Glas Naroda List slovenskih delavcev v oAmeriki TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon pisarne: 1279 RECTOR. NO. 200. — ŠTEV. 200. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 25, 1906. — V SOBOTO, 25. VELIKEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Novice iz oaselniškega otoka. razni uradniki so odpotovali v evropo, da pro-uče ravnanje odklonjenih na-selnikov. Na naselniški otok prihaja vedno več za trahomo obolelih ljudi j, kte-re se seveda vse zavrne. ruski čiru ti. -o Kakor znano, je odŠJo v Evropo z raznimi paruiki več uradnikov iz na-selniškega otoka Ellis Island a. O namena njih obi-ka se ni moglo dosedaj «iiče**r podrobnega zvedeti. Zdaj pa be od dobro poučene strani zatrjuje, da je namen obiska v prvi vrsti ta, da ><* uradniki na lastne oči prepričajo, kako je s tistimi naselni'Iri, kie-re so zavrnili. Kot znano, morajo pa-robrodne družbe vse ti»te naselaike. Itten {Hj^lje naša vlada nazaj, spraviti v njih domačijo. Ker pride gotov odstotek od teh po drugi poti zopet nazaj, hočejo poskrbeti za to, da se družbe diže medsebojnih pogodb. Vrliteira pa skuhajo proučiti tudi, tka-ko bi se dalo naredili, da bi ne prišlo toliko neljubih naselnikov. V aad-netu času je namreč prišla naša vlada do prepričanja, da se iz nekterih krajev res jv>šilja neljube ljudi k nam. Kitico dolgo ostanejo zuuiaj, se še ne ve ni«"- natančno. .Včeraj •»• je vrnil iz Evrope vrhovni zdravili na Ellis Llandu dr. Stoner. C>u je bil •>»•[ v Kvn»jw, da prouči, kako preiskujejo zdravniki parobrodnih družb [>otnike, prešlim se vkrcajo. V zadnjem času pride k nam ve.iuo na očeh bolnih ljudi j. Družbe trdijo,-da po*|>ešuje in raznaša bolezen na očeh ostri morski zrak. ker zavrnejo same* vse tiste potnike. kteri so na očeh nevarno bolni. Zadnje ča-** dohaja k nam vse polno rušili b^jru;m»v, seveda samih čifu-tov Ti ]»rideji< večin«mna brez \sakili uredstt-v, a >»* jih i*»*lje le malo nazaj. Saj imajo tukaj dovolj kljukastih i>rnl<-ov, kuri »oskrbe, da so KMALU SE KONČA. P»nameriška# konferenca se zaključi še ta teden. Washington, 24. atjr. Predsednik amen-kih delegatov. J- Buchanan, poroča. da s«- bodo »'-lani konference še t a teihn vrnili. Zajedno potrjuje z zadovoljstvom, da so se rešile vse zade- Uio de Janeiro. 24. avg. Panameri-ška konferenea je danes končala ves protrram. Sprejelo se je več določb za zboljšanje trgovskih in dragih zadev. Vb prejel se je tudi Buchacanov predlog, naj dajo vse države svoje podatke o padanju in rasti denarja v zadnjih dvajsetih letih, da se na pod-far t.-h ustanovi -kupna denarna valuta. Konferenea Oode imela še v ne-Vi.jo in jK>nedeljek par sej, kjer se rešijo še razne malenkosti potem se velika hitrost. Neka družba namerava graditi direktno električno zvezo iz Chicaga v Kew York in obljubuje, da bodo njeni vlaki vozili med imenovanima mestoma še enkrat manj časa, nego vozijo sedanji potniški vlaki. To je značilno znamenje sedanjega časa; vsakdo skuša hiteti in bežati proti svojemu eilju, ne da bi pomislil, da je za kaj taeega pred vsem potrebno imeti vztrajnost in da je treba mazati tudi najboljši stroj. S tem nudimo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero o-hrani in poveča moč in jakost s tem, da upljiva na prebavalni sistem in čisti kri. Bledi in bolehni ljudje, brez teki in odločnosti, bolni in obupani, nervozni in za delo nezmožni, bi morali Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono jim bode pomagalo tudi v zasta-ranih in kroničnih slučajih. Za želodec ni boljšega sredstva na svetu. V lekarnah. Jos. Trifler, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Washingtonska vlada \ vpeljuje zakone. S 1. OKTOBROM STOPI V VELJAVO ZAKON ZA MESARJE, KI BO PREDRUGAČIL DOSEDANJE POSTOPANJE. V bodoče bode morala imeti vsaka konserva zapisano, kakšno meso je in kakšne primesi ima. TRGOVINA S SPIRITUOZI. Washington, 24. avg. Konference med družbami velikih Iklavnie iz Clii-eage, Kansas City in Omahe ter med uradniki zdravstvenega oddelka se u-godno nadaljujejo. Gre se radi napisov na raznih konservah, o kterih določa novi zakon, da morajo naznanjali natančno vsebino konserv in drui-ge primesi. Konferenca traja že 1-4 dnij in se kmalu zaJključi. Nove določile zakona stopijo v veljavo s prvim oktobrom. Xa ta način zgine mnogo dosedaj priljubljenih 4 4 delikates". "Potted Ham", pri kterem je bila resnična le prva beseda, postane zelo redek. Kar se je prodajalo dosedaj pod tem imenom, so biii le drobno sesekani mesni ostanki. V bodoče pa se mora devati v ikonserve z napisom "Ham" resnično prešičje meso. Prav taka žalostna osoda zadene "Potted Chicken", ktero je obstajalo v resnici le iz telečjega In brovskega mesa. "Veal Loaf" bode imel v bodoče napis, v kterem bode natnčno označeno, kake sestavine ima. Kratko: vse bodoče ikonserve morajo imeti na pokrovu vse zapisano, kakšno meso je in kako je pripravljeno. Zdravstveni oddelek pa se boji malo neprilik pri vpeljavi Hevburnovega zakona, uteri urejuje poslovanje s spirit uozi. Pri vseh spirituozih mora -biti zapihan«; na steklenici, ali je pijača čista a i mešana; v zadnem slučaju mora biti tudi navedeno, s čem je mešana. To pa Ixnle gotovo sitno za marsikterega trgovca. Saj vemo, kake mešanice se prodajajo pod imenom "whiskey". Ta zakon bode brez dvoma velik udarec za tovarnarje spiri-tuoz. ikteri so delali do zdaj, kar so hoteli. -o- Stanje parnika Manchuria. Honolulu, 24. avg. Zavožen parnik Manchuria je bil danes še precej miren, ker ni bilo viharnega morja. Ce ostane dosedanje ugodno vreme, ga l>ode mogoče še rešiti, predno ga razbije morje. Izmed osmih kotlov sta samo še dva porabna. Da je prišel parnik na pečine, se dela vzrok močan morski tok. Denar, drage kovine in pošto so pobrali iz parnika in prenesli vse na suho. Danes spravijo morda še potniško prtljago. San Francisco, 24. avg. Mesto ponesrečenega parnika Manchuria bode vozil parnik Coptic. Telefonistinje štrajkajo. Chicago. 111., 24. avg. V tukajšnji telefonski centrali štrajka 350 telefonist in j, tako. da počiva ves telefonski promet. Vzrok štrajka je, ker jim je družba rekla, naj hodijo v urad in iz urada skozi zadnja vrata; telefonistinje pa niso bile s tem zadovoljne, ker je po tistem hodniku vedno polno postavačev, kteri jih nadlegujejo na razne načine. Denarje v staro domovino poiiljama: ea $ 20.50 ............ 100 kron, ca $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, ca $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh-vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve isplačnje c.kr. poštni hranilni urad v 11. 4« 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje de $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večjo moške po Domestic Postal Honey Order ali pa New Tork Bank Draft. FRANK SAKŠER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.S. Cleveland, O. Mesto Valparaiso se nanovo sezida. NA SEDANJIH RUŠEVINAH ZRASTE NOVO, LEPŠE IN VEČJE MESTO. Deževje je zelo poslabšalo položaj prebivalstva in boje se, da ne nastanejo kožne bolezni. 1000 POKOPANIH. Velik ogenj v New Yorku. Valparaiso, 25. avg. Mesto bode s pomočjo vlade in ljudstva v nekaj letih vse novo, in sicer lepše ter večje, nego pred katastrofo. Včerajšnji dež je prepodil prebivalstvo iz šotorov zopet v hiše, kar jih je ostalo namreč sploh eelih. Vse zgradbe imao velike poke, a se kljub temu ni dogodila nobena nesreča. Nadaljnih ognjev ni bilo; napol podrte liiše še vedno podirajo z dinami-tom in pokanje se sliši daleč iz mesta. — Poslopja na griču Victoria so primeroma analO trpela. Tam stanujejo večinoma Američani, Angleži in Francoze. Tisoč mrtvecev, tkteri so bili ubiti pri potresu, je že pokopanih. Radi razdelitve podotreb- no za razkuženje. Danes dela na razvalinah 10,000 delavcev. Pod neko podrtijo so izkopali sod. v /lohi'li živeli in neranjenega otroka. Sod ga je rešil gotove smrti. Prodajo živeža nadzoruje -vlada. Kdor zahteva več za blago, kot je navadno, mu zapro prodajalno. Prirejenih je tudi že več javnih (kuhinj, kjer se delijo gorka in mrzla jedila. Imenovana je posebna komisija inženirjev, ktera bode pregledala vse zgradbe in določila, ktere se morajo podreti in ktere popraviti. Delavstvo dela na podrtijah po IS ur na dan; tako se stori vse, da se čimprej izboljša položaj. Valparaiso,.