblasti vedno slabši značaji, ljudje brez prave* ga znanja in predvsem uspo#i»b* ljenosti. Zato bo skoro pHSd dan, ko bo Tito prisiljen, da fca* češ nočeš išče zaslombe pri neko« munističnih elementih. Stvar ne bi bila težavna niti r, ideološkega stališča, Titov pro* gram teži za tem, da se izved« socializem in pobije kapitalizem. Ta program pa ni treba, da se ravno sklada s kruto predstavo moskovskega komunizma in sra* motno ustanovo koncentracijskih taborišč. Nasprotno, čas je, da se apelira na zdrave narodne sile, na one trezne in uvidevne ele* mente, ki žele iskreno dobro svoji domovini in vidijo potrebo njene obrambe pred moskovsko in ustaško nevarnostjo. Ako bo Jugoslavija hotela ime* ti izgledov v bodočnosti, je teh izgledov mogoče iskati le v pra* vi in v zdravi demokraciji. To je edini jzhod za današnjo Jugo* slavijo. Ta naloga pa je za današnji jugoslovanski režim neizvedljiva, ker je nezdružljiva z njegovim nadaljnjim obstojem. Francija gre na desno Zadnji dve nedelji so bile vo* litve v francoske pokrajinske sve* te. Končni izidi kažejo jasno, da gre Francija na desno. Kot posamezna stranka so pri teh volitvah odnesli največ glasov pristaši gen. De Gaullea, čigar gibanje moramo označiti za izra* žito desničarsko stranko. Močno sc napredovale tud; druge desni* čarske stranke. V vladni koaliciji sami so znat* no nazadovali socialisti na škodo ljudskih republikancev, katere moramo tudi smatrati za desn;* čarje, ki so zelo blizu De Gaullea. Končno nam odklon na desno po* trjuje tudi popolni volivni polom komunistov. Uradni izidi teh volitev so: Komunisti so dobili od celotne* ga števila 1507 sedežev samo 37. Leta 1945 so jih imeli 184, torej so nazadovali za celih 147 mest. De Gaulleovo Francosko ljud* sko gibanje je odneslo 389 mest, 233 več kakor leta 1945, s čimer je postalo najmočnejša posamez* na stranka v Franciji. Vladna skupina (sociapsti, ljud* ski republikanci, radikalni socia* listi in neodvisni) imajo 1.158 se* dežev, 77 manj kakor leta 1945. Poznavalci razmer spričo teh izidov napovedujejo, da bo leta 1951, ko bodo prihodnje parla* mentarne volitve, prišel na oblast De Gaulle, če ga dogodki ne bo* do že prej spravili na krmilo. Spremembe v sovjetski vojski 23. marca so v Moskvi odstavili dosedanjega vojnega ministra, maršala Bulganjna. Na njegovo mesto je prišel maršal Vasiljev* ski, ki je pravi, ne pisarniški gc* neral kakor Bulganin. Za prvega namestnika in pomočnika so mu imenovali maršala Sokolovskega, dosedanjega sovjetskega vojaške* ga upravnika v zasedeni Nemčiji. V zvezi s temi spremembami so obnovili tudi državni obrambni svet, ki od vojne dalje ni pošlo* val. Vrhovno poveljstvo sovjet* skih oboroženih sil bodo preure* dili tako, da bo imelo dva dela: poveljstvo za Evropo in povelj* stvo za Azijo. Bodoči načelnik preurejenega vrhovnega povelj* stva naj bi bil maršal Tjmošenko, njegov pomočnik pa maršal Tol* buhin. V teh vojaških spremembah vi* di jo zahodni opazovalci prvi sov* jetski vojaški odgovor na skleni* tev Atlantske obrambne pogodbe. De Gaulle govori Po volitvah v francoske pokra* jinske svete je v torek govoril gc* neral De Gaulle, čigar stranka »Zbor francoskega- ljudstva« je dobila največ glasov. V glavnem je dejal: Atlantska pogodba bo učinko* vita le, če se bo znala in mogla braniti Francija. Sedanja vlada ni sposobna tega zagotoviti. Zaradi tega so potrebne nove splošne vo* litve, ki naj Franciji dajo močno vodstvo. Temelj za bodočnost Evrope je sporazum med Francijo in obnov* ljeno, zvezno, re centralistično Nemčijo. Evropo bodo ob more* bitni vojni s Sovjeti branili ob Renu ali na Labi največ Franco* zi. Zaradi tega je napačno, da so za središče evropske obrambe na* redili Veliko Britanijo. Maršala Petaina je treba izpi*> stitr iz ječe ter mu pustiti, d* častno umre, saj je s svoje obrambo Verduna med prvo sve« tovno vojno Francijo za vse čase ovenčal z neminljivo slavo. Sovjetski „miroljubni" načrti Sovjetski vojaški propagandist Morozov piše v glasilu Rdeče ar* made za Nemčijo, »Taeglicho Rundschau«, da bo v primeru no* ve vojne rdeča armada prisiljeaa vdreti na ozemlje nekaterih e»* hodno*evropskih držav. »Ako demokratskim silam v svetu« — piše Morozov — »ne bo uspelo ohraniti miru potem bodo sovjetske armade prisiljene, da vderejo v zahodno«evropske dr» žave jn zavrnejo imperialiste.