gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsic izvoljena za varuhinjo človekovih pravic v Avstriji /2 Pri doberdobski Mladosti iščejo novega predsednika Primorski SREDA, 6. JUNIJA 2007 Št. 1BB (18.916) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Osimo je res poučna zgodba SandorTence Večkrat ima človek vtis, da Slovenija vsestransko zanemarja odnose z Italijo, na katero tako ali drugače mnogi še vedno gledajo kot grožnjo. In vendarle bi se morala Slovenija prav na odnosih z Italijo marsikaj naučiti pri svoji problematični politiki do Hrvaške. Če sta Italija in tedanja Jugoslavija z Osimsko pogodbo rešili mejni spor, ki je v preteklosti povzročil tragedije in bolečine, ni jasno zakaj Zagreb in Ljubljana ne moreta re ši ti prob le mov, ki so dos ti manjši od tistih, s katerimi so se soočili osimski pogajalci. Arhivski dokumenti in dopisi o osimskih pogajanjih, ki so jih včeraj predstavili v Ljubljani, so poučna zgodba tako za slovensko diplomacijo, kot tudi za nas, ki smo bili »predmet« teh dogovarjanj. Iz dokumentov izhaja dejan sko dalj no vid na po li ti ka tedanjih italijanskih in jugoslovanskih pogajalcev, pri kate rih so ze lo po memb no vlo go igrali Slovenci. Najbrž ima prav zgodovinarka Nevenka Troha, ko pravi, da je Osimo zelo pomagal tudi pri nastajanju samostojne Slovenije. Drugo, kar izstopa iz teh dokumentov, je lik Alda Mora. To ni bil samo človek, ki si je skupaj z Enricom Berlinguer-jem pri za de val za t. i. zgo do -vinski kompromis med katoličani in komunisti, ampak tudi mar kant na in pre ma lo ce -njena osebnost na področju zunanje politike. Tudi Osimo je ena od Morovih zapuščin. rim - Ofenziva desnice pred današnjo razpravo in glasovanjem v senatu Berlusconijeve grožnje, potem umik Leva sredina računa na kompaktno glasovanje v svojih vrstah ROSTOCK - Pred današnjim začetkom vrha G-8 v Nemčiji Bush ostro kritičen do Rusije in Kitajske ROSTOCK - Ameriški predsednik George Bush je svojo evropsko turnejo začel z ostrim napadom na Moskvo in Peking. Medtem ko je dopoldne miril ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da Rusija ni sovražna država in zato ni razloga, da bi se bala zaradi ameriškega raketnega ščita, je popoldne kritiziral Rusijo in Kitajsko zaradi stanja demokracije v obeh državah. Še posebej oster je bil do Rusije, kjer je po njegovi oceni reformni proces iztiril. Kremelj je kmalu potem njegove izjave zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, daje »Rusija demokra- tična država, ki deli vrednote s svetom in z Evropo«. Zvečer je Bush prispel v Rostock, kjer bo od danes potekal vrh G-8. Pričakalo ga je okoli tisoč protestnikov, ki mu je sporočilo, da »ni dobrodošel«. Na 19. strani RIM - Napetost med političnimi silami obeh polov je včeraj, na predvečer današnje razprave in glasovanja v senatu o primeru Visco - finančna straža, dosegla višek. Voditelj opozicije Silvio Berlusconi je med volilnim shodom v Lucci, kjer bo v nedeljo na vrsti balotaža, govoril o možnosti mobilizacije milijonskih množic, blokade parlamenta in celo davčne stavke. Pozneje je svoja izvajanja sicer omilil, predstavniki leve sredine pa so njegove izjave komentirali kot neodgovorne in nespoštljive do institucij. Razprava v senatu se bo začela ob 9. uri, glasovanje pa je predvideno za 21.30 po repliki ministra Tommasa Padoe Schioppe. Na 13. strani Leto 2012 prelomno