-24. avg. Časopis "Mercuric" je začel zopet izhajati in se razdeljuje zastonj med prebivalstvo. Pravtako prinaša brezplačno vprašanja za ponesrečenimi ljudmi. Santiago, 24. avg. Ministrstvo za javna dela naznanja, da je uničenih ■nad 3000 hiš. Te so deloma podrte, deV>ma pa tako poškodovane, da jih ne bodo mogli popraviti. Mi-nisterstvo je nakazalo $100.000 za napravo lesenih barak za tiste, kateri prihajajo iz Valparaisa. Lima, Peru, 24. avg. Nadaljna poročila iz Valparaiso poročajo, da je med potresom padla žena sedanjesra predsednika Montta iz balkona na cesto. Mimoidoči roparji so to videli, jo napadli in ji porezali ušesa in prste, da so se polastili njene ztetnine. Umirajočo so prenesli na vojno la-dijo O'Higgins. Lima, Peru, 24. avg. Tukaj \lada velika sftrb radi živil, 'ktera so prenehala dohajati iz Chile. Dežela sama pa ne pridelmje toliko, da bi zadovoljila lastno prebivalstvo. Od vročine znorel. Syracuse, N. Y., 24. avg. Tukaj je znorel od vročine tesar Walter Wilson in sicer med delom. Bil je 60 čevljev visoko, ko je začel naenkrat noreti. Tovariši so prihiteli in ga po trdem boju spravili na varno. Zdaj je v bolnici v kritičnem stanjn. OGENJ SE JE HITRO RAZŠIRIL ^O SOSEDNIH POSLOPJIH IN NAPRAVIL ZA ČETRT MILIJONA ŠKODE. V tovarnah in skladiščih je napravila voda toliko škodo, kakor požar. SKORO BREZ NESREČ. Včeraj je bil tukaj nenavadno hud ogenj, kteri je napravil najmanj četrt milijona škode. Pogorela so vsa gorenja nadstropja velikih trgovin med Mercer in Greene St. Prihiteti so morali na pomoč trije oddelki gasileev. Po treh urah hudega in napornega dela so ogenj deloma omejili. Toda škoda, ktero je napravila voda na blagu, je primeroma tolika, kot ona po požaru. Goreti je začelo v šestem nadstropju tovarniškega poslopja. Tam je namreč delavnica in zaloga tovarne klobukov Doniger Bros. V tej tovarni so nedavno delavci štrajkali in štrajk ni še danes rešen. Toda policija vendar ne sumi, da bi bil požar kaj v zvezi s štrajkom. Prvo znamenje za o-genj je dobila požarna bramba po avtomatičnem zvoncu; toda predno so prišli na lice mesta, se je ogenj že hu-razširil. Zato je policija hitro pozvala še drugi in tretji oddelek požarne bram-l>e. Medtem pa se je požar razširil na sosedna poslopja. Vse hiše v bloku so gorele istočasno; izvzeta je bila le neka nizka tovarna, od koder je delovala požarna bramba. Po" prvem znamenju ognja je prišlo zadosti policije iz bližnje postaje. Policaji so napravili močno vrsto, da niso prišli radovedneži preblizu ognja. Gašenje se je vršilo vspešno in srečno. Poškodovan je le jeden ognjega-see, kteremu je padlo steklo na obraz. Oškodovanih je več tvrdk in sicer toliko vsled ognja kakor vsled vode. Vendar pa je škoda pokrita z zavarovalnino. Načrti gotovi. San Francisco. Cal., 24. avg. Zdaj so gotovi načrti železnice Western Pacific, ktero bodo gradili v Califor-nijo. Pravilo je bilo: liajkraj'a pot, brez ozira na svet. Zato bode pa tudi potreba 45 predorov, kteri bodo dolgi po 4000, 7000 in več čevljev. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli m: Bat a via 23. avg. iz Hamburga. Baltic 23. avg. iz Liverpoola. Amerika r3. avg. iz Hamburga. La Savoie 24. avg. iz Havre s 1114 potniki. Lucania 24. avg. iz Liverpoola s 1239 potniki. St. Louis 24. avg. iz SouLhamptona. Despeti imajo; Bordeaux iz Havre. Ida iz Reke. Finland iz Antwerpena. Pannonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Giulia iz Palermo. Kronprinz Wilhejm iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama. v Odpluli bo: Vaderland 24. avg. v Antwerpen. Cedric 24. avg. v Liverpool. New York 25. avg. v Southampton. Koenig Albert 25. avg. v Genovo, Caledonia 25. avg. v Glasgow. Pennsylvania 25. avg. v Hamburg. St. Laurent 25. avg. v Havre. Etruria 25. avg. v Liverpool. Gerty 25. avg. v Trst. OipIaU M«: Carmauia 28. avg. v Liverpool. Bremen 28. avg. v Bremen. Slavonia 28. avg. v Reko. Baltic 29. avg. v Liverpool. La Savoie 30. avg. v Havre. Amerika 30. avg. v Hamburg. St. Louis 1. sept, v Southampton. Ivnea-nia 1. sept, v Liverpool. Finland 1. sept, v Antwerpen. Cubanska vlada nastopa odločno. SAN JUAN DE MARTINEZ SO ZA SEDLE BANES VLAD INE ČETE, IN SICER BREZ V SAKE G-A BOJA. Vstaški general Pino Gnerra se umika d asi je narastla njegova četa že na 2000 mož. BODOČI NAČRTI. Havana, 25. avg. Današnji dan je prinesel dvoje velikih presenetenj: vladine čete so zasedle brez boja mesto San Juan de Martinez, ktero mestece so uporniki zavzeli še le včeraj; druga novica pa je, da korak^^eneral Pino Guerra s svojo že 2000 mož bro-ječo četo proti Guanesu, kteri kraj je zadna točka neke stranske železnice. Semkaj so došia poročila, da se upira tudi pokrajina Havana, ktera leži kakih dvajset milj od istoimenskega mesta; tudi v pokrajini Santa Clara baje vre. San Juan de Martinez je zavzel stotnik Pujol z oddelkom topništva. Ko so prikoraJkale vladine čete v mesto, ni bilo o vstašib ae duha. Ti so jo bili že davno odkurili. Kmalu za topništvom so prišle tudi drage čete. Vodja vstasev Pino Guerra, kteri je bil pred jednim dnevom zavzel mesto £yui Juan de Martinez, je odkorakal s svojimi privrženci proti Guanesu, kjer je zadna postaja neke stranske, še nedodelane železnice. Trdi se, da ima že 2000 svojih privržencev. Vlada smatra ta njegov ikorak kot umikanje pred njenimi četami. Guerra sam je pa rekel pri zavzetju San Juan de Martinez, da hoče iti v Guanes radi tega, da dobi kolikor mogoče več privržencev; potem pa se hoče vrniti in zavzeti Pinar del Rio. On pravi, da bode pri zavzetju ravnal splošno zelo milo. Celo urade bode pustil za nekaj časa nespremenjene. Po sp.ošnem mnenju bode zamogel Pino Guerra zasesti mesto Pinar del Rio le tedaj, če bode ljudstvo na nje-govej strani Veudar je pa še veliko vprašanje, ali bodo ljudje ogrevali za Guerrove načrte ali ne. Ce preide v njegov tabor, j>otem ima Guerra na razpolago že moč, s ktero se lahko meri z vladnimi četami. Xct!ii semkaj došli dopisnik trdi, da ima Pino Guerra že 2000 ljudij. Pov-darja pa, da je Guerra šel baš po pokrajinah, kjer je največ vstašev; ljudij ima torej še precej, a primanjkuje mu streljiva, dasi ima orožja dovolj. Zato se tudi ne bode upal napasti mesta Pinar del Rio. Orožniški oddelek je srečal včeraj ^edaleč od Sail Autonio de los Banos v pokrajini Havani neko malo vstaško četo. Talkoj se spopadejo. Dva vsta-ša sta bila mrtva, ostali pa so se razpršili. Včeraj zjutraj je bil prvi spopad z vstaši v okraju Santa Clara. Orož-ništvo je napad»o vstaško četo pod vodstvom Manuela Gonzalesa in jo razpršilo. Vstaši so zgubili nekaj streljiva in orožja. New Orleans, La., 24. avg. V neki brzojavki se poroča semkaj: Kljub vladnemu prikrivanju se siri vstaja zelo naglo. Ves otok vre in ne ve se, tkaj prinese prihodnjost. Vlada trdi, da bode udušila upor v dveh ali treh tednih. Vendar "pa niso tega mnenja tisti, kteri poznajo ljudstvo in njegove zahteve. Revoiueijo-narji so se pripravljali na upor že od zadnih predsedniških volitev in vlada je njih delovanje le preveč podcenjala. Znano je, >-•Boi Staklenio* po SO in 2S wvto». Petrograd, 25. avg. Danes je naznanil finančni minister Kokozov zastopniku združenega časopisja, da so popolnoma neosnovane vse govorice, ki trdijo, da bode morala Rusija najeti na evropskem trgu novo posojilo. Rekel je med drugim: "Vlada ima dovolj denarja za tekoče leto. Edino posojilo je $25,000,000, ktero vlada rabi za odvrnitev lakote v raznih pokrajinah. To posojilo pa ne pride na zunanji evropski trg, ampak se najame v Rusiji sami. Tudi če bi se vladi ponujalo posojilo od zunanjih bankirjev še pod tako ugodnimi pogoji, bi ga ne sprejela, ker ne mara brez dovoljenja parlamenta nobene svote vee. Sploh pa je ruski finančni položaj boljši kot bi se pričakovalo. Prebitek za prvih šest mesecev v bodočem letu znaša nad $50,000,000. Ker so pa v drugi polovici leta dohodki vedno večji, smemo pričakovati z gotovostjo, da bode znašal prebitek celega leta najmanj $100,000,000. To pa zadostuje tudi za izredne izdatke, za uničenje revolucije, kar znaša povprečno na mesec $5,000,000. Upi i v viborškega manifesta je praktično brez pomena. Direktni kmetski davki sploh ne pridejo do vlade, ampak se porabijo za krajevne potrebe. Vlada ima vse druge dohodke, glavni je seveda od žganja, kteri jo znašal v pretečenem polletu $17,500,-000. Finaucijelni položaj ni torej nikakor slab. Kakšen bode v bodoče, se seveda ne da povedati, ker je dober financijelni položaj odvisen vedno od dobre politike." Ivonečno je rekel minister, da vlada pričakuje veliko od razdelitve 25 milijonov oralov zemlje med kmete. Petrograd, 25. avg. V današnji kabinetni seji, ktera je trajala štiri ure. se je posebno poudarjalo, da se ne sme vlada prav nič ukloniti ali popustiti v sedanji energični politiki. Boj proti revolucijonarnim težnjam se mora nadaljevati z vsemi zakonitimi sredstvi. Potem se je sklenilo, da se bodo vršile prihodnje parlamentarne volitve po eeli Rusiji na jeden dan in ne v presledkih kot