« Čudna izjava spričo tolikik sovjetskih »mirovnih« ofenziv... in atomska bomba Bivši ravnatelj ameriške atom* ske tovarne v Manhatamu, gene* ral Leslje Groves, sodi, da uteg* ne Sovjetska zveza do leta 1960 izdelovati atomske bombe. 1 oda učinkovitost teh bomb ne bi bila večja od prve amerikanske iz leta 1945. Pač pa bi Sovjetska zveza lahko izdelovala bombe 1952, toda le če bi sprejemala neomejeno tehnično pomoč Zdru* Ženih držav. Napačno bi bilo misliti, da ima Sovjetska zveza že danes vse potrebne naprave za izdelovanje atomske bombe. stopnika v pokrajinski svet odnosno v deželni zbor«. Nekaj udeležencev zborovanja je na tak primer potrdilo, drugi pa, ki so proti Slovencem za vsako ceno, so se v zadregi začeli izgovarjati, da zahtevajo Slovenci »privilegije«, ki jih italijanske stranke ne bi imele (dr. La-ganella), da tudi v dolini Aosta in na Tridentinskem ter v Poadižju ni teh »privilegijev«, ker so tam Francozi in Italijani odnosno Nemci in Italijani enakopravni (dr. Candolini) in slednjič, da normalni statut ne more nositi nobenih jamstev za pravice narodnih manjšin (dr. Culot). Vse to so seveda ti gospodje izjavili v vidni zadregi in zastopnik SDZ jim je z lalikoto zavrnil, da Slovenci ne zahtevajo »privilegija« kot politična stranka, marveč jamstvo zastopstva kot tvoritelji narodne manjšine (ki se cepi, seveda tudi ona v razne politične skupine), da v dolini Aosta in na Tridenskem ter Poadižju so si Francozi, Nemci in Italijani res enakopravni, toda na podlagi posebnega statuta, ki je upošteval vse razloge, da je tako enakopravnost uvedel in zajamčil zastopstvo vsem trem narodnostim. V naši deželi pa so gotovi gospodje preprečili uveljavitev posebnega statuta in s tem kršili pravice naše narodne manjšine. Slednjič je zastopnik SDZ odgovoril g. dr. Culotu, da nosi ravno volivni zakon za senat izjemo/ ko določa, da voli dolina Aosta svojega senatorja z nižjim številčnim proporcem kot druge dežele. Pri tej priliki naj omenimo, da je ravno g. dr. Culot zagotovil g. Andreju Abuji v pokrajinskem svetu-ko je dal izglasovati izjavo proti posebnemu statutu-da bodo naše manjšinske pravice zajamčene v normalnem statutu. Zaradi jasnih izvajanj dr. Sfiligoja in še, ker je poudaril, da zahtevajo Slovenci konkretno zaščito svojih pravic in ne prozne obljube, sta demokrščanski poslanec Bar-bina in prof. dr. D’Aronco, tajnik furlanskega ljudskega gibanja, živahno očitala dr. Laganelli in dr. Culotu, da nista dosledna, ker sicer priznavata potrebo in upravičenost zaščite pravic narodnih manjšin, na tem mestu pa vztrajata, da jih normalni statut ne more in ne sme zaščititi. Ko sta šla v Rim prosit za odlog posebnega statuta sta zagrešila veliko napako. Oba govornika sta se izjavila za nujnost posebnega statuta in mnogi prisotni so jima pritrdili. Tedaj je dr. Sfiligoj sporazumno z g. Bratužem ureči-tal naslednjo izjavo in prosil, da se vnese v z: pisnik. Izjava se glasi: »Ker ni bila sprejeta zahteva, da bi normalni st tut vseboval varstvo jezikovnih manjšin, se zastopnika Slovenske demokratske zveze izjavljata za posebni statut in zahtevata, da se uveljavi«. Ta izjava je prišla v zapisnik. Zal moramo ob tej priliki zabeležiti, da je zastopnik komunistične Demokratične fronte Slovencev, ki vedno trdi, da je »edina predstavnica Slovencev v Italiji in zagovornica njihovih pravic«, podal na zborovanju sledečo izjavo: »Strinjam se s predlogom poslanca Beltrama za proporcionalni sistem, ki je zadosti primeren, da pridejo tudi manjše stranke do veljave«. Italijanski zastopniki^ so se takoj spogledali in pet-šest jih je s posmeškom skoro glasno na njegov račun reklo: »Catechizzato! (kitehi-ziran«, — od kom. noslanca Beltrama, op. ur.). Zastopnik DFS ni ves čas zborovanja izjavil nič drugega in njegova tovarišica tudi ne. Nemci iz Kanalske doline so pa poslali na zborovanje svojega zastopnika v osebi g. Ehrljcha iz Zabnic, ki pa ni podprl zahtev po avtonomiji. Poslanec Barbina je. lepo zaključil zasedanje z ugotovitvijo, ki je bila v glavnem namenjena dr. Culotu in dr. Laganelli, ki sta odločno nasprotovala vsem zahtevam po posebnem statutu: »Skozi vrata podite posebni statut, vrnil se bo skozi okno!