Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročniua 5 šilingov.
V.b.b*
SLOVEfll^

Letnik XII.
Celovec, petek, 6. september 1957
Štev. 36 (801)
Alije Državna pogodba res samo „kos umazanega papirja”
Slovenska državna realna gimnazija v Celovcu
Predi nedavnim smo- poročali, da j© začel formalno' s svojim delom mešani ju-goslovanskoi-italijanski odbor, katerega naloga je, da rešuje vprašanja v zvezi z manjšinami v Jugoslaviji Odnosno Italiji, kakor to določa leta 1954 sklenjeni londonski sporazum. To pa je — vsaj kai tiče Italijo — doslej tudi edini ukrep, ki je bil storjeni v tem oziru, kajti Italija šei do danes ni uradno razglasila posebnega statuta londonskega sporazuma,, kakor je to napravila Jugoslavija takoj po podpisu tozadevne mednarodne pogodbe.
Posledica tega zavlačevanja pa je, da se najdejo na Tržaškem še danes uradniki in celo sodniki, ki tri leta po: podpisu mednarodne pogodbe odklanjajo in zavračajo upoštevanje pravic državljanov slovenske narodnosti z motivacijo, da, za-pje londonski sporazum ni obvezen, ker mu manjka zakonita oblika za uporabo v notranjosti države. Položaj, ki je nastal
Objava
in ki še vedno traja — pravi v tej zvezi med drugim, glasilo tržaških Slovencev »Primorski dnevnik« — je nesmiseln in nelogičen: Pod okriljem vladnega generalnega komisarja, ki je bil imenovan na podlagi londonskega memoranduma, in pod okriljem vojaških in varnostnih obla-stev, ki so bila ustanovljena na podlagi memoranduma,, se dVigne sodnik, poklicni čuvar zakonitosti in pravice, sodnik, pravimo, ki je bil tudi imenovan odnosno potrjen na podlagi istega memoranduma, in ta sodnik javno, ex cathedra, odloča in sodi, da on tega memoranduma ne prizna in ne pozna:, ker mu odgovorna vla- ' da ni dala potrebne zakonite oblike. Tako stanje je neznosno in. postaja absurdno«.
Ob takem stanju je razumljivo:, da se Slovenci v Italiji prizadevaj oi za to, da bi italijanska vlada končno, tudi uradno potrdila veljavnost londonskega sporazu-
Francija med dvema ognjema
Položaj, v katerem se je znašla Francija, Pikakor ni zavidanja vreden, kajti z dveh strani ji hkrati grozi neposredna nevarnost: Izredno slab gospodarski položaj je izsilil vladne ukrepe, s katerimi so se vodilni politiki pri vsem prebivalstvu močno zamerili; na drugi strani pa se bliža trenutek, ko bo morala Francija v Združenih narodih zagovarjati svojo politiko nasilja v Severni Afriki in posebno v Al-žiru.
Boj proti inflaciji imenuje francoska vlada svoje drastične ukrepe v državnem frospodarstVu, ki so silno, razburili vse sloje prebivalstva. Posebno med kmeti je Prišlo do1 odkritega nasprotovanja in sta združenje kmetijskih proizvajalcev ter konfederacija, sindikata kmetijskih delavcev ustanovili posebno »skupno fronto,« Proti vladni politiki v kmetijstvu. Francoski kmetje se namreč bojijo:, da jim bo ■vlada s svojimi ukrepi še do, konca tega leta povzročila škode za Več kot 130 milijard, frankov.
Upornim kmetom, ki so po nekaterih krajih postavili celo barikade po cestah, se je pridružilo tudi precejšnje število' poslancev, predsedstvo, skupščine pa prejela vedno, bolj odločne zahteve po izrednem zasedanju skupščine, kjer naj bi obsodili »absurdne mere v gospodarstvu«. Tako' združenje, proizvajalcev kakor tudi sindikati zahtevajo svobodno trgovino s kmetijskimi pridelki in bodo, tol svojo zahtevol po potrebi podkrepili s stavko, kakor so: jo za, 11. in 12. septembra! napovedali vsi pekamarji. Ob takem razvoju J’e smatral ministrski predsednik za potrebno, dal poi radiu naslovi na vse Francoze patri otičen poziv, naj bodo pripravljeni na nujne žrtve.