prve. Na ta način se misli, da ne bodo imeli nasprotniki časa, za agitacijo. Varšava, 25. avg. Tropa revolucionarjev je napadla včeraj kolodvor Otwok pri Varšavi, ustrelila jednega uradnika in odnesla $400 gotovine. Ponoči je zaprlo vojaštvo jedenajst sumljivih oseb. Ko so jih hoteli prepeljati danes zjutraj v Varšavo, napadlo je vlak kakih 50 revolucijonar-jev in prisilili strojevodjo z revolverjem, da fra je ustavil. Toda deset vojakov je ustrelilo na revolucijonarce: dva sta bila ubita, jeden prijet, drugi so jo pa odk uril i. Kijev, 25. avg. V čakalnici kolodvora v Smielu, cerkaski distrikt. so napadli danes z revolverji oboroženi revolucijonarji železničnega mojstra. Med razburjenjem so spustili tri bombe na tla, ktere so ranile več oseb, a nobeno do smrti. Roparji so pobrali $850 in odšli. V Litovski so obkolili revolucijonarji blagajnika policijskega oddelka in mu ukradli $800. Yalta, 25. avg. Tukaj so napadli pošto, ktera vozi v Simferopol. Jeden potnik je bil ustreljen, drugi ranjen, toda roparje so pregnali. Ivanovovoznesensk, 25. avg. Superintendent neke tukajšne tovarne je bil danes napaden in oropan za $5000. Katowice, Pruska Šlezija, 24. avg. Semkaj je došla brzojavka iz Moczki, koje leži na rusko-avstrijski meji, ki naznanja, da so poljski revolucijonarji napadli obmejno stražo. Zvabili so jo z napačnimi znamenji v zasedo; stotnika so ubili, ostale pa razorožili in zvezali. Po tem dogodku je prešlo i mejo več naloženih voz. na kterih je j bilo najbrž razno orožje in streljivo. Vladikavkaz, 24. avg. Neki pc:kov-i nik tukajšnje vojaške posadke je bil danes umorjen. Kursk. 24. avg. Včeraj je umoril neki priprost vojak svojega stotnika, ker je ž njim baje prestrogo postopal. Sumara. 24. avg. Tukaj so zaprli dva vojaka, ktera sta obdolžena, da sta umorila obersta Gej0, če se oženijo. Mož mora imeti že svoje vziv.e. \ -ekakor je to boljša vada kot — njegovo meso. * * * ^ K:raj• <>e ustavo. Mi jo imamo ze davno; le škoda, da so vse njene , dobrote za tUte, kteri nas vladajo. ( * * * i-i > > zaprli v New Vorku t mini -»eija listin jo, ktera je razla- j :.a .lin -voje modrosti. To po- m ■ i :avi menda: "Svobodo o govora . a * * * i. A N< ii-t trdi, da "stoji" na kato- 1 !• A vsa znamenja ka- i • kmalu tudi "ležal" na | * * * v X<-ki tukajšnji .ist trdi, da je i; 1 • Mr, iVhitaker brez zd ravni- p ka . Ali ai rt- to čudna smrt? * * ^ ls \ 1 ' . .a>ina City -t- je ustanovila 11 ii' vt :->ka -»Kia. ktera se imenuje: u A> ;a ..i-1 i. l"i h.Klijo skoro vsi nagi j'' "k: - ■ -ar je pa pri tej neznosnej n vr< eini v-aj — umevno. I'»" * * * | • rijatHj iz Soprisa. Colo., se''' jezi a.i našimi razmerami in pravi 1 zajci- . da pride samo vsaki sedmi dan iz jame fta svitlo. On jih torej i P pi. i a-a. le jeden dan v tednu, mi pa ' -— v»ak dan. v fi *-— z ma b Newyorska kronika. TI Zi Drairi gospod urednik:— k Pravzaprav bi danes ne smel moje nasloviti na Vas, ker Vas — t i • , i k ni. 1 -e pravi: nekje ste, a ne tamkaj na ti-tem vsakdanjem stolu, kteri n Vam je preskrbel že — marsikteri Xo, na vsezadnje pa mora biti žu- v la>l vsak uredniu, in sicer bolj, kakor x< dr -j\ ska roka. ktera vihti dan za Vl dnem krarupe. Žulast mora biti ne u samo na telesu, ampak tudi na občut- 11 kih. Saj ve>te, kolikor glav, toliko ^ misli.;; vsak človek ima svoje poseb- P n-.sii. .Trdnemu ugaja to, drugemu { drags a vsem vse gotovo ne. In ven- ^ dar mora bas urednik pisati tako, da ^ je za veliko večino. Imeti mora, kot 1 >nn riViel, trde občutke, da se ne raz- " buri, če pride ta ali drugi čitatelj s s svojo politiko in nazori na dan. Sicer pa veste sami najboij! Zato e Va> ne maram spominjati na razne r neprijetnosti, ker Vam želim, da se z na Vašem dopustu pošteno pomirite h in j*>zahite na vse. r Večkrat sem že premišljal delova- £ r.ja naših rojakov v novi domovini. 1 Ljudje se združujejo ponajveč v pod- 1 I a-iih društvih; zadne čase premore- 1 vnit t Ji j ar i>evskih društev, kar je | zelo hvalevredno. Kaj pa združuje ] b"lj ljudij. kakor pladiki glasovi naših p -mij; blažili in uspavali so nas, ko nam je dobra mamiea pevala ob zi1)« ; : razveseljevali so nas, ko smo ra-tli; kako krasno so odmevali med ljubkim hribovjem nase domovine, kc smo fantovali in živeli tisto krasne brezskrbno življenje, r: • As tem smo pa pri kraju z društvi, ; In vendar bi nam bilo jedno potrebno, jktero bi skrbelo za uboge in ponesrečene ljudi, kakor tudi za tiste, 'kteri so iz raznih vzrokov brez dela. Res je, da dobi človek lahko v dru-^ štvu podpore, ako zboli. Toda misliti ^ moramo, da je veiko rojakov, ikteri 3 nimajo prilike pristopiti k društvu, ^ kakor trnli da je podpora precej majhna in vso a akor nezadostna, če nima " človek kaj prihranjenega. Koliko revčkov pa je brez dela, ko-„ liko jih pride v Xew York, kteri bi šli radi v staro domovino, a so brez vsakih sredstev j take osobe padejo 1 navadno vedno jednim in tistim oso-bam na rame. Za te 111 podobne re-j veže se ni do danes še nič storilo in ničesar dalo, dasi žrtvujejo rojaki vea-. r-ih v č-isto nepotrebne s vrhe ogromne 1 svote. Splo'h so pa današne navade dokaj čudne. Koliko žrtvujemo mi za raz-* ne spomenike! Lepo je, če narod ča-t sti svoje velike može, a še lepše je, . če skrbi za žive spomenike, za reve-' že, kterih ni najmanj med nami. Jeden sam spomenik velja več ti-sočev. Da se ta denar naloži obresto-nosno, koiiko revežev bi bilo sitih! Toda omejim se samo na Ameriko, kjer nimamo sicer še nobenih spomenikov, pač pa imamo dosti druzega nepotrebnega. Vzemimo postavim zastave, ktere ima skoro že vsako društvo. Jedna zastava velja postavim dvesto dolarjev. Vsak kapital se podvoji vsaj v petnajstih letih. Torej bi imeli v tridesetih letih iz teh dvesto dolarjev že osemsto. In to je že lep denar. Kaj pa zastava? Ali se uaj obrestuje? Xič. Vrhtega pa gubi še svojo vrednost, tako da ni čez trideset let vredna niti petino prvotne vrednosti. Tukaj je torej dvojna zguba. Mi imamo nad dvesto društev. Če bi vsako društvo ustanovilo s tistim denarjem, kar ga daje za luksus, malo irlavnieo. kaka krasna svota bi se na-bra.a. Kecimo, da da vsaiko društvo le sto dolarjev, pa imamo skupaj ogromno svoto £20,0U0, s kterimi bi se posušilo mnogo solz in ublažilo obilo gorja. Kjer prebiva več naših rojakov, so gotovo tudi reveži med njimi. Saj vsi vemo, koliko nesreče se dogodi vedno med nami. Da pa nimajo naši rojaki prihranjenih velikih svot, pa tudi vemo. Kaj ima postavim tak revčetk od društvene zastave? Prav nič. Če bi pa im< !o društvo mesto zastave malo glavnico, koliko bi bilo s tem poma-gano. Večkrat se pripeti, da je ta a.i oni navezan na dobrosrčnost rojakov. Ali mislite, da je prositi lahko? Koliko premagovanja in kalka skrajna p* treba prisili rojaka do koraka, da ■ p- toži svoje gorje javnosti in prosi : usmiljena srea za pomoč. Tega bi po- 1 tem ne bilo. Društvo bi mu pomagalo iz. svoje lastne glavnice in se obrnilo ' •po potrebi še na druga društva. Kot rečeno, začetna glavnica je lahko majhna. Če se postavim ustanovi mesto zastave mala g.avnica z , imenom tistega svetnika, kterega ima društvo, bi bilo veliko lepše in plemenitejše delo. Zdravi člani bi prispe- 1 .'ali mc.-ečno postavim po pet centov, kar zmore vsakdo; v par letih bi !;il denar, od kterega bi siromak res * 1 • • i I kaj imel. ( Tukaj je torej polje, ktero je še po- ^ plinoma neobdelano med nami. Xe gedajmo na to, da se postavljamo ^ v javnosti z dragimi zastavami in uni-formami, ampak Skrbimo v prvi vrsti j za naše lačne rodne brate, da nam ne bodo očitali drugi narodi, da ne skrbimo niti za naše ljudi. Kaj nam pomagajo hvale javnosti, če zdihujejo z.a nami tisti, kteri so lačni in žejni, kteri so bratje jhj rodu in krvi, a jili ne vidimo. Kaj nam pomaga, če za-bivamo v razne zgradbe tisočake; od ] kamena se ne da živeti, od besede pa tudi ne. Iiaš v tem oziru se v nekterih Urajili ; ako guJi naš narod, da mora človek vzkipeli od jeze. Poznam kraj in človeka, kteri je izžel iz ubogega trpina več deset tisočakov, samo da sam meh-i.io leži. Ker je v kraju podjetje, ktero utegne prenehati danes ali jutri, v nekaj letih j>a gotovo, bi se bilo moralo j»rej dobro premisliti, kaj se dela. Če preneha to podjetje, so naši rojaki brez kruha; iti bodo morali s trebuhom za kruhom v druge kraje: Deset-tisočaki pa bodo ostali v zgradbi kot -pomi 11 na tistega, (kteri je znal tako sijajno dreti. Oprostite, gospod urednik, če sem malo oster. Človek res ne more ostati miren, če vidi, da se ljudje brigajo z. utopijami celo tamkaj, kjer se misli, da živi inteligenca naroda! In najhujša je pa še ta naša neodkrito-srcnost. Mnogo se jih pa ne strinja, a nimajo