za hitro železnico Na 4. strani Pavšič in Štoka pri novem novem deželnem šolskem ravnatelju Na 5. strani Zaskrbljenost zaradi krčenja stolic na Žiga Zoisu Na 5. strani V Nabrežini župan Ret sestavil novo občinsko upravo Na 7. strani LJUBLJANA - Včeraj podpisali pismo o namerah Družbi Hit in Harrah's sta se dogovorili za gradnjo megazabavišča na Goriškem ^Tllirika Viaggi srl LJUBLJANA - Družba Hit in ame riš ka igral niš ka druž ba Har rah's sta se dogovorili za gradnjo 750 milijonov evrov vrednega turistično-za-baviščnega centra na Goriškem, ki naj naj bi med drugim zaposlil 15 odstotkov osebja na italijanski strani meje. Slovenska vlada in ekonomska stroka pozdravljata namero za gradnjo zabavišča, ker naj bi bil ekonomsko smiseln, župana Nove Gorice Mirko Brulc in Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič pa s predstavitvijo projekta nista zadovoljna, ker ta naj ne bi bila dovolj podrobna. Na 14. strani Trst, Ul. San Lazzaro 13, ^ 040/637025 Videm, Ul. Vittorio Veneto 38/B, ~ 0432/229270 Najboljše cene, prijaznost in pestrost Izbire so nasa vizitka! MEDITERAN IZ LJUBLJANE od €289osebo HRVAŠKO MORJE 0D ISTRE D0 DALMACIJE. ZAVT0M, TRAJEKTOM ALI LETALOM od€ 312 osebe SLOVENSKE TERME... •SPROSTITEV IN UŽITEK! ITALIJA: SICILIJA, SARDENUA, ELBA> KALABRIJA, APULIJA. Hotel 4*, 5 dni/4 noči, I Tour Sicilija, 8 dni/7 noči, HB I FBB; izVCE od€ 188 osebo od €800i Ilirika LastMinuteCenter www.lastminutecenter.it info@lastminutecenter.it Založništvo tržaškega tiska vabi na VRAČANJE danes, 6. junija ob 20.30 na kmetijo pri Miliču v Zagradcu pod zvezdnatim nebom, ob poeziji, glasbi in vinu, bosta svoji novi pesniški zbirki predstavila Ace Mermolja TO NI ZAME in Marij Čuk ZIBELKA NEBA IN DNA ■---- Sodelujejo: Ines Cergol, Marsell Marinšek, Jernej Bufon, Vesna Hrovatin, Jan Sossi, Nicole Stare Pod pokroviteljstvom občine Zgonik 2 Sreda, 6. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Mutacije v manjšini Ace Mermolja Pred desetimi leti sem na straneh Primorskega dnevnika izspostavil nekatere teze o narodu, ki so, morda razumljivo, izzvale polemike. Naj jih sintetično obnovim: a) Narod ni naravna danost, ampak je zgodovinska in torej človeška "kreatura". b) Ker narod ni to, kar so barva kože, postava, nos, ličnice, obrvi itd., je spremenljiv. Narod se dogaja v prostoru in času, mutira in lahko nekoč izgine. c) Ker je narod to, kar želimo njegovi pripadniki, da je, obstajajo različne "drže". Etnična in narodna skupina je lahko vase zaprta in do drugih sovražna, lahko pa je odprta in dialoška. Veliki antropolog Levy Strauss je sicer po dolgem študiju prišel do naslednje ugotovitve: stara plemena poznajo dva odnosa do drugega: ali ga "izbruhnejo" in torej odženejo, ali pa ga požrejo oziroma "asimilirajo" (brutalno). Vseeno menim, da so emancipi-rane kulture, to je tiste, ki so človeka do možne mere "osvobodile" gole narave in ga postavile v zgodovino, zmožne tudi dialoškega principa. č) V tem smislu sem zagovarjal pluralno, multietnično in multikultur-no družbo, ki se itak (tudi, če nočemo) dogaja pred našimi očmi. d) Odprtost se mi je zadela za same Slovence in slovensko manjšino v Italiji varnejša in modrejša od zaprtosti vase in negostoljubja, češ da mi itak poznamo Italijane, oni pa so do nas kvečjemu brezbrižni. Moj zagovor pluralne družbe, kjer posamezniki in skupine drug drugega priznajo, spoštujejo