* Leto IH. - Stev. 13 DEMOKRACIJA Stran 3. „Fojbe“ in odgovornost Pred dnevi je bila razprava pred tržaškim sodiščem proti skupini ljudi iz Boršta, ki je bila obtožena, da je 3. maja 1945 obila pripadnika fašističnih band. Že večkrat smo pisali o sličnih dejanjih ljudi, ki so zapeljani od komunizma streljali na ukaz ko* munističnih oblastcv, brez vsake* ga sodnega postopanja, krive in nedolžne, še po koncu zadnje vojne. Pri takem sumaričnem ubi* janju so enako sodelovali Sloven* ci in Italijani — eni in drugi so bili komunisti ali zapeljani od komunistov. Med mrtvimi je bilo več slovenskih kot italijanskih žrtev. Kar se je dogajalo pri nas, je bil samo majhen stranski prizor velikega pokolja, ki se je vršil ob istem času v Italiji. Edi* bo na komunizem pade krivda ca vsa ta grozodejstva, ker ni hotel iztrebiti fašizma ampak le •voje politične nasprotnike, bili to fašisti ali ne. Koliko najbo»j kompromitiranih fašistov je ko* munizem sprejel v svoje vrste in jim odkazal prva mesta! Iralija je z amnestijo izbrisala vse poli* tične zločine, ki so se tam izvr* lili po končani vojni. Tako bi bilo treba storiti tudi na STO. Nočemo se spuščati sedaj v presojo razsodbe, ki jo je izdalo minuli teden tržaško sodišče. Dejstvo je, da je bil Fabjan član fašistične policije, ki je med vojno divjala po naših vaseh, po* ftgala in morila. Tak človek je bil kriv in vsako vojno sodišče bi ga bilo takrat obsodilo. Ali kar obsojamo jn moramo Obsojati, jc način, kako je bila kazen izvršena. Vsemogočne ko* munistične oblasti so ukazovale posameznikom, da kazen kakorko* li že izvrže in ti so morali ubogati komunistično komando in so iz* vršili ukaz. Drugače bi bili sami odgovarjali s svojo glavo. Komu* nizem je dajal take ukaze hote in namenoma: ker je hotel imeti v svojih vrstah čim več ljudi s krvavimi rokami, oškropljenimi s človeško krvjo. Saj je vendar splošno znano, da so se pri ko* munistih delila odlikovanja in nagrade po številu ubijstev, ki jih jo kdo izvršil. To vse je odgo* varjalo komunistični načrtni pro* pagandi: ubiti v človeku človeka in napraviti iz njega podivjano zver. Zato bi bili morali tržaški sod* niki uvaževati v večji meri pri* tisk, pod katerim so obtoženci stali, ko so izvršili inkriminirano dejanje. Reklj smo, da so bila v Italiji vsa taka dejanja amnestirana. Ni gotovo v interesu pomirjenja duhov, da se na STO obujajo po 3 ali 4 letih stare strasti in od« pirajo grobovi in ljudstvo raz* burja brez potrebe. Vojna psiho* za ni mogla prenehati 1. maja 1945 in zločini jzvršeni pod v-pl> vom take psihoze bi bili pač za* služili, da se z amnestijo izbri* šejo iz sodnih arhivov. In to tembolj, ko so ravno odgovorni činitelji zaveznikov in posebno radio London skozi celo vojno pozivali noč in dan narode, naj uničijo fašizem in vse fašistične pomagače. 7. ozirom na članek o sloven* skem šolstvu za šolsko leto 1947/48 v Emancipazione z dne 12. 