poguma vstati in povedati resnico v obraz. Pač pa se zbero potem v kaki gostilni in modrujejo pri čaži piva baš nasprotno kot so pritrjevali prej. Kaj hočemo, no!' V naši javnosti nastopajo že taki učitelji, kteri sploh niso za javnost. Mesto, da bi se poskrili kot sove po dnevi, pa so tako i. nri.iMTTiini A» črt/vrtnin nft HndsVi nr\oT in govore kot pravkar iz neba padli angeli. Gospod urednik, za danes končam. Mislim, da mi ne bodete zamerili vi, ne ikdo drugi, saj govorim tako, kot J' misli veČina. Razloček je lc ta, da drugi molče, jaz pa govorim, pa naj bode zamera na desni ali levi. Punctual ! DOPISI. Braddock, Pa. Cenjeni g. urednik: Prosim Vas, natisnite ta dopis v Vašem cenjenem listu. Imel sem priliko obiskati mojega prijatelja baš na nedeljo dne 19. t. m., ko je imelo vrlo slov. pevsko društvo '"Bled" v Conemaugh veselico na dokaj prijaznem holmcu gospoda Sehnei-derja. Kadar je pa človek najbolj razpoložen, da bi se malo oddahnil od težjkega truda in silne vročine pasjih dnij, takrat pride kaj rado v dotiko s kako neljubostjo. Ni namreč zmi-rom sreča mila; tako tudi ta pot ni zaostalo, da ne bi dež škodoval obisku veselice naših rojakov. Kmalu ob 1. uri popoldan si videl korakati čvrste mladeniče že na pol Sokole, na čelu jim predsednik gospod Ivan Pajk, na prostor omenjene veselice. Bilo je kmalu vse v najlepšem redu; že se je vrtilo vse veselo okrog Gambrinusa, že se je eulo prijetno petje pevskega društva, ko nas nenadoma opozori votlo grmenje bližajoče se nevihte. Ko se zopet razvrsti pevski zbor k drugi točki, prekrasni pesmi "Jadransko morje", ktero so pevci po^ izvrstnim vodstvom gospoda Ivana Boljka preciozno zapeli, poslali so na nas bogovi neprijeten pozdrav v obliiki dežja tako silno, kakor bi iz škafa lilo. Kljub temu pa so vrli pevci vztrajali do konca pesmi ter so j>otem zunanjo moč pobijali z notranjo ne z dežjem, pač pa z dobrim prigrizkom in požirkom hladnega piva. Človek bi mislil, da bode zdaj vse pri kraji, ali motil bi se. Navzlic slabemu vremenu smo bili navzoči najbolj židane volje, kar dokažem najbolje s tem, da se je pelo in zabavalo pozno v noč. Tuikaj sem zopet videl, kako se zavedajo slovenske dame svoje narodnosti. Pripomogle so s svojimi milimi glasovi in svojo prijaznostjo mno- . go do zabave. Tudi domov grede ni 1 manjkalo lepih domačih koračnic. — 1 Razšli smo se vsi dobre volje in zelo . zadovoljni proti domu. Le tako naprej, vrlo društvo! V slogi je moč! Delujte jeden za druze-jra in popolnnjte se sebi v čast in na- 1 rodu v ponos! Koncem pozdravim vse, zahvaljujoč se za gostoljubnost '' tricetn ", po- 1 ;ebno pa g. Josip Brieeljnu in njega •enjeni soprogi ter kličoč: Na zdar . vevškemu društvu '" Bled *"! Xa svi-lenje! Prijatelj petja J. E. 0 Sopris, Colo. ] 1 Cenjeni g. urednik:— Blagovolite v dragi nam "Glas Na- " •oda" priobčiti j>ar vrstic tudi iz na->e okolice. s V tukajšnjem premogovem rovu, tki s e last The Colorado Fuel and Iron 'ompany, se je dne 18. t. in. popoldan s >b 15. uri 150 minut pripeti.a razstrel- F >a. plinov v južno vzhodnem hodniku r it. IG pri užiganju strelov. Ogenj so 1 »ogasiii, škode ni izdatne in tudi ra- L ljen ni nihče, ker ta čas premoga rji liso bili na delu, razun užigalcev J ■trelov. Danes dela v rovu samo dru- t :beno možtvo; v hodniku odstranjtft- 1 jejo kamenje in podpirajo pokvar-eni strop. Sedaj pa zopet pričnemo s : delom kalkor navadno. Delo je tukaj s Jialuo in v tej okolici je dosti premo- T »ovih rovov. Ako bi kteri izmed ro- C ako v slučajno ne imel dela, ga tukaj Sebi, če ga veseli tako delo. Pozdravim vse čitatelje "Glasa "saroda ", listu pa želim obilo uspeha! Ivan Naehtigal. ] - »r t ŠL - , Kajn. " a Spisal Rado Murnik. —o— ] L . Na prostornem dvorišču Jemačeve , ^ostilnice je vedrega poletnega jutra , čakal čeden uprežen voz. Mlada konja sta nestrpno stresala grivi in bila s podkovami ob tla; voznik, grbast dedec, je potrpežljivo čepel na sprednjem sedežu in adajpazdaj odgnal kakšno posebno sitno muho od živali. Iz gostilnice je stopil postavni krč-mar z nekoliko mlajšim bratom v gosposki noši. "Miha, danes se vidiva morda po-slednjie", je dejal visokovzrastli gospod in jel korakati počasneje proti vozu. "E — Tone, saj je Amerika tudi še na tem svetu'je odgovoril Miha 1 zlo vol j no. ''Želim ti vse dobro, Miha", je de- I jal Tome tiho. "In še neikaj bi ti re- e*~n ASTHO IH POŠTENO JAMČENJE Z* VAŠE ZDRAVJE Kdor ]ma skušnje in tehnične * ■- . Ul sposobnosti, je za vas in za vse bolnike veliko več vreden, kakor tisli nepraktični zdravniki kteri se hvalijo po časopisju in izstavljajo svoje slike. Ako obiščete moje zdravniške prostore, ali samo pišete, najdete me vedno kot zdravnika, kteri zdravi že 36 let uspešiio. Kadar pride boln k k meni, se kar najbolj potrudim za njegovo zdravje. Moje 16 letno praktično in izvrstno zdravljenje, zdravniške šole, društva in pismena priznanja .so dokaz največjega zaupanja bolnikov v vseh slučajih boleznij. Naj se vsakd^obrne name in meni zaupa v raznih boleznih . in govori potem, ko bode popolnoma ozdravljen. Poskušajte ; to vas nič ne velja. Le odločite se, da se obrnete v vseb slučajih bolezni name. Pišite mi in opišite točno Vašo bolezen. Pišite tudi po mojo zdravniško knjigo in druge tiskovine iz kterih razvidite in spoznate sami bolezen. Opišite mi jo potem dobro in jaz Vam takoj povem, ali se da ozdraveti ali ne. Moje plačilo za zdravljenje je majhno in ga vsakdo lahko plača. Zato naj vsakdo, pa naj bode bolan kakor hoče, takoj piše name in naj ne odlaša, da se mu bolezen zastara. Zato pa še danes pišite na Dr. LEONARDA LANDESA 140 East 22nd Str. NEW YORK, N. Y. Cast in hvala doktorju leona rdu lan- DESIJ l v iskrenih in srčnih besedah se zahvaljujemo Slovenci in Hrvatje vsak dan doktorju Leonardu Landesu za naše povrneno zdravje in našo srečo. Najnovejše zahvale so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Fili-povič, Box SI Mountain View, Cal.: Mat. C ambry, Box 179 East Helena, Mont.; Ivan Turk 5 Chestnut St., Calumet, Mich, in Andro Ivančič, 320 E. Front St., Youngstown, O. dr. leonard landes. kel, če mi ne zameriš! Prosim te — ne igraj več, ne kartaj!'' Miha je kislo pogledal proti hlevu in postaj. "Pusti to, Tone, to je moja stvar!" je odgovoril jezno. "Saj sem vendar že dolgo polnoleten! In ti si mlajši brat, pa meni očitaš karte? Ali te nisem izplačal? A.A sem jaz tebe kaj vprašal, kaj boš ti počenjal, ko boš v Ameriki zidal hiše in tka j vem, kaj ? "Vsak za-se, Bog pa za vse!" Molče sta prišla do voza. Tone je hitro sedel, podal bratu roko in dejal: "Z Bogom!" "Pa brez zamere, Tone, srečno mi potuj!" je hladno odgovarjal Miha. Voz je oddrdral- Miha se je naglo vrnil v zadjo gostilniško sobo. Tam sta čakala debel, plečat mesar in črn, živook Italijan, konjski mešetar. "No, Jernač, le hitro!" je silil Lah in mešal karte. "Malora, kako morete izostati tako dolgo?" t "Tiho, polentar!" je dejal krčmar in sedel h gostoma. "Koliko je v banki?" . • "Dvesto goldinarjev!" je odgovoril mesar. "Moj denar!" je tožil Italijan. "Iec je moj brat, kakšen tepec!" si je mislil Jernač. "Tristo goldinarjev, tkar takole!" Dobival je ves popoldan. Od veselja se mu kar ni ljnbi.o jesti, samo pil je. Po kosilu pa se mu je izneverila sreča. Izgubil je toliko, da je komaj plačal zvitemu Italijanu, ki je sedaj dobival igro za igro. "Koliko mi daš za mojega konja?" je vprašal Mina. Na vsak način bi bil rad nadaljeval igro, da bi popravil hudo izgubo. Prišlo pa je dvoje žandarjev v go-stilnico. Hitro so poskrili karte. Mesar in Italijan sta porabila ugodno priliko in odnesla pete pa Jerna«ev denar. (Konec prihodnjič.) OPOMIN. Vse one rojake v Westmoreland, Pa., Ikteri mi dolgujejo, opominjam, da mi v kratkem vsakdo svoje poravna, ako ne, primoran bodem jih v listu s polnim imenom naveski. Pismeno sem vas že dosti opominjal,, toda brez vsakega Moj sedanji naslov je: LOUIS SLAK, P. O. Box 61, Falls Creek, Pa. Pozor Slovenci v Clevelandu! Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" na voglu St. Clair & Willson Aves. (55th Street.) Imam vedno' pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free uneh). Slovence postrežem z pristalo pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STEINEN, 5501 StClair Ave. N.F., Cleveland, 0. VESELJE ŽIVLJENJA zamore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA Z DRAVA, j Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti • JOSEPH TBINER'9 Trinerjevo ameriško | & ** ^ grenko vino j ItCClSTERF v Vam tnale vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolna zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo raane imitacij«4, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelj i pa dobro vedo, da je samo TBINEBJEYO IM0U GRENKO VINO PftHYO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober teki« Jake mišice. Dobra prebava, Jake živce. Dobro zdravje. Dolgo življenje. To je, kar Vam jedino^to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca toniko, kričistilca in preprečitelja raznih bolezni. F»ozorJ Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete __ piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH. . V DOBRIH SALQON1H. Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, 111. Jamčimo ir^lm^^t in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjerec Slivovka, Tropinjevec in Cognac. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič 25 let star želi se seznaniti s pošteno in pridno Slovenko v starosti IS do 25 iet. Ako se hote ktera oglasiti, naj pošle sliko s priloženim pismom na sledeči naslov: JO His RUPNIK, P. O. Box 431, Clinton, Ind. Kje je JOSIP ZUPANČIČ? Doma je iz Št. Jurja pri Mirni peči na Dolenjskem. Ivdor izmed r^ikov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu Alojziju Zupančič, 1216 Lake St., Pueblo, Colo- (24-28—8) Kje je DOMINIK MODIC? Pred poldrugim letom se je zadnjič oglasil iz Sacramento, Cal., pozneje ne ve se nič o njem. Za njegov naslov bi radi zvedeli brat in njegovi prijatelji, s kterimi je bil dalj časa skupaj v Montani. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli naznaniti njegov naslov bratu: Joseph Modie, Box 51, Murrav, Utah. (23-27—S),_ j POGODBA ZA IZDELOVANJ* DOQ. I Ml kupujemo in izdelujemo pogodb« u francoske dege in » dog« za kadi Posodimo tudi potrebni denar » izdelovanje doc- Ako imate dofe na predaj, pišite nam, naii pogoji so ogodai FRIEDLAENDER k OLIVEN CO.. ■hreveport La. P. O. Bex 601 DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI za izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za eelo leto. Chas. O. Weimar, Houston, Texas. < Aug4— Sep4^ ZDRAVIŠCEI DR. J. E. THOMPSON 334 W. 2Qth St. NEWi YORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdra-viti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravisču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOVENSlvO-HRVATSKO ZDRAVISC'E Dr. J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y., po j dr. Thompsonovo malo knjižico 11 REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! — Slovenslvj katoliško podp. društvo svete Barbare — *a ZJedinjene države Severno Amerik©, Sedež: Forest City-, Pa. *Mtt£3?pnr>lgo močno bukev. Žena je pri-la tako nesrečno ravno pod drevo da jo je bukev podrla na tla in zgoi-nji del telesa z glavo vred popolnoma zmečkala. "Novacov" je zmanjkalo nekemu bivšemu pomočniku, ki se je pripeljal v Ljubljano in podnevi s svojimi tovariši do zadnjega vinarja zabunkal. Ko _ra je dohitela noč in ni imel za prenočišče, je šel na kolodvor in si izbral za prenočišče kupej IL razreda in taru sladko zasmrčal. Železničarji so ga pa opazili in oddali policiji, ki ga je -ele, ko se je dognala njegova identiteta, izpustila. Požar v Desincu. Dne 8.a vg. je nastal v vasi Desinee v župniji Črnomelj iz dosedaj neznanih vzrokov požar. Vsled -uše in pomanjkanja vode je uničil v pol ure sedmim gospodarjem njih Liše in vsa gospodarska poslapja. Ogenj >e je razširil s tako silo, da so s težavo rešili le živino, ostalo pa z vsemi jkiI ja jjrosjjodarska poslopja: po denar so šli v Ameriko, tudi v posojilnico. Komaj so delo dobro odložili, je že prišla nesreča. Ostalo ni druzega, kakor razpadajoče zidovje in kupi pepela. Brez >trehe in živeža gledajo s strahom in obupom v žalostno bodoe- Divji soprog. Dne 5. avg. je prišel posestnik v Češnjici pri Ljubljani, Janez Porenta. malo pijan domov in zahteval večerjo. Ta je rekla, da naj malo počaka, a Porenta se je razjezil, vrgel ženo na tla in ji tiščal z roko u-sta, da ni mogla upiti ne dihati. Njegov oče jo je šele oprostil in tako dolgo sina držal, da je žena zbežala. Ko je oče sina pokaral, ga je ta vrgel s tako silo ob zid, da je oljležal na mestu nezavesten. Soproga je zbežala k svojim sta rišem v Javor. Vzrok vsega je neopravičena ljubosumnost. Na cesti pred deželno bolnišnico je pustil 9. avg. neki dosedaj še neznani voznik 671etnega Antona Laknerja iz Križev. Ker pa Lakner iz neznanih vzrokov ni 1 »il v bolnišnico takoj spre- jet. ga je voznik meni nič tebi nič iz-ložil na cesto, ga tam prepustil samemu sebi in se odpeljal proti domu. PRIMORSKE NOVTCE. Na državnem kolodvoru v Gorici vladajo škandalozne razmere. Nekdo je tam oddal vrečo ledu za Kanal. Vozni list je napravil slovenski. Jezikovno nesposobni uradnik pa je napravil nemški sprejemni list in je "'1 vreča ledu" preložil za "1 Stueck Leder". Take uradnike pošilja famoz-ni Derschatta na Slovensko. Uradni pečat za Gorico je samo nemški in italijanski. Štrajk pogrebcev. V Gradiški so začeli štrajkati vsi štirje pogrebci ter zahtevajo od občine gotovo ne pretirano letno plačo 80 K. Dosedaj je dobival vsak na leto po — 4 K. Vsled gladu bi bil skoraj umrl v Trstu 721etni mizar Faust PajattL Ko so ga našli v njegovi samotni čumnati. bi je že tako oslabljen, da se ni mogel , več gibati, kajti že več dni ni ničesar ' užil. Zopet vlom v Trstu. V stanovanje gospe Marije Mandelič v Trstu so vlomili neznani tatovi in pokradli denarja in zlatnine v vrednosti 1500 K. Opatijske novice. Nedavno je izginil pri "kopanju v morju llletni šolar-ček Konstanto Ferlan. Pred štirimi leti stopil mu je konj na vrat in bil je v smrtni nevarnosti, a ostal je pri življenju. samo vrat bil je ostal upognjen; leto dni pozneje so dečka povozili in bil je zopet v smrtni nevarnosti. a zopet je okreval; pred dvemi leti zlomil si je roko in leto dni kasneje bil je hudo bolan, ležal po vsem životu črn, boril se zopet z življenjem in smrtjo in naposled ozdravel. Sedaj se je šel kopat v morje. Znal je izvrstno plavati. Skočil je v morje in ni ga bilo več videti. Pač se je posrečilo ga rešiti in borilo se je ubogo dete štiri dni zopet z življenjem in smrtjo, dokler ga ni Bog rešil za »vedno grozo-| vitih muk. — Tujcev je do sedaj bilo 25,000, a tukaj jih je sedaj 2500. Lepo število in vendar je še nad tisoč sob praznih, tako se zida v Opatiji. Poizkušeni umor in samomor. Vsled ljubosumnosti je streljal v Trstu 20 let stari pomočnik v prodajalnici o-blek Mario Saul i na 171etno Marijo R i got t i in nato nase. Sauli bo umrl, dekleb o pa okrevalo. I Qd vojakov pobegnil in v vodo skočil je in fanterist 87. pešpolka Jakob Bulja v Pulju in utonil. Umrla je v Ajdovščini gospa Amalija Kortel roj. Fegie, stara 26 let. ŠTAJERSKE NOVICE. Velenjski Slovenci so priredili na praznik v sredo 15. avgusta, v prostorih Ježovnika veliko .ljudsko veselico-v korist družbi sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem narodne godbe in čitalniškega pevskega zbora v Šoštanju ter dijaškega tambu-raškega zbora. Bik je zdivjal posestniku TVurzerju v Mariboru. Razbil je vrata v hlevu in divjal po Tegetthoffovi uici, kjer je podrl dva kaznenca na tla. Na to je dirjal proti železnični postaji in celo vdrl na kolodvor. Skušali so ga ujeti, a ušel jim je po progi proti Krčevini. V konkurzni masi Antona Koserja v Mariboru je imenovan za komisarja sodni tajnik dr. V. Janežič, za začasnega oskrbnika pa odvetnik dr. Janko Sernec v Mariboru. - . Obsojen neanškutarski sodni ad-junkt. V Sevnici je bil tamkajšnji ^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v [Ameriki ©> Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške In ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejtko in ameriško zdravniško prakso. ^^^^^^ Rojaki! Pišite ali pridete. Ki humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled. V Govori se slovenski in hrvatski. m Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol. THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y. ----- ilflllWi Velika zaloga vina in žganja iWatija Grill,' Prodaja "belo vino po 70c ga'lon „ črno „ 50c „ Drožnik 4 gullone za.......