in z njim sodelujejo, je bil podkrepljen z nekaterimi dejstvi. Na mešanem območju je absurdno zagovarjati neko imaginarno čistost. Mimo vsakega proglasa ali ideološkega načela nastajajo mešani zakoni, Slovenci delajo v italijanskem okolju, mnogi nimajo ne časa in ne potrebe, da bi se vključili v organizirano manjšinsko skupnost, čeprav pošiljajo otroke v slovenske šole in se ne sramujejo svojega porekla. Poudaril sem in poudarjam, da smo obenem tudi Slovenci del tistih procesov, ki jih ustvarja kibernetska modernizacija. O njih sem pisal v prejšnjem Ogledalu, tu bi opozoril predvsem na vedno večjo individuali-zacijo, na krhanje občutka za skupno, na izginjanje "trdnih vrednot in principov", ki so bili bistveni elementi na-cije. Mislim na zemljo, na državo, na meje, na valuto in na podobne stvari. Etnična načela niso izginila, ponekod so celo pretirano poudarjena in etnične oziroma narodne skupnosti so med redkimi, ki so še uspešne. Obenem pa so se čutenja in mišljenja njihovih članov tako spremenila, da skupinski principi ne izpodbijajo neusmiljenega individualizma. Severna liga poudarja imaginarno "padansko" skupnost, istočasno pa streže željam severnih individualcev. Spričo omenjenih dejstev se mi zdijo veliko pomembnejši elementi jezik, kulturno ustvarjanje, iskanje dialoga s sosedi, smisel za inovacijo in kvaliteto ter neko odprto načrtovanje prihodnosti, ki naj uporabi več naše energije, kot pa počasna metaboliza-cija preteklosti in polpreteklosti. Menil sem, da bi morala nekatera prepričanja postati del politike v FJK in v celotnem pasu, kjer živita slovenski in italijanski narod vsak s svojo manjšino na ozemlju soseda, obenem pa še druge manjšine, kot sta furlanska in nemška. Pri tem sem bil nekoliko (ali precej) naiven. Do Slovencev tradicionalno odprtejša italijanska po-litično-kulturna sredina je predvsem v Trstu premalo naglašala pluralnost in sobivanje razlik kot smer v prihodnost. Na mizo dialoga so nekateri po-litično-kulturni voditelji postavili predvsem zgodovinske travme. Razumem, da je morala skupina, ki je bila nekoč v KPI, a se je odločila za reformizem, / načeti nekatere tabu teme, ki jih je KPI pustila v zmrzovalniku. Sami Slovenci smo bili in ostajamo glede nekaterih tem premalo kritično odmaknjeni. Vseeno pa je modro pričeti skupno pot tam, kjer je za vse nekoliko lažja. Odkrivati fojbe, krivde zanje in za ezule, iskati nove datume osvoboditve in nove protagoniste antifašizma, skratka, revidirati zgodovino ter z njo odnose in krivde, ne da bi prej ali vsaj sočasno odprli pot prihodnosti, se mi ne zdi uspešen pričetek poti v odprtost in pluralizem. Manjšina, ki še čaka na uresničevanje pravic, reagira zmedeno ali pa nedialoško, ko vidi sebe po televiziji v vlogi krvnika. Tudi na italijanski strani obstajajo manipulatorji, ki poštene poskuse revizije sprevračajo v odmevne protislovanske parole. Posledica je, da vsi obrnejo svoje sovražne poglede v preteklost. Del, predvsem Slovencev, se užali, drugi pa preprosto preskočijo ta poglavja ter prekinejo s starimi pravdami, ki preprečujejo prihodnost. Če namreč pomeni biti v pluralnem prostoru za Slovence in Italijane še vedno prepoznaven po teži preteklosti, ki jo vsak nosi, potem se je za mnoge bolje osvoboditi vseh tež in reagirati individualno ter komaj razpoznavno. Mime-tiziranje je del fleksibilnosti, ki pomaga v ostrem