3., kjer prinaša statistiko o številu vpisanih učencev, o pro* fesorjih, njih državljanstvu itd., odgovarjamo sledeče: Potvorjeni podatki Niti eno število te natančno obdelane statistike ne drži. Ra* zumljivo je, da italijanski tisk teži za tem, da prikaže število učencev domačinov kot neznat* no, medtem ko pretirava število učencev z jugoslovanskim držav* ljanstvom. Naj navedemo le par primerov. Emancipazione prinaša, da je imel znanstveni licej vpisanih 87 učencev. Dejansko je bilo vpisa* nih 148 učencev in na koncu leta ocenjenih 124. Torej je podatek v Emancipazione treba povečati skoraj za polovico (43°/o), da do* bimo število vpisanih. Naravno Emancipazione ne omenja, da sta imela prva dva razreda pa* ralelki in da je bilo samo v pr* vem razredu vpisanih 48 učencev (Emancipazione pravi da 11) in na koncu leta ocenjenih 36. Spotika se tudi na učiteljišču: češ, da je izdatek, ki ga ima fi* nančni odsek prevelik za 26 u* čencev. Dejansko je bilo vpisa* njh 31 učencev v treh razredih in pri tem je pripomniti, da je L\lo ustanovljeno učiteljišče šele I. decembra, potem ko so bili učenci že vpisani na drugih za* vodih. Emancipazione daje enako nauke, da bi bilo možno zdru* žiti vse tri ra/rede učiteljišča v enega, ker je po zakonu predpi* sa.no število učencev za en raz* red 35. Toda to je po zakonu mak* simalno število učencev razreda, dejansko število pa je lahko manjše. Toda združjti je možno le paralelke, ne pa različnih raz* Zopet „Emancipazione“ in slovenske šole redcv z različnimi učnimi načrti. Združiti je bilo možno n. pr. v šolskem letu 1945/46 četrti razred italijanskega ženskega učiteljišča, ko je bilo manj kot 35 učenk vpisanih v tri paralelke. Pa še več: možno bi bilo združiti uči* teljišče »Duca D’Aosta« z žen* skim učiteljiščem, saj je bilo v v šolskem letu 1947/48 vpisanih v štirih razredih le 44 učencev (samo prvi razred slovenskega učiteljišča šteje v drugem letu svojega obstoja 48 učencev). Če štejejo razredi ženskega učitelji« šča manj ko 24 učenk, je vedno možno dodati še 11 učencev, toli* ko kot povprečno šteje en raz« red moškega učiteljišča. Koliko bi pa na ta način prihrani finančni odsek, koliko dragocenega pro= štora bi ostalo na razpolago za druge šole?/ Pa vtikanje v tuje šolstvo ne pripada nam, to je monopol go* spodov pri Emancipazione in njim podobnim sopotnikov. Slovenski in italijanski dijaki iz cone A-B Naravno navaja Emancipazione posebej one učence, ki so iz cone A*B jn posebej one, ki so iz Ju« goslavije. Vprašamo se ali ni tu» di na italijanski srednji šoli di* jakov jz cone A«B in katerih je več? Ali n« privedla te ljudi v Trst enaka usoda, bodisi na ita* lijanske bodisi na slovenske šole? Ali ni na italijanskih šolah dija* kov iz Italije? Katerih je več? Pa med slovenskimi dijaki je mnogo takih, katerih starši so se CjuJski glas Trst, dne 29. marca 1949. Gospod uredniki Pismo prevaranega partizana v zadnji številki vašega l;sta mi je govorilo iz srca. To je bila moška beseda. Takih glasov bi radi sli* iali še večkrat. Siti smo pisanja »Primorskega dnevnika« in nje* govega večnega zmerjanja. Do grla smo že pa tudi siti načina kako Branko Babič in njegovi ljudje pišejo in govorijo o naših razmerah in o naših vprašanjih. Samo poglejte, kaj sta Branko Babič in Boris Mrak govorila na radnjem sestanku OF. Res je, sila učeno sta oba go* govorila, tako zelo učeno, da člo* vek ta naša dobra dva človeka skoraj ne bj prepoznal. Od sa* onega marksizma in leninizma se Človek včasih ven ne spozna. Nekaj pa sem vendar razumel. Branko Babič nam je povedal, čakaj je postala preklarija med ojim in Vidalijcm. Pravi, da je Slo in da gre za vprašanje, ali naj Trst pripade Italiji ali pa Jugoslaviji. Ali se vam ne zdi. gospod urednik, da se naši ko« munistični prijateljčki prepirajo r.a goloba na strehi? Če se ne motim bo tovariš Togliatti bolj težko odločeval o usodi Trsta, pa naj jo ubere tudi po tisti pravi revolucionarni poti, ki mu jo Babič tako goreče priporoča. Za* to bi pa dejal po svoji preprosti pameti, da imamo vrabca v ro« kah in da bi gotovo bilo bolj pa* metno, da Branko Babič namesto 0 nasvetih italijanskim komuni« stom raje zamišlja, kako bi se dalo rešiti naše Svobodno ozem* 1 je, ki je — kot pravite — po nje« govi krivdi v nevarnosti. Sploh mi jzgleda ta njegova revolucionarnost nekam nera« zumljiva. Kaj ne trdi venomer, da se bori za mir in za demo« kracijo? Kako naj mu verujemo, da sc bori za demokracijo, ko pa danes že vsi vemo, da hočejo ko* mumsti rdečo diktaturo? Kako naj mu verujemo, da se