$11.00 Br'njevei; 12 steklen5'; za $12.00 ali 4 gall, (sodček) za........816.0» Za obilno naročilo se priporoča Matija Grillv 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. adjnnkt obsojen na 20 K globe radi kaljenja nočnega miru. Obsojeni ad-junkt je bil tisto noč tako razburjen, ko so otroei "'nemške šole", nahuj-skani od gotove strani, po trgu razgrajali in je vsled tega prišlo do raznih ne baš prijetnih prizoiov, o kterih se bo razpravljalo pred sodiščem. Za "vzgledno" njegovo postopanje seveda nemškutarski pristav ne bo morda prišel v disciplinarno preiskavo, nasprotno. avanziral bode, prestavili ga bodo, kakor se zatrjuje, na višje mesto v Celje. Pomiloščeni morilec svoje žene. Cesar je pomilostil na smrt obsojenega Pavla Arzenška, ki je zastrupil svojo ženo. Arzenšek je pomiloščen v dvajsetletno ječo. Velik požar je vpepelil djie 9. avg. poslopja petih posestnikov v Šmarjeti na Dravskem pojju. Xa vse zgodaj je izbruhnil ogenj na skednju posetnika Franceta Lubee in ^e od tam s čudovito naglostjo razširil po sosednih poslopjih. Uničil je prizadetim posestnikom razven stanovanj, hlevov itd. tudi vse žitne pridelke. Ogenj so povzročili najbrže miatiči, ki so na skednju kadili. — Pogorelei so sicer vsi zavarovani ali škode ne dobijo vse povrnjene, ker so jim zgoreli tudi nezavarovani pridelki. Najbolj je poleg Lu-beea poškodovana posestnica Marija Vobie. KOROŠKE NOVICE. Velik požar. V Stosavi pri Podklo-štru je zgorelo osem poslopij in mno-.»-<> živine. Hiše so bile stare in z deščicami pokrite. HRVATSKE NOVICE. j Slučaj Kreulič. Nadporočnik Kreti-1 lič v Zagrebu je šel lani jeseni nekega dne z nekterimi svojimi tovariši na lov. Drugi dan so Kreuliča našli v gozdu ustreljenega. Sprva se je mislilo, da je Kreulič izvršil samomor. Po na-j t a učni preiskavi se je pa dognalo, da je bil ustreljen, ne bi se vedelo,' kdo ga je ustrelil. Ker je bila vsa za-' deva zelo zagonetna, se je o tem slu-čaju celo sprožila razprava v parla-j men tu. Končne se je pa le dognalo, da je Kreuliča po neprevidnosti ustrelil njegov tovariš poročnik 13. topni-čarskega polka v Zagrebu Ladislav Černy. Gamizijsko sodišče v Zagrebu je nedavno razpravljalo o tej zadevi ^ ter obsodilo Cernyja v tritedenski za-por. Prijateljstvo obeh častnikov in Cernvjevo neizkušenost kot lovec je sodišče smatralo za olajševalno okol-nost. Kreulič je bil doma v Brežicah. Grozovit samomor. V Daruvaru se je sobarica Jelka pri Jos. Fuchsu za-prla v stranišče, se polila s petrolejem in zažgala. Preden so vlomili skozi okno k njej, je bila že tako ožgana, da ni upati na ozdravljenje. Nesrečni Jelki se je namreč izneveril ljubček ter se oženil z drugo. Židje na Hrvaškem. Hrvatska bode kmalu preplavljena od židovske 1 1 inteligence 'Dokaz temu je zionistov-ski shod hrvatskih judovskih abitup,-jentov v Osieku, ki se vrši dne 14. in 15. avg. Dva dni se bodo mladi judje posvetovali o zionizmu. o nalogi ju-dovstva v južnoslovanskih deželah, o judovski kulturi in o dolžnosti judovskega dijaštva. Tako se torej napoveduje prava judovska nevarnost. Anarhist v Dalmaciji. Časopisi javljajo, da je zadrska policija dobila vest, da se nahaja v Dalmaciji neki anarhist Bortolazzo, kterega je policija zaman iskala v Trstu. Sestro je ustrelil v Garešniei kmet Vaso Zjalič. Vzrok je to, da je sestra odvračala od brata njegDvo nevesto, češ, da vedno popiva in kvarta. RAZNOTEROSTI. Avstrijski častniki — vohuni? Kakor poročajo italijanski časopisi v Benetkah in Milanu, prijeli so italijanski finančni stražniki blizu Aziaga dva avstrijska častnika, ker sta proučevala in fotografirala utrdbe. Oblasti o zadevi trdovratno molče. POZOR, ROJAKI! ' Varujte se FRANKA DOMŠE, po domače Šuštar. Doma je iz Zagraške fare na Dolenjskem. Bil Je pri meni dva meseca in pol ter mi odnesel na hrani 20 dolarjev. To je že v drugič neinil v Ivorain, Ohio. Pozna se najbolj po do.igih črnih laseh in po precej velikem potlačenem nosu. Omenjeni je sredne močne postave ter posebno zgovoren. Od tukaj je odšel dne IG. avgusta tega leta. Dorain, Ohio, 21. avg. 1906. (25-29—S) John Piškur. JOHN VENZEl*. . 1017 £. 6Znd St., N. E., Clev^laud, Cj Izdelovalec Kranjskih i/enjškit HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj' in popra vi j en je harmonik. Delo nt pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpel nu iu dobro. Cene tri vratnih od #25 do $45. Ploiče so iz najboljšega ein ka. Izdelugem tudi plošče iz al umi nija, nikrlja ali medenine. Cena tri -^tnifn U od #45 s«n Kje sta JOSIP SHMIT in FRAN MIDLER ? Tako sta se vpisali v tovarni v Milwaukee, Wis., kamor sta prišla pred par meseci iz Cleve-landa, Ohio. Prvi je nizke in široike postave, temne polti in črnih kan-drastih las. Drugi je velik tenak in nekoliko uklonjenega života ter rujave polti, Ikakor tutdi rujavih las. Meni sta ostavila dolg na hrani in v gotovini, zato prosim cenj. rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi ira blagovoli naznaniti. Anton Mauser, 551 Market St., Milwaukee. Wis. (23-27—8) Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, Iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter Iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, .-- CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Naj prvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravi! več ko polovico bolje počutila, a stdaj moram rtči, da sem zdrava hvala liogu vsi znaki moje bok zni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da lu Vi mene od t: ko težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala 1'ouir, in Vam se li po zahvaljujem, k«, r sedaj vem, da ste Vi tu učeni in hvale vredni zdravnik, k< r»je in bolezni, katero 'ni Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako te/.ke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mo-^•1 ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni rtič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja L lezen, ker ni-č -sar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo ttba zdravnika in ne bi denarja zastonj proe metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedai nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je be lan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, _. __1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. lzdravljen od reMiiatizma . . v rOkah in nosrah in zelod- Jaz J ozet ir'avlic Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ene bolezni, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! ^tiBS^, spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je I^ J čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim '^Vj za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlic, __ Box 334 Aspen, Colo. ^f/V^^jjfe? Poleg teh imamo se mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem | " času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi V- N^lSj^ind pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. —————— ROJAKI SLOA EXCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite Zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34tli Street, NEW YORK, N. Y. ker onje edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolJzni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prehavl-janje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane' vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in'edini kateri ozdravi jetiko in Sifilis, kakor tudi vse TAJNE SPOLNE BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) D ¥»Pa iw^ t.olieiZ-en ™*ta"eneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje" katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstoni, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJEX] A IX SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko'stestari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov Dr. E. C. COLLINS, 3IEDICAL I1VSTITUT E. 140 West 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem časn popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta >»• ,.J ie i ti inrr ! 9-ure zjutraj do 5 popoludiie. Ob nedeljih in praznikih od io-ure dopolncine do i popoludne. Potrebuje se 75 DOBRO IZVEŽBANTH ŠTJM- SKIH DELAVCEV za delati angleške doge (Clarets Staves). Dela je za tri leta v državi Virginia ter dobra pitna voda studen-čnica. Kdor želi priti tu sem, naj se obrne na: JOSEPH KOVACH, Deskins, Buchanan Co., Va. (23-25—S) RED STAR LINE Prekomorska paroijrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s postnimi parniki med New Yorkotn In AntwerpenoiL s- * ★ 4 ♦ ♦ V * Zdravju najprimernejša pijača je L E I 3 V F* I V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri ueo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. .kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. « r- ======== Jugoslovanska Katol. Jednota. ========= ^mjmr i A ~ A | Rojakom na znanje ! i Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- a n ar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja-mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. 0 X Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker a je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. ^ Napravi jati žganje in likerje ni težko. t Če •imate jedr.o steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; y fr tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- J čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa ^ ! Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi f ^ morali izdati, plačate le 20 centov. " ^ ^ 7j\ QPRIfT'VAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija a l 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-« § nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. A Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo a * mi v napravo 12 Jitrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: ' I 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa f 1 „ Vlahova 1 „ Konjaka 1 ,, Ferneta 'A ■X, 1 ,, Maraskina 1 ,, Brinovca 1 ,, Absinta ? 1 „ Kimljevca 1 „ Ruma 1 ,, Anisetta. 4 | Utrov (3 galone) samo za tri dolarje. | ® Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako se delajo razna žganja. Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- (y II koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. 'A | NADALJE PRODAJAMO ^ vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. fProdajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na njej; naše v milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago fŠ -is iz telesa. 0' ' Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVAR!. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. X, Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- fA SJ ko bolezen. v o) Pisma in vse poizvedbe naslovite na | AMERICA-EUROPE COMPANY j 1161 COLUMBUS AVE., NEW YOKK, N. Y. I PrcvaSa potaikw % Sledečimi no&nimi p&ruik?. VADbRLAND dva »IJaica 12017 ton.lKRGGNiiND...........>2760 ton ZEELAND :...........>:305 tonjFINNLAND..............I27S0 ton Pri cenah tx medkrovje &o vpošiete T n« potrebSčln©. čtOtorr hrana, najboljša postrstb«. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših In na'prijetnejših za potnike lz a: V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroiko, Črimuje, Hrvatske. Dalmacijo r droge dele Avstrije. Is NEW YORK A odpljujejo parnik! vsake soboto od 10:30 ur" dopo Indne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADqt^ PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašanj ali kupovanja voinjih listkov je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 94—M Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali 11a njene zastopnike. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Pogledal je s svojimi očmi Apaeha in se ustavil sredi govora v trenutku, ko sla ona dva izginila. Delal sem se, kot bi ničesar ne videl in vprašam: "Kaj pa je? Zakaj ne nadaljujete?" "Zakaj? Ker--ker---ali prav vidim ali se motim?" Po mane si oči z rokami in nadaljuje: "Za Boga, res je! Dick, Will, poglejta vendar, ali še vidita Winnetou va in Inču-čuno!?" Obrneta se na dotieno mesto in se hočeta baš začuditi; v tem trenutku poskoči stražnik, kteri je nanju pazil, zre začudeno nekaj časa zapuščena drevesa, |w>t«-in pa zakriči glasno in zategneno. V trenutku se vse prebudi. Stražnik pripoveduje v svojem narečju, kterega nisem razumel, kaj se je zgodilo; začelo se je tulenje, ktero je bilo nepopisno. Vse je drvilo proti drevesoma, tudi naši. Jaz jim sledim,-ker sem se moral tako delati, kot bi nič ne vedel. Pri tem obrnem žep in stresem še preostali pesek na tla. Škoda, da sem mogel rešiti le Winnetouva in Inču-čuno! Kako rad bi jih bil oprostil več, najrajši vse; toda to bi bila naravnost velikanska neumnost in neprevidnost. Nad dvesto ljudij se je drenjalo okrog mesta, kjer sta bila še pred kratkem oba ubežnika. Pri tem so pa vpili in tulili, kar mi je zadosti naznanjalo, kaj me čaka. če se zve. Koneeno zapove Tangua mir in začne razdeljevati jK>velja; nato se skoro polovica njegovih ljudij kljub temi razide po savani za ubežnikoma. Glavar se je kar penil od jeze. Udaril je s pestjo nepazljivega stražnika v obraz, strgal mu medicino z vrata in jo poteptal. Na ta način je postal revež brez časti. Ne srne se jemati prvotni pomen besede medicina, ktera pomenja zdravila. Besedo medicina so začeli rabiti Indijanci, ko so prišli beli mednje. Zdravila bledoličnikov so jim bila nepoznana; njih vspehe so pripisovali čarovništvu, nekej višji, skrivnostni mot-i. Od tedaj so zaznamovali vse, kar jim je bilo previsoko ali neumljivo z besedo medicina. Seveda ima tudi vsako pleme svojemu jeziku primeren izraz. Tako se imenuje medicina v mandanškem narečju Ho penes, v tuskar<*raškem Yunnjuh quelit, v črno-nožnim Nehtowa, v siouškem Wehkmi in v riccareškim Welirootili. Vsak odrastel človek, vsak bojevnik ima medicino. Mladenič, kteri prehaja v mo/a in želi vstopiti med vojnike, zjjine nenadoma v kako samoto. Tam se j>osti in strada ter si ne privošči niti vode. Premišlja svoje upe in načrte za bodočnost. Prevelik napor duha v zvezi s telesnimi potrebami provzroči nekako mrzlično stanje telesa, tako da kmalu več ne loči resnice od fantazije. Misli, da je prišla vanj višja moč; sanje so mu skrivna raz-odevanja. Ko doseže to stopnjo, sanja ali fantazira o kaki stvari, ktera mu je potem sveta; to je njegova medicina. Če je tak predmet postavim netopir, ne miruje prej, dokler ga, »ne vjame. Ko se mu to posreči, se vrne k svojemu plemenu in ga odda medicincu ali čarovniku, kteri ga potem pripravi Spravi se potem v različne, a vendar posebne medicinske mošnje, ktere se morajo nositi; te so najsvetejša lastnina Indijancev. Medicina zgubljena, čast zgubljen r.. Tak nesrečnež se reši le s tem, da ubije kakega znamenitega sovražnika in mu odvzame medicino; ta je potem njegova. Morate si torej misliti, kaka kazen je zadela stražnika s tem, da mu je glavar iztrgal medicino in jo pohodil. Revež ni zinil nobene besede v svojo obrambo, ni kazal nobene jeze; obesil je puško na ramo in zginil med drevjem. Od danes zanaprej je bil mrtev za celo pleme in se je mogel rešiti le na prej omenjeni način. Glavar pa ni bil jezen samo na stražnika, ampak tudi name. Pride namreč k meni in zakriči: "Ti si tudi hotel imeti ta dva psa. Pojdi torej za njima in vjemi jih!" Hočem se obrniti brez odgovora; on me pa prime za roke in zakriči: "Ali si slišal, kaj sem ti zapovedal? Zasledovati jih moraš!" Jaz se ga otresem in odvrnem: "Zapovedal .' Ali imaš (i meni kaj zapovedovati?" "Da, jaz sem glavar teira taborišča in vi se mi morate pokoriti!" Jaz izvlečem Škatljico sardin in pravim: "A'i naj ti odgovorim pravilno s tem. da poženem tebe in tvoje vojnike v /i ' Fieri 1*- še je besedo, ktera mi ne bi ugajala in iztrebiti h««"em va> vse to medicino!-' Ris.- bil, ali bode imela ta šala za željen uspeh. Da, in kakšne-a. 1'n.akne se daleč nazaj in zavpije: '.iff! 1 >'.-:« i !!> d •: :o za- in ostat:! tak pes kot Apaehi!" >.:■>> ..:<-..:•■. hi : ■ bil kar tak" prenesel, da nisem u • - ' - ' razburjen-.st in premoč. Kar nas je bik* belih, se umaknemo v naše taborišče, kjer smo še dolgo; j .:..•• . s. ... m-•_-•■] k-i • In a- iti. -laz pa nisem . ■ —,.r ]•-. ::i:i t - Samu. t:.- Dirka in Wiilo. Zabavalo me je na . pri j. •-.«- ".• ?• - •_* le ]»ravesa ne. Lase j V. - — - • . - a- ttK«je_-a j* t» vanja po zapadu in jiu imam -e »la:.e- . ČETRTI D K L. Dvakratna borba za življenje. • » i-a K - - - il«. .-krWii za svo.-o osebno varnost. «"-etudi ; r* : :.ar ! : ,i-pnot:iiki. Zat-> »k Vnemo, ko -:no se .spravljali spat. da V ■ < rn«« sira/iii vx» r.--" zdaj ta zdaj oni. Rderniki so seveda zapazili to jo-«*'. -.-i. Zat<> -.1 !»an: p »stali še l>olj - .vražni kot prej. K«> - z.;.:- i. na- t* »k! Ve -tražnik. Videli smo. kako so Kiovvi iskali s ••.].-ve ub«-/nikov. kterih niso ru< _di najti ponoči. Našli so jih in šli \ . -.meri: udi!! -■ d-> kraja, kjer so bili Apachi pustili pred napadom sv..je k«.:.je. kt.-n* je -tražilo nekaj stražnikov. Inču-čuna in Winnetou sta «• ijal.a-a v t» n 1. a nista vzela konj selx)j, ampak vse pustila. Ko to zvemo, napravi Sam posebno zvit obraz in me vpraša: "Ali mogoče uganete, zakaj sta glavarja tako storila?" "Da. To vendar ni težko.'.' "Oho, sii ! Tak itit-enhorn, kot ste vi, si ne sme domišljati, da že zna, če kaj uga <-. Treba je lastne skušnje, da se odgovori moje vprašanje." ' * I mani jo dosti! " "Vi? Sku-i i je ? No, rad bi vedel, odkod! Ali mi hočete mogoče povedati?" "Zakaj ne? Imam jo iz knjig." . ; "Ž*- . '■;»■ i vaše knjiire! Posrečilo se vam je, da ste nekaj brali v knji-gah, kar vam koristi: toda ne smete si misliti, da ste vsled tega modrost kar 7. žlico zajemali. Takoj vam hočem dokazati, da ne veste nič, prav nič. Povejte ud toiej. zakaj sta glavarja vzela le vsak svojega konja, druge pa pustila?" 1 * Zaradi v jetnikov.'' "Ah! Kako to?" "Ker 1m»1o ti š« konje rabili." "Mislite? Kako naj jetniki rabijo konje?" Jaz -e nisem <*-utiI radi lega vprašanja prizadetega; saj sem poznal predobro n jegovo naravo. Zato odvrnem: "Zgoditi -e more dvojno. Ali se vrneta glavarja z zadostnim številom vojni k' .v. da oprostita v jetnike. Zakaj bi torej konje jemala in jih potem zor*-r miza j vlačila .' Ali pa Kio\vi ne IxmIo čakali prihoda Apachov, ampak pn- zapustili to oko!ieo t- • vzeli s,-hoj jetnike. Potem je položaj teh toliko olajšan, da za more jo vsaj jahati. Vsled tega ne provzročijo med potjo no-Fn-iie -it!.o>ti in upati je, da jih Kiovvi vzamejo seboj; med potjo pase jih lahko reši. Če bi pa ne imeli konj, bi si Kiowi mislili, da se jih ne splača vlačiti seboj in bi jih na mestu usmrtili." "Hm! To ni tako neumno, kot se vam čita iz obraza. Toda mogoč je še jeden slučaj, kterega ste pozabili. Mogoče je namreč, da bodo JKiowi jetnike kljub temu umorili." "Ne; to ni mogoče." "Ne? Sir, kako vam pride na misel govoriti o nemožnosti stvari, ktero smatra Sam Hawk en s za izvedljivo!" "Ker ta Sam Hawkens vedno pozablja, da sem jaz tukaj." "Ah, vi ste tukaj? Ali res? Smatrate li vi svojo častito navzočnost kot nekaj nenavadnega, nekaj svet pretresujočega?" (Dalje prihodnjič.) —----.. . — - —' "" w^^ww^fl'tj VESELJE ŽIVLJENJA, j Tvoji prijatelji, napredek tvo-e.a d lovanja in vse druge tuke reči ti ne prinesejo veselja d«» življenja, ako te nadleguje ne-% pit-1 avnost. Poskusite si 7«»pet nazaj dobiti svoje veselje do življenja! Najlažje si isto i/.poslujete če rabite =—=SE VEROV-- /iVLJENSKI RALZAM ^ To slavnoznano zdravilo je narejeno iz čistih tvarin, katere delujejo po vsem eloveškem sestavu. Nered prebavnih organov, za-basanost, neprebavnost in druge take bolezni so prav hitro ozdravljeue: glavobol in hrbtenica preneha- ntožnost se spremeni v veselje: kri se očisti in okrepča; krepost se povrne starim in bolnikom, in ves sestav telesa postane kot prenovljen in prerojen, ako rabite to izvrstno zdravilo. * Cena 75c I "Dve!!leti] sem trpela lia neprebavnosti. Ko sem pa rabila Severov Ži- I vljenski balzam sem Jpopolnoma ozdravela. Počutila sem se veliko bolje nego I pred več leti,, in veliko čvrsteji in veselejšf sem postala nego sem bila pred I rabi jen jem Tašega zdravila. Ozdravilo me je popolnoma moje dolgotrajne bo- I lezni." Katli. Težik. Troy, Sonth Dakota. I zsm__ŠTEVILKE GOVORE! CIV] A t doza Severovega Zdravila zoper kolero in drisko je že večkrat zadostovala pri'zdravljenju krčev -driske, kolere in drugih takih bolezni. * ' Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko. 25c""oc ^PCT let je trpela na slabem želodcu Sofija Popek iz Logansport, Pa.1 Piše, da sedaj se Fji je povrnil tjI^O 1 okus ; bolečine so odstranjene in postala je popolnoma zdrava, ker je raDila Severov Želodčni grencec. Cena 50c in $1.C0. rvvrC steklenici Severovega Zdravila za obisti in jetra ste zadostovali k ozdravljenju Marije Podliska iz U T C Lidgerwood, N. Dak., ki je hudo trpela na bolečinah v hrbtu in obistih. Vsem ljudem ki trpijo na bolečinah v hrbtu, gospa Podliska najtopleje priporoča ' Severovo zdravilo za obisti in jetra, c^dn^ .--- Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. FRANK S. BAUDEK, 342 Reed Street, . Milwaukee, Wis. Sprejema -naročnino za "G.as Naroda" ter upravlja vsa druga posla. V zalojri ima razne zabavne in poduči j i ve knjige. Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo. Upravništvo 11 Glasa Naroda". JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vina (Concord) prodajam po 50c g&lonoj belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem i m portiral in-jrajt- u Kranj-iv-. »-"tjt* 1/ steklenic se.ta.j $13.00. TROP1NOVIU $2.50 ga um a D ROŽNI K $2.75 t-a Iona. — \'ajmau,ir po^Mit- /.» s»u 4^2 ft n Ione. Naročilon> jf priložiti denar Za obiia uaročiln se JOHN KRAKER Euclid, -Ohio. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kotnajbo }še sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na . j , vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. P. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. I Kje je MATIJA ZAROZRERNIK? j Dama je iz fare sv. Frančiška Ksa-verja. Meseca oktobra bode že dve leti, odikar je prišel iz starega kraja. Imam mu poročaiti nekaj važnega. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. John Kolem, Box 65, Brownfield, Fayette Co., Pa. (25-28—S)_ Kje je IVAN DESLICH? Doma je iz Vonje vasi pri Črnomlju, Kranjsko. Koncem julija jo je popihal iz Mohawk, Mich., brez da bi spolnil svojo obljubo ter me prepustil usodi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, maj ga blagovoli naznaniti: Mary Lakner, Box 25, Mohawk, Mich. (23-25—S) PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Žel imo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušu jo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogoče popolnoma ozdraviti. Naj nikdo ne misli, da ni 7dravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kri .nične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te botezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posmnezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterib niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. * Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tndi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Europe Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem citateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo laliko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jib ne bodo mogli v bodoče več izrabljati razni zdravniki. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov d veli os»eb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—r2 ure dopoldne, ker je drugače predreiij. Pridite h nam ;tli pn pišite na: /dnmiiški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO., Kil ( 01 I'M HI'S k VK.. NKWTOKK.N. Y. Compagnie Generale Tiansallantliue. (Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. F>OSTINI PARMKI SO: "La Provence" na dva vijaka ................14,20Q ton, 30,000 konjskih moči. LaSavoie" „ „ „ .................i_v*M> 2r,,o.iO "La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 2o,(xi0 «MA» » M ...............io,uoo „ i-2,oo. "L'Apuitaine" „ „ ..................H»,0 >f y(0;JO • Ghvna Aiencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujeio od s^daj naprej vedno ob č» trikih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča 6t. 42 Xorth Kiier, ob Morton St., N.Y. *LA SAVOIE 30. avg. 1906. *LA SAVOIE 27. sept. 1906. •LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gascogne 29. sept. 1906. •LA LORRAINE 13. sept. 1906. *LA PROVENCE 4. okt. 1906. La Bretagne 15. sept. 1906. 'LA LORRAINE 11. okt. 1906. •LA TOURAINE 20. sept. 1906. La Bretagne 13. okt. 1906. Farnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W, Kozminsk generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. CUNARD LINE P»ARINIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN P0KKIT PROSTOR NA KROVU ZA BETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ ZRE DA , K SLATONIA«« -mMixx PANNONIA IBS" CAEPATH1A®ES TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so i »arniki na dva v.i-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in Tke Ciarfl Steaislij Co., Ltd, BOSTON;: MIN.\EAPOLIS: CHICAGO? Stat© St. Guaranty Building. 67 Dearborn St, 21.24JSTATE ST., NEW VOKK. i AESTEO-AMEBICAN LINE | j Regularni potni parniki 5 "GERTY" odpluje 23. avgusta. 9 ''OIUUIA" odpluje 1. septembra. vozijo med.New Yorkom, Trstom in Reko. I i Kajpripravnejža in najcenejša psrobrcdna C-rta v J Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljub-j ljane le SO centov.. Potniki dospo isti dan na parnik, ko P od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, , 2 Washington St., Ntw York. ________ ■fwvjim. trrjMiii'im' j aiiaiiiMfm'iMU.=.HM*I; . i —^m ■■■^■i- ucglmii-iS1—-<«t»-.rtaf.- jlVe pregreti! l^gpr Slika predstavil uro z zlatom pi«_- j) i vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost ^ i jamčena za 20 'let, wi^jfj I Kolesovie je nabolj5cga amerikan- ^ i skega izdelka E1.GIN, WALTHAM \ I ali SPRINGFIELD NA 15 KAM- /^pli^il'^X I NOV ter stane samo £ jti/Eh nllp A \ $13."° f JSk j Za obilne božične naročbe se zahva- m ^ 1 1 juiem in naznanjam, da ostane le še ft \ I neka časa ta izjemna cena kakor je j bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam ' y ; M- Pogorele, i 1114 Heyworth Building Chicago, 111. ^^ffifl^S^^Mr^^ I GPOMB^ *rdMkt vsebin« ur* Je dobiti po mB^^^^SElitL^ŽflKfe- I aesraji c«oi maojie M totpc **6th sizci ^^Mjfi^KI IJKomBČ^^ L3 in vccje velikosti 18tb «iit za srospode Naslov ta knige* M. Pogorele Eo* 226 Wakefield, Mich. ■ ■ o ^ im — — mi .s—— ———JL._____