Vodilnim, politikom pa ne povzročajo skrbi let neprijetni dogodki doma, marveč V enaki meri tudi problemi svetovne poetike. V tak problem pa se v zadnjem času vedno bolj spreminja tudi vojna v Alžiru, to še zlasti zdaj, ko bo v najbližji bodočnosti oi alžirskem vprašanju razpravljala tudi Glavna skupščina OZN. Vlada v Parizu se je — očitno v občutku slabe vesti — odločila, da bi zadevo še Pred zasedanjem Združenih narodov rešila s sprejemom novega statuta za Alžir. Ven-dar vse kaže, da pri te vrste reševanju nima preveč sreče, kajti nesoglasja med Posameznimi strankami so, mnogoi večja, kot je bilo pričakovati.
Celih deset dni se je predsednik vlade °ourges Maunoury trudil, da bi pridobil Posamezne politične skupine za načrte:, ki Ph je za rešitev alžirskega vprašanja izdelala njegova vlada. In uspehi? Huda
trenja in pomisleki ter Velika neskladnost v glediščih strankarskih voditeljev so bili sadovi njegovih prizadevanj Včeraj je vlada sicer ponovno: proučila osnutek bodočega političnega statuta za Alžir, vendar ie v vrstah političnih opazovalcev le malo, upanja, da bi predsedniku vlade uspelo odstraniti vsa nasprotja in si tako zagotoviti široko podporo poslancev n i zasedanje parlamenta konec tega meseca.
Kljub težavam, ki pritiskajo na F.anci-jo z dveh strani, pa, se v giavah njenih odgovornih politikov očitno, še vedno ni začelo, jasniti. To, je potrdil tudi zunanji minister Pineau, ki zdaj po: južnoameriških državah berači za podporo, v alžirski debati v OZN, ko je na tiskovni konferenci izjavil, da Francija, obžaluje, ker lani ni okupirala celega. Sueškega prekopa. O Alžiru pa, je ob tej priložnosti dejal, da ne more podpreti zamisli o, neodvisnosti Alžira, ker je tam številno evropsko, prebivalstvo,, katerega Francija ne more zapustiti. Želje in zahteve domačega prebivalstva, pa so zanj seveda, nezanimive, če gre za interese in koristi kolonialne sile.
ma, ter tako preprečila, da bi italijanski uradi in oblasti še naprej nekaznovano odrekali državljanom slovenske narodnosti najosnovnejše človečanske pravice, ki so jim zajamčene v mednarodni pogodbi, katero pa je tržaški sodnik še pred nedavnim imenoval »kos umazanega papirja«, V tej zadlevi se je obrnilo na tajništvo mešanega odbora tudi tržaško, društvo »Pravnik«, ki je opozorilo: predstavnike obeh držav na neznosno« stanje ter predlagalo, da bi vprašanje uradne razglasitve londonskega sporazuma obravnavali že na prihodnjem zasedanju mešanega odbora.
*
Tako v Italiji. In kako je s podobnim vprašanjem pri nas v Avstriji?
Zvezna vlada je Državno, pogodbo in s tem tudi njen člen 7 sicer že pred dobrim letom uradno« razglasila v zveznem zakoniku, Vendar se pri celovškem sodišču še Vedno zgodi, da sodnik enostavno odkloni zahtevol po, upoštevanju slovenskega uradnega jezika, čeprav je avstrijskim; državljanom slovenske narodnosti uporaba slovenskega jezika pred uradi in sodišči zajamčena v Državni pogodbi in s tem z zveznim in ustavnim zakonom. To svoje početje, ki je skoraj podobno zavestnemu kršenju Veljavnih zakonov, skuša poklicni čuvar zakonov in pravice utemeljevati s tem, da še niso: izšli potrebni izvedbeni zakoni in da določila člena 7 za celovško sodišče: sploh ne Veljajo,, r ~ če pa upoštevati, da je tudi že najvišje avstrijsko, sodišče V podobnem primeru nedvoumno priznalo, in potrdilo veljavnost člena 7 Državne pogodbe.
Dolžnost pristojnih oblasti in. zakonodajnih organov torej je, da nemudoma poskrbijo — v kolikor so taki sploh potrebni — za izvedbene zakone k členu 7 Državne« pogodbe. Kajti dokler lahko že okrajni sodnik samovoljno odloča o Veljavnosti določil Državne pogodbe za posamezne sodne okraje, da potem lahko mirne duše zavrne upoštevanje« zakonito in ustavno zajamčenih pravic državi j a-nov-pripadnikov narodne manjšine, tako dolgo se pač ne moremo znebiti vtisa, da mednarodna pogodba tudi marsikomu v Avstriji ne pomeni mnogo Več kot »kos umazanega papirja«.