bori za mir, ko pa v isti sapi pravi, da hoče revolucijo? Meni to ne gre v glavo. Sicer s tem nisem hotel reči, da nima ljudstvo pravico zgraditi za orožje, če se drugače ne more otresti zatiranja. Da mi to znamo, smo dokazali celemu svetu. Danes bj pa lahko že imeli svoje Svobodno ozemlje, na ka* terem bi Slovenci imeli zajamče* no narodno enakopravnost. Kaj se Vam zdi, da je kriva ravno ta revolucionarnost Branka Ba* biča in njegovih ljudi, da danes nimamo guvernerja, ki bi moral upoštevati vse naše pravice? Zelo se huduje Branko Babič na slovensko reakcijo. Mislim, da bi jo potopil v žlici vode, če bi le mogel. In veste kaj vam mo* ram priznati. Še danes prav ne vem, kaj je to reakcija. Več let sem hodjl na sestanke in shode OF in SIAU in stalno sem po« slušal, kako govorniki zmerjajo slovenske reakcionarje. Ko sem pa vprašal, kdo je prav za prav reakcionar, mi nihče tega ni znal prav povedati. Eden je dejal, da so reakcionarji vsi fašisti. Kako pa to, sem si mislil,, ko jo pa cela vrsta bivših fašistov pri na« ših komunistih?! Drugi mi je de* jal, da so reakcionarji vsi bur« žuji. Zopet mj stvar ni hotela v glavo. Buržuj je menda bogataš, ki stanuje v razkošni vili in sc vozi z avtomobilom. Kdo od nas Slovencev pa stanuje v bogataš* kih vilah in kdo se vozi v raz* košnih avtomobilih? Kaj niso to ravno naši komunistični prvaki z Brankom Babičem na čelu? Zopet ne bo štimalo, sem si mislil. Pa si le nisem dal miru. Napros i sem tovariše, naj mi pokažejo reakcionarje med mojimi znanci. In ugotovil sem, da so vsi ; bili čisto preprosti ljudje, pre« prosti kot smo mi vsi. In vsi so bili pošteni Slovenci. Prvi naj bi bil reakcionar, ker se je nekoč hudoval, da na slovenski kulturni prireditvi skoraj ni bilo slišati na odru slovenske besede. Drugi, ker se je bolj redko udeleževal sestankov in mitingov. Bil je pa drugače zaveden Slovenec, le se ni mnogo brigal za današnjo po* litko. Tretji, ker je hodil k maši. Četrti, bil je to neki obrtnik, ker ni hotel dati priloge za »Lavora« tore«. Peti, ker se je nekoč jzra* zil, da ne odobrava tega večnega zmerjanja Slovencev. Dejal je, da bi' morali vsi skupaj držati. Kaj naj bi vam dalje našteval? Počasi se mi je počelo dozdevati, zakaj naj bi bili reakcionarji. Ko« munjstom namreč niso prav ver* jeli. Kako pa tudi bi? Kaj ne slišimo mi tu ob meji vsak dan, kaj sc dogaja tam na drugi strani? Zato pa, gospod urednik, ne verujem več veliko Branku Babi* ču, ko nas hoče prepričati, da so mu pri srcu ljudske pravice. On in njegovi ljudje govorijo eno. mislijo drugo, delajo pa tretje. In tudi mj nj nič mar, če me | kdo zmerja z reakcionarjem. Vse j bolj prihajam do prepričanja, da so nahajam v pošteni družbi. Bivši OFar zaradi italijanskega fašizma izse* lili in se po letu 1945 zopet vrnili. 0 Rovnatelji Emancipazione si ne zna raz* ložiti, zakaj je od desetih sred* nješolsk.h ravnateljev pet Jugo* Slovanov. Dejansko so samo tri* je, kajti ostala dva sta rojena na Primorskem. Z rojstvom pri* dobijo celo tujci skoro v vsak; državi državljanstvo, v Trstu pa danes tukaj rojenim domačinom odrekajo celo stalno bivališče. Vpeljali so nek nov pojm roj* stva: Slučajno rojen v Trstu (causualmcnte nato a Trieste). Ta vrsta rojstva ne prenaša istih piavic kot druge, dolžnosti pa so za vse vrste rojstev enake. Ko je italijanska vojska zasedla Ljubljano, je takoj začela loviti in iskati Primorce, ki so bili že pridobM jugoslovansko držav* Ijanstvo, ter jih vtikati v it ali jan* sko vojaško suknjo. Ostali trije možje pa so dobili ravnateljska mesta zato, da po* manjšajo vrzel, ki je nastala v slovenski inteligenci v teku zad* njih 25 let, ko so vladali sloveni skemu narodu taki in podobni ljudje, kot pišejo danes Eman> cipazione. Kakšne bi bile tozadevne statistike italijanski šol in drugih javnih uradov Kaj bi bilo, če bi Emancipazio* ne prinesla podobno statistiko o italijanskih šolskih in drugih jav« nih uradih in tam ločeno ozna« čila: 1. domačine in 2. one it Italije? V drugi