življenju. "Pot zgodovine" zaobjema le določen krog prebivalstva. Odsotnost uspešne politike pluralizma in medsebojnega priznanja odpirata prostor tisti razbremenjenosti, ki jo z drugačno besedo lahko razumemo kot razvezanost in antipolitiko. V kolikor je politika glede omenjenih tem še vedno v določenih težavah, so se pričele tudi med manjšinci mutacije, ki jih ne gre spregledati. Individualni pristop k neki "identiteti" (beseda odpira dolgo poglavje) omogoča zasuke, ki so se nekoč zdeli nemogoči. Omenil bi konkreten primer. Predvsem v občini Devin-Nabre-žina je za del Slovencev padel tabu desnice. V videmski pokrajini je to že nekaj uveljavljenega, čeprav so se tam stvari dogajale pod pritiski. Na nekaterih volitvah na Goriškem in tudi na Tržaškem so se že v preteklosti nakazali nekateri znaki sprememb. Sedaj je pojav konkretnejši. Ne postavljam vprašanja, če je Ret, kot tudi Dipiazza, priljubljen župan. Relevantno je, da se mimo vseh organizacij, zapisov, načel in proglasov Slovenci pričenjajo politično premikati neglede na to, kdo zagovarja pravice Slovencev in kdo jih ne. Vprašanje pravic postaja tako problem vedno ožje organizirane skupnosti: slovenske in italijanske. Zgodovinske debate kot sožitvena dejanja postajajo problemi elit. Tudi odkrito protisloven-stvo se zdi bolj stara folklora kot pa ovira za glas. V razvodenelem prostoru bodo vedno večje skupine kot ribe plavale za hrano iz ene strani vode na drugo. Zgodi se torej, da posameznik preprosto preskoči velike teme našega prostora in se premika po poti, ki se mu zdi najkoristnejša in nezavezu-joča. V tem procesu še najbolj izgublja (to se je zgodilo tako v Devinu in Nabrežini kot v Gorici), kdor zagovarja etnično zaznamovanost kot politično različnost. Skratka, ko se prepočasi razvozlavajo vozli pravic, sožitja, multikulturnosti, medsebojnega priznanja itd., se posamezniki pričenjajo seliti v prostor postmoderne in izrazito individualne, nezavezane in v tradicionalnem pomenu besede nepolitične družbe. V tem kontekstu lahko pričakujemo tudi v manjšini mobilnost, ki bo jezikovna, kulturna in nenazadnje volilna. Za vedno večje skupine bo naše razpravljanje oddaljeno šumenje. Namesto pluralnega bomo imeli ho-mogeniziran prostor ljudi, ki se pomikajo po šahovnici reklamnih spotov. Upam, da ne bo tako, lahko pa j e tako, posebno če se bosta kultura in politika umaknila od ljudi in skrbi za "boljšo" družbo. KOROŠKA - Enotna lista in deželne volitve Še deljena mnenja o samostojnem nastopu Predsednik ZSO Marjan Sturm za vključevanje v večinske stranke CELOVEC - Kontroverzna razprava o morebitni samostojni kandidaturi Enotne liste (EL) na naslednjih deželno-zborskih volitvah na Koroškem se nadaljuje. Predsednik EL Vladimir Smrtnik, ki je pretekli teden v odprtem pismu pozval občinske odbornike in odbornice k večji enotnosti, se je včeraj vnovič javil k besedi in menil, da cilj samostojnega nastopa ni nujno tudi osvojitev sedeža v deželnem zboru. »Tudi dober rezultat bi bil močan znak,« je dejal Smrtnik. V zvezi z morebitno povezavo EL z neko drugo stranko, npr. Zelenimi, pa je Smrtnik pristavil, da EL vsekakor zahteva in potrebuje gotovo avtonomijo, če že gre v takšno kooperacijo. Ali to pomeni zagotovljeno izgledno mesto na kandidatni listi ali tudi druge »ugodnosti«, o tem bi morali šele razpravljati v stranki. Na vsak način se bo diskusija o morebitnem samostojnem nastopu EL na prihodnjih deželnih volitvah - deželni glavar Haider je včeraj izjavil, da hoče volitve izvesti že jeseni 2008 in pri tem dobil tudi podporo ljudske stranke! - nadaljevala znotraj stranke, je še poudaril Smrtnik. Treba bo temeljito ovrednotiti vse pozitivne in negativne posledice, je dejal v pogovoru za slovenski spored Avstrijskega radia (ORF) v Celovcu. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je v razpravo posegel z ugotovitvijo, da se model integracije v večinske stranke uveljavlja zadovoljivo in se dokaj jasno izrekel proti samostojnemu nastopu EL na deželnih volitvah. Sturm je dejal, da uspešno integracijo manjšincev v večinske stranke potrjujejo številni primeri na Gradiščanskem in tudi na Koroškem. Na Gradiščanskem je v večinske stranke vključenih toliko pripadnikov hrvaške in madžarske narodne skupnosti, da tam manj šin ske ga prob le ma, ka -kor je na Koroškem, pravzaprav ni, je trdil Sturm. Zato tudi samostojni nastop Enotne liste (EL) na deželni ravni ni priporočljiv, saj taka kandidatura nagovarja le jedro narodne skupnosti, volivcev iz večinskega naroda pa EL na volitvah ne pritegne, je še pristavil predsednik Zveze slovenskih organizacij. Kot pozitivne primere integracije manjšincev v večinske stranke je Sturm imensko omenil dosedanjo državno poslanko Zelenih in novo državno varuhinjo za človekove pravice Terezijo Stojsic, zvezno svetnico na listi socialdemokratske stranke (SPO) Ano Blatnik, ter manjšinsko govornico koroških Zelenih Zalko Ku chling. Ivan Lukan DUNAJ - Izvoljena je bila z veliko večino Stojsiceva varuhinja človekovih pravic DUNAJ - V avstrijskem parlamentu na Dunaju so na včerajšnji redni seji poslanci in poslanke izvoli li no ve om buds ma ne za do bo šti -rih let. Poleg dosedanjega ombuds-mana socialdemokratov (SPO Petra Kostelke in nove kandidatke ljudske stranke (OVP) Marie Fekter, je bila za novo ljudsko odvetnico s prepričljivo večino izvoljena tudi dosedanja manjšinska govornica Zelenih v državnem zboru, gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsic (na posnetku des no). Izvolitev Stojsiceve je v tiskovni izjavi že izrecno pozdravila Enotna li sta ( EL), edi na po li tič na stran -ka Slovencev na Koroškem. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je poudaril, da se Terezija Stojsic od-loč no za vze ma za člo ve ko ve in manjšinske pravice ter dokazuje, kako važna je zanjo pravna država. »Stojsičeva je zato najbolj primerna, da prevzame naloge varuhinje človekovih pravic,« je pristavil Smrtnik in ob tem izrazil tudi pričakovanje, da bo v novi funkciji dala dodatne pobude na področju izboljšanja varstva človekovih in manjšinskih pravic. »Prav za slovensko narodno skupnost, ki že nad 50 let čaka na izpolnitev določil Avstrijske državne pogodbe glede dvojezične topografije, je aktivna in pravni državi zavezana varuhinja človekovih pravic, še posebej pomembna,« je svojo izjavo o izvolitvi Stojsiceve sklenil predsednik Enotne liste. Pri glasovanju o novih treh ombudsmanih so svobodnjaki iz protesta zapustili zasedanje, svoje zadržanje pa so utemeljili s tem, da jim je bilo preprečeno postaviti lastnega kandidata, čeprav imajo enako število poslanskih sedežev kot Zeleni. Odločitev o tem je sprejela predsednica državnega zbora Pram-merjeva, svojo odločitev pa je utemeljila s tem, da so Zeleni pri enakem število