Vprašanje razorožitve na tehtnici
Razorožitveni razgovori v Londonu so zadnje čase, posebno pa od takrat, ko sta obe strani predložili doslej najbolj konkretne predloge za omejitev odnosno ukinitev oboroževalne tekme, le še formalnega značaja. Na obeh straneh namreč pričakujejo, da bodo londonske razgovore prenesli na, širši forum ter o tem pomembnem vprašanju razpravljali neposredno v Glavni skupščini OZN. Posebno Sovjetska zveza zastopa mnenje, da pogajanja v pododboru trenutno nimajo več pravega smisla, marveč bi jih bilo* treba nadaljevati v OZN, kjer bi sodelovali tudi ministri posameznih velesil, prav tako« pa tudi zastopniki drugih držav, ki so zainteresirane na tem problemu.
V Londonu sol na zadnjih sestankih izmenjavali le formalne izjave in je šlo predvsem za toi, ali bo sovjetski predstavnik Zorin pristal na zadnji načrt, ki so« ga predložile zahodne sile. Izkazalo pa, se je, da vodja sovjetske delegacije zahodnega predloga ni sprejel in tudi ne zavrnil, marveč le izrazil svojo pripravljenost, da še nadalje načelno razpravlja o vprašanju razorožitve.
Zdaj se v Londonu le še trudijo, da bi našli kolikor toliko' tehten vzrok za prekinitev teh razgovorov ter za: njih pre-
Nadaljnje prijave za prve tri razrede Slovenske državne realne gimnazije v Celovcu so možne do 7. septembra 1957.
Učenci, ki niso avstrijski državljani, morajo za sprejem na šoli vložiti posebno prošnjo na deželni šolski svet in to prošnjo oddati pri ravnateljstvu šole. Pogoji za sprejem so isti, kakor na vseh nemških srednjih šolah, dodatno pa morajo učenci polagati tudi izpit iz slovenščine.
Od 2. septembra so uradne ure vsak dan od 8. do 10. ure v poslopju državne realke,
2.	nadstropje, soba 65, Lerchenfeldgasse 22.
V	ponedeljek, dne 9. septembra, so ob 14. uri sprejemni izpiti za vse tri razrede, nadaljevanje pa v torek, dne 10. septembra ob 14. uri.
V	sredo, dne 11. septembra, je v času od 14. ure do 16. ure vpisovanje, pri katerem se morajo osebno javiti učenci vseh treh razredov.
V	četrtek, dne 12. septembra, je ob 10. uri v cerkvi Sv. Duha v Celovcu slovesna otvoritvena služba božja, h kateri so vabljeni tudi starši učencev.
Isti dan popoldne ob 13. url 25 minut je prvi redni pouk.
Ker je vstop v šolske prostore s cestnimi čevlji zabranjen, naj si učenci pravočasno preskrbijo, copate.
Ravnateljstvo
H*	priorji
novi ameriški veleposlanik
V	nedeljoi je prispel na Dunaj novi veleposlanik Združenih držav Amerike H. Freeman Matthews. Pred odhodom na svoje novo službeno, mesto se je sestal s predsednikom ZDA Eisenbowerjem, ki mu je dal še zadnja navodila.
nikakor ni le za tako pa tudi ni *’ riko ravno zdaj nje Glavne s dnevni red obseg
ložitev v OZN, hkrati pa, skušajo zvaliti krivdo za neuspeh eden na drugega,.
Politični krogi pa spravljajo v zvezo z vprašanjem razorožitve tudi trenutni obisk britanskega zunanjega, ministra Sel-wyna Lloryda v Beogradu. Zahodni opazovalci namreč domnevajo, da je glavna tema sedanjih britansko-jugoslovanskih razgovorov prav toi vprašanje in ne izključujejo možnosti, da bi se Jugoslavija pri razorožitveni debati v OZN zavzela za kakšno kompromisno rešitev med stališči Zahoda in Vzhoda.
Makarioseva pot v Ameriko
Ciprski nadškof Makarios je pred nekaj dnevi odpotoval ^meriko, kamor ga je oficielno j' ’	imkajšnja ci-
prska federacija, k milT" ( 15.000 Američanov ciprskega p
Vendar Makarir	v Ameriki
ja j a, prav :a V Arne-ilo zaseda-ij katerega razp'\vci o, Cipru. Zato v obveščenih krogih že domnevajo, da bo