razpredelnici bi posebej označila one iz Srednje Italije in one iz Južne in še po« sebej jz Neaplja in Sic.lije. Ver* jetno bi tukaj odkrili mSECONj DA NAPOLlt. V razpredelnici domačinov pa bi upoštevali, da so imena s »č« na koncu slovan« ska. Da se šele po prvi fazi po« tujčevanja slovanskih imen po* javijo imena s »ch«. Ker je »ch« še vedno zvenel preveč sloven« sko, jc naravnost izginil in nasta« la so imena, ki končujejo z i n. pr. (Sosič * Sosich * Sossi). Ce še upoštevamo jmena nemškega iz« vora, kol ko še ostane za »i/a/ia* niti) di Trieste«? Razumemo kakšno mora biti vedenje ljudi s poitalijančenimi imeni, da ostanejo na svojih me* stih, toda da so na svoje poreklo čisto pozabili... Kaj vse bi odkrili, če bi Slo* venci imeli možnost pogledat v stanje dijaštva in profesorjev italijanskih srednjih šol? Zaključna beseda Slovenska šola je postala splo* šen predmet zanimanja, vsakdo sc čuti pc-kl canega, da jo po svo* je prikaže, da doda nekaj svoje* ga in vsak zakotni dopisovalec italijanskega časopisja si lasti pravico, da v »interesu javnosti« kliče slovenske šolnike na odgo* vor. Pri vsem tem so najbolj /ni* ciativni oni, ki jih je velika sreča in ne volja naroda privedla v Trst in jih tako rešila pekočega južnega sonca. Pa v Trstu je svoboda, tu Je vse dovoljeno. Toda kontrolo nad slovenskim šolstvom naj delajo oni, ki so za to sposobni in pokli* cani, oni, ki so tega vredni jn to na način, da ga ne žalijo in da mu s potvarjanjem resnice ne škodijo. Ničesar nima slovenska šola, kar bi moralo ostati tajno in s strogim nadzorstvom bo njen uspeh le večji. Kot dober argument, da bi v resničnost članka o slovenskem šolstvu verjeli, navaja Emancipa* zione, da so podatki vzeti iz slo* venskega Izvestja, kar je podla laž. Tam so podatki drugi. Zat» mora imeti Emancipazione ali druge vire ali pa so številke na» menoma potvorjene. Slovenskim šolnikom jemlje pl* ssrjenje v Emancipazione ugled in merodajna oblast bi moral* skrbeti, da vzgojiteljev ugled ne trpi. Kak škandal je nastal med italijanskimi profesorji lansko spomlad, ko je bilo po radiju ob* javljeno, da je nekaj od 40.000.000 ameriške pomoči določeno za revne šolnike. Kako je ta objava jemala ugled profesorju pred učenci. Kako tenkovestnj ste, ka* dar gre za druge. Vprašamo Prosvetni urad ZVU: je dovoljeno objavljati nepravi!* ne statistike o slovenskem šol* stvu? Ni to kaznivo? Z lažnimi statistikami se dela slovenskemu šolstvu in slovenskemu narodu sploh ogromna škoda. Naj ne bo za to škodo merilo finančni od* sek, ta škoda se ne računa v li* rah, n:ti v dolarjih. To je škoda, zaradi katere je slovenski narod izgubljal desetletja na številu svojih pripadnikov in na narod* nem ozemlju. Za nas je veliko premalo, da se taka lažna stati* st ka prekliče, škodo je treba po* ravnati in izdati ukrepe, da se v bodoče ne bodo več delale slične krivice. S stališča evrop^ih narodov je morda gledanje ZVU na sloven* sko šolstvo pravilno. Toda ZVU je naš najvišji organ, je naša vla« da, kot za italijanski narod vla* da v Rimu. Za tako vlado pa ni dovolj, da vzdržuje red, da daje brezposelnim podporo, da zapira one, ki so prekršili zakon, ampak da narod razume, da mu pomaga na uspešen način k njegovemu kulturnemu razmahu in da ga j I rani proti onemu, ki ga prj te* ! mu ovira. Člani ZVU izhajajo iz narodov, ki so največje zašč:tnice malih narodov. Imate v svoji oblasti del najmanjšega evropskega na* roda in kljub temu slovenski nat rod še vedno izgublja na račun | italijanskega iredentizmaI Dijaški kc ,,Zarja na Srednješolsko dijaško društvo •Zarja na Jadranu« v Trstu je sicer še mlado društvo, je pa v kratkem času svojega obstoja razvilo že lepo delavnost. Izdaja Ust istega imena, člani društva aodelujejo prj raznih kulturnih prireditvah ter akademijah, pred kratkim pa so izdali tudi ličen, v platno vezan Dijaški kole* darček. Zamisel dijaškega koledarčka aied slovenskim dijaštvom ni ne* kaj novega. Pred vojno so imeli slovenski dijaki na razpolago več ličnih priročnikov, ki so jih iz« dajala razna njhova društva in organizacije. Prvo mesto pa jc v tistem času gotovo dosegel Dija« &i koledarček, ki ga jc izdajala Jadranu" srednješolska dijaška organizacija v Ljubljani »Naša volja«. To dru* štvo, ki je poleg tega izdajalo tudi dijaški tednik istega imena, je počasi ustvarilo iz svojega Dijaškega koledarčka pravcati di« jaški almanah priročne oblike, ki je leto za letom prinašal bogato gradivo, koristno za srednješolca tako v šoli kot doma. Tudi primorski dijaki so že imeli svoje dijaške koledarčke. Tj koledarčki pa so bili namenje* ni predvsem visokošolcem ter jih je tudi izdajala visokošolska or* ganizacija. Vsekakor pa je 140 stranj obsegajoči Dijaški koledar« ček »Zarje na Jadranu« razve* seljiv pojav, saj oživlja po dol* gem času prisilnega molka lepo in koristno staro tradicijo, kj se bo s pojavom tega prvenca go» tovo spet krepko usidrala. Tisti, ki so letos dobili v roko Dijaški koledarček »Zarje na Jadranu«, ga bodo prihodnje leto težko po« grešali. Zaradi tega menimo, da mu jc uspeh tudi v bodoče za* gotovljen. Novj Dijaški koledarček je zaradi tehničnih ovir izšel z za* mudo. Prihodnja izdaja bo goto* vo izšla v pričetku novega leta, kar je za tovrstno edicijo nujno potrebno. Uredniki bodo v bodo* čem koledarčku gotovo popravil; i ekatere manjše napake, ki so letos zašle vanj, ki pa bistveno ne motijo ter nikakor ne zmanj* šujejo velike vrednosti tega di* jaškega priročnika. Koledarček je razdeljen v pet delov. Uvodni besedi uredništva sledi koledarski del, kjer so pri poedinih dnevih označene tudi razne spominske letnice domačih ir. tujih velmožev ter dogodkov. Dodan je tudi potrebni prostor za beležke. Drugi del koledarčka, ki je uveden s Prešernovo risbo, je posvečen »Naši slovenski r;oli — našemu ponosu«. Članek, ki ga krasjta tudi risba CirjbMetodovc šole, nekdanjega ponosa tržaških Slovencev, ki je zdaj kot tiskar« na tako neokusno izrabljen za komunistične propagandne na* mene, in risba bivše trgovske šole v drevoredu XX. septembra, to* plo razpravlja o razvoju slo* venskega šolstva na Svobodnem tržaškem ozemlju. Dodan je sta* tistični pregled slovenskega šol* stva na Tržaškem in Goriškem za šolsko leto 1948/49. Iz tega pregleda je razvidno, da je danes na anglo«ameriškem področju Trsta brez visokošolcev 5.294 di* jakov in učencev raznih sloven« skih šol, na Goriškem pa 1.774. Zaključni članek tega dela tvori pregled dijaških društev, med ka* terimi je na prvem mestu ravno srednješolsko društvo »Zarja na Jadranu« kot najštevilnejše in najpomembnejše slovensko dija* ško društvo. Tretji del koledarčka nosi na« slov Šolski vedež. Uvodoma so razne za dijaka potrebne šolske razpredelnice, tem pa sledi kro« im 'loški pregled iz slovenske zgo« dovine, pogled v tržaško pre* teklost ter nekaj zan:mivih letnic z slovenske kulture. Za tem pri« de zbirka matematičnih in fizič* n h obrazcev, del, ki govori o važnejših prvinah in spojinah ter angleški nepravilni glagoli. Čeprav bj si želeli, da bi bil matematični del boljši, moramo vendar ugotoviti, da bo ta del dijaku gotovo v lepo pomoč. V četrtem delu, ki nosi naslov »Informativni vedež«, so zbrali uredniki koledarčka nešteto za* nimivih statističnih razpredelnic iz splošnega zemljepisa, gospodar* stva in drug h področij. Peti del koledarčka so tako imenovani Zapiski. V tem delu so razpredelnice o osebnih po* dalkih, naslovih, telefonskih šte* vilkah, knjigah, spominskih dne* vih jn blagajni. Dodanih je šo nekaj prostih listov za beležke. »Zarji na Jadranu« izrekamo za njeno zamisel vse priznanje. Upamo, da bo v začetku bodo* čtga leta izdala nov koledarček z novo vsebino ter tako tudi ona pričela ustvarjati s posameznimi letn ki nekak dijaški almanah, ki bo potreben spremljevalce vsake* ga dijaka ne samo v šoli, ampak tudi prj njegovem drugem delu. Dijaški koledarček srednješolske* ga društva »Zarje na Jadranu« toplo priporočamo. Penicilin, streptomicin, neomicin in fratelancimin... Kjer koli se je Branko Babic ▼gnezdil ob lepih časih, ko ga je »L’Unita« še imenovala »il piti potente uomo della regione«, povsod ugotavlja, da mu je fra* telanca podvrgla kukavičje jajce. Vidalijeva kukavica raste in meče iz vseh fratelančnih gnezd dru* gega za drugim domačinski slo* venski pevski rod. Če pa tu in tam le še ostane v gnezdu po kak rdečeprsati kalin, cinobrasti krivokljun, rdečerepka ali tašči« ca z rdečo liso na grlu in prsih, ga fratelanca takoj nažene iz raz« reda pevcev v razred plezalcev, kjer se šopirijo papige; tja nam« reč spada tudi kukavica. Branko Babič, čarovnik, je se« veda mislil, da bodo pevci obe« nem tudi plezalci, saj so bile le« stve pred lanskim Vidovim dnem tako zelo zapeljive, na drugi strani pa je v trdno računal, da bo tudi kukavico naučil slavčeve« ga petja, saj tako vendar trdi sama slovenska narodna pesem (kukala«ku«ku, prepevala taku*u« u...). In Babič je vendar doma na vseh popriščih svetovne učenosti, saj je vendar absolviral vse vrh« poljske tečaje. Seveda, med krilatci je v nara« vi tako preobraženje nemogoče, ker bi ubogi ptiček, če bi tudi ostal v gnezdu, raje izbral smrt, kakor pa da bi zatajil svoj pev« ski glasek. Med dvonožci, poseb« no med tistimi, ki jim je Babič cepil boljševiške hormone, pa je fratelanca ustvarjala večje čude« že kako penicilin, streptomicin ali neomicin. Fratelancimin, ki ga niso iznašli Amerikanci, pač pa sovjetski učenjaki (prosim, to ni propaganda, pač pa zgodovinska resnica!) deluje z neverjetno toč« nostjo. Po sedanjih izkušnjah zadostuje trimesečna kura z dnev« nimi in nočnimi injekcijami fra« telancimina, da tudi najtršega slovenskega hribovca preobraziš ▼ čistokrvnega Kalabreža. Za manj odporne mestne rdeče giz« daljne pa je tudi nekaj tednov dovolj. V dokaz služijo nekateri eksemplarji v »Domu pristani« ških delavcev«, ki bi jim tudi najstrožje oko rasnega razisko« valca ne moglo očitati narod« nostne metamorfoze. « Vemo, da ima streptomicin tudi svoje muhe Tako pravijo učenjaki, da se tuberkulozi, ki jo s tem sredstvom zdravijo, rada pridruži še meningitis ;n imaš potem opravka kar z dvema nadlogama, ki te najbrže tu« di hitreje spravita na drugi svet. Tako pr,bližno sodijo o tratelan« ciminu pesimisti. Trdovratno za« trjujejo tj nazadnjaki, da v naj« več primerih — po taki kuri — nisi ne mandelc ne babica, kveč« jemu babič. Pevci te kljujejo kot izprijenca, plezalci te brcajo po lestvi navzdol... Seveda je učeni čarodejec vse to predvideval, saj mu je ravno tak bastard lebdel pred prero« škimi očmi in za učenjaški izraz bi kar sam poskrbel. Napaka je zgolj v tem, da na vrhu lestve čepi pristni plezalec Vidali, na tleh pa obupno čivka ravno tako pristni ubogi vrabček, ki spada zaradi kapricov coologov tudi med pevce. Potrpljenje je lepa čednost in trma učenjakov mnogokrat vodi do končnega uspeha, vendar pra« vijo učeni pesimisti, da vrabček ni 'za plezanje, niti za visoke po« lete, dasi mu ne manjka drzno« sti in tudi jezikav ni ravno pre* malo. Smola pa je posebno v tem, da so se slovenski pevci po« šteno požvižgali na fratelancimin, ker so jim baštardi, ki jih je pred 40 leti fabricirala cikorija, kar zadosti v nadlego. Vsi posku« sni kunci so učenjaka zapustili in fratelancimin ima danes nižjo ceno od žegna sv. Blaža. Realisti pravijo, da v Babiče« vem volivnem gnezdu meseca junija njti kukavičjih jajc ne bo, pač pa sami klopotci. S pridobitnimi posli Branko Ba« bič res nima sreče, Slovenca se pač povsod drži smola. Janez Slavec VZPOSTAVITEV SPAČENIH PRIIMKOV tf PRVOTNO OBLIKO Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 55 na novo dala možnost vsem osebam, ki so jim italijanska oblastva na kateri koli način spremenila in itali-janizirala priimke, da zahtevajo z vlogo na consko predsedništvo upostavitev spačenega poitalijančenega priimka v prvotno obliko. Pisarna Slovenske dem. zveze v ulici Machiavelli 22/H je prizadetim v to syrho na razpolago vsak dan od 10. do 12. in ud 15. do 17. ure. (~Desči ^oclšfcega