poslanskih mest pač dobili več glasov in so s tem tretja najmočnejša stranka v avstrijskem parla men tu. Poslanci in poslanke avstrijske- ga parlamenta so na včerajšnji seji nadalje sprejeli tudi nov volilni zakon. Tako bodo v prihodnje držav-nozborske volitve vsakih pet let, doslej se je par la men tar cem man dat iztekel že po štirih letih. Novela pa bo dala volilno pravico tudi že mladostnikom od šestnajstega leta naprej, nadalje bodo avstrijski volivci na prihodnjih državnozborskih volitvah prvič lahko volili po pošti. Za volilno reformo so glasovale vse parlamentarne stranke razen Haiderje-vega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO). Ali bodo še pred parlamentarnimi počitnicami državnozborski poslanci sklepali tudi o dvojezičnih krajevnih napisih, kot je to napovedal kancler Alfred Gusenbauer ob nastopu nove vlade, pa še ni povsem jasno. Zvezna vlada socialdemokratov in ljudske stranke je sicer v ko a li cij skem spo ra zu mu na po ve -dala rešitev tega vprašanja še pred poletjem, vse pogosteje pa je v zadnjih dneh slišati namigovanja, ki bolj kažejo na to, da se bo rešitev te neskončne zgodbe vnovič preložila - na je sen. ( I. L.) PISMA UREDNIŠTVU Dan republike, podelitev odlikovanj in obrazložitve Sobota, 2.junija, Dan Republike, rojene v odporništvu. Bil sem med publiko, ki je ob robu Velikega trga v Trstu sledil ceremoniji. Nad nami težki črni oblaki. Prefekt prebere poslanico predsednika Napolitana. Potem se prične razdeljevanje odlikovanj za zasluge. V Gorici zaman čakamo, kaj bo s predsednikovim priznanjem za Lojzeta Bratuža. Tržaški prefekt najprej porazdeli dober ducat priznanj novim Vitezom republike, sledijo »Commendatori« in na koncu celo Vitez Velikega križa. Zanimivo, med njimi ni niti enega Slovenca, niti po pomoti. Pomislil sem,da je predloge oblikovala prefektova predhodnica, ki nas ni imela rada. Pa tudi sicer je odliko-vancev med Slovenci le za vzorec. Sledi zlata kolajna, ki jo je predsednik republike Napolitano podelil zbo- ru tržaških mestnih stražnikov. Fanfara da znak in k odru se približa župan Di Piazza. Iz zvočnikov zadoni utemeljitev zlate kolajne: »Tržaški mestni čuvaji so se skozi dve svetovni vojni borili proti avstrijskim in jugoslovanskim okupatorjem.« Po drugi vojni so v ZDA naročili svileno trobojnico. In to je bilo tudi vse. S prijateljem sva se vprašala, kateri zgodovinar je napisal utemeljitev in prezrl nemškega okupatorja, ki je Trstu podaril Rižarno. Morda pa se Nemcem naši čuvaji niso upirali... Tista o avstrijskih okupatorjih pa je itak bosa, saj je Trst bil avstrijski sedem stoletij. In sem se vprašal, kako je mogoče, da na Tržaškem ima Občina Trst sedaj kar dve zlati kolajni, Milje srebrno, vse ostale občine pa nič, čeprav so dale stotine in stotine padlih za osvoboditev. Kaj naj si mislimo o ljudeh, ki o tem odločajo, v vladi in na Kvirinalu? Bolje, da smo tiho. Ceremonija se je nadaljevala z igranjem državne himne, tiste o Zmagi, ki je rimska hči. Sledil je nastop openskih kotalkaric, odetih v modre in bele drese, ovite s trikoloro. Za glasbeno kuliso pa, kajpak, Nabuccova arija »Va pensiero«. Končno, ob odhodu vojaških oddelkov, še poskočna pesmica o tržaških deletih, ki z vročimi čustvi pojejo Italiji, ki jih bo osvobodila. In se mi je ob pogledu na publiko spet utrnila zlobna misel, ali bi prisotni bolj navdušeno ploskali, če bi godba urezala Radetzki marš. Sledil je sprejem, kar na trgu pred Verdijevim gledališčem, z ocvrtimi ribami, kot če bi bil Sardon Day. Ljudi se je ob mizah kar natrlo, a se niso ne nasitili, niti odžejali, ker jih je pregnala nevihta. Proslave je bilo konec. Kakšna žalost. Sledi podpis / ALPE-JADRAN, RUBRIKE Sreda, 6. junija 2007 3 LJUBLJANA - Publikacija o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo Osimo je pomagal rojstvu samostojne Slovenije Raziskava Viljenke Škorjanec »šolski primer« za slovensko diplomacijo LJUBLJANA - Brez Osimskega sporazuma bi imela Slovenija precej težjo pot do osamosvojitve. V to je prepričana zgodovinarka Nevenka Troha, ki je včeraj predstavila arhivske vire in dokumente o v glavnem tajnih pogajanjih, ki so leta 1975 v Osimu pri Anconi privedla do podpisa meddržavne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Dragoceno delo je sad prizadevanj Viljenke Škorjanec, ki je zbrane dokumente strnila v dve knjigi zbirke Viri (številka 23 in 24), katere izdajatelj je slovensko Arhivsko društvo. Ključna pogajanja, ki so potekala izven običajnih diplomatskih okvirov, so se od julija do novembra leta 1974 odvijala na Strmolu v Sloveniji. Škorjanče-va je prepričana, da so slovenski diplomati iz ekipe jugoslovanskih pogajalcev (njihov vodja je bil Boris Šnuderl) odigrali zelo pomembno vlogo pri zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Prav zgodba o Osimu dokazuje, da je v primernem času potrebno iskati rešitve tudi zunaj institucionalnih okvirov, zato lahko smatramo osimski pogajalski proces kot šolski primer za slovensko diplomacijo. Takšnega mnenja je bil tudi glavni in odgovorni urednik Virov France M. Dolinar, ki je izrecno omenil odnose s Hrvaško. Nekdanji veleposlanik Marko Ko-sin je ožigosal stališča vseh tistih (med njimi je omenil zunanjega ministra Dimitrija Rupla), ki podcenjujejo pomen Osimske pogodbe. »Če bi Slovenija imela odprta mejna vprašanja z Italijo, bi bila njena osamosvojitvena pot precej težavna,« je Kosin soglašal s Troho-vo, ki je poleg meje izpostavila tudi problematiko istrskih beguncev. Tedanji zunanji minister SFRJ Miloš Minč je »osimsko izkušnjo« skušal prenesti na Avstrijo, poskus pa je spodletel in to kljub temu, da Jugoslavija ni imela nobenih odprtih mejnih vprašanj s severno so se do. Kot izhaja iz tajnih dopisov glavnih pogajalcev Šnuderla in Evgenija Car- Nevenka Troha, Viljenka Škorjanec in France M. Dolinar bobo boneja za Italijo, je bistvo pogajanj predstavljala pogajalska triada. Italijanska stran (predsednik vlade je bil takrat Aldo Moro) je pogojevala dokončnost mejnega sporazuma z ustanovitvijo industrijske cone na Krasu, Jugoslavija pa je zahtevala celovito zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Pogajanja na Strmolu so bila odločilna, ne pa zadnja, saj so se marca 1975 pogajalci morali še enkrat srečati v Dubrovniku in Strunjanu ter nato avgusta še v Beogradu, Osimski dogovor pa je bil podpisan 10. novembra. Jugoslovanska stran je morala v tem času pristati na okleščeno vsebino manjšinskega člena (iz njega je izpadla direktna omemba Beneške Slovenije), v korist Italije pa je sprejela tudi manjši ozemeljski popravek na Sabotinu pri Gorici. Zanimivo, da so se skoraj vsa srečanja odvijala v Jugoslaviji, saj se je italijanska stran, kot večkrat priznava 55 nepravilno prijavljenih delavcev v ladjedelnicah, • I • • J tvvti marinah in pristaniscih TRST - V 11 manjših ladjedel-niških obratih, marinah in pristaniščih v Furlaniji Julijski krajini so nadzorni organi Agencije za prihodke odkrili 55 delavcev, ki niso bili pravilno prijavljeni. Ob tem so ugotovili še 257 drugih kršitev davčnih predpisov. Kontrolna akcija pod nazivom Galeb se je začela 7. maja, zaključila pred nekaj dnevi, rezultate pa so sporočili včeraj. V akciji so sodelovali pokrajinski inšpektorji za delo, karabinjerji, Luška kapitanija iz Trsta in predstavniki zavoda INPS. Pregledali so 35 obratov v pomorskem sektorju, ob zgoraj omenjenih kršitvah pa so preverili tudi premoženjski položaj 3000 uporabnikov ali lastnikov približno 700 plovil, ki so daljša od desetih metrov. Pri tem so ugotovili, da ima 274 oseb tako nizke dohodke, da bi si težko privoščile plovila tako velike vrednosti. Od teh jih ima 235 stalno bivališče v Furlaniji Julijski krajini: 27 jih je iz goriške pokrajine, 22 jih živi v Pordenonu, 69 na Tržaškem, največ, in sicer 117, pa jih je z Vi-demskega. Njihov položaj bodo seveda še dodatno preverili, da bi ugotovili, na kakšen način so prišli do plovil, s katerimi razpolagajo oziroma jih uporabljajo. Carbone, vseskozi zelo bala, da bi vesti o pogajanjih pricurljale v javnost. To bi najbrž pomenilo konec dogovarjanja. Ne samo da Morova tiha diplomacija ne bi vzdržala pred napadi neofašistov in ezulskih združenj, temveč bi bila izpostavljena tudi političnim kritikam desnih frakcij Krščanske demokracije. 14. septembra 1975 so poslanci MSI formalno zahtevali od Mora, naj o pogajanjih z Jugoslavijo nemudoma obvesti parlament, kar sta ministrski predsednik Moro in zunanji minister Mariano Rumor naredila 1. novembra, ko je hkratna razprava o Osimu potekala tudi v zvezni skupščini SFRJ. Da se je zgodil Osimo, nosi gotovo zasluge tudi Washington, sam zunanji minister Minič pa piše, da so uspešno dogovarjanje z Italijo pozdravili tudi v Sovjetski zvezi, kar ni postranska zade va. Sandor Tence RIM Sklep ministrskega sveta Po poplavah izredne razmere v Furlaniji RIM - Kot je bilo pričakovati, je rimska vlada na včerajšnji seji proglasila izredno stanje na območju, ki so ga zadnjo soboto in nedeljo v maju prizadela huda neurja s poplavami. Zahtevo za to je vložila deželna vlada. Kot je znano, je bilo v silovitih neurjih prizadetih 20 občin v Spodnji Furlaniji. Najhuje je bilo v Palmanovi, kjer je v nekaj urah padlo nad 300 mm dežja, tako da je bilo mesto z okolico praktično v celoti poplavljeno. Izredno močne padavine so ponekod spremljali tudi zračni vrtinci. Eden od teh je pri Manzanu odnesel tudi velikanski šotor, pod katerim je potekal krajevni praznik krvodajalcev, pri čemer je numrl eden od prisotnih. Deželna civilna zaščita pod vodstvom deželnega odbornika Gian-franca Morettona je tudi pripravila pregled škode, ki naj bi znašala približno 42,5 milijona evrov, v to vsoto pa naj bi bila všteta tako neposredna škoda kot tudi potrebna sredstva za najnujnejšo obnovo. DEŽELNA POLITIKA - Pogovor z deželnim svetnikom SSk Mirkom Špacapanom »Potreben je preobrat, ne nova stranka« Ocena volitev v Gorici in v Nabrežini - »Še ne vem, če bom prihodnje leto spet kandidiral« TRST - V preteklih dneh se je na političnem prizorišču zgodilo marsikaj. Na volišča so šli v Gorici in v Devinu-Na-brežini, precej razburljivo pa je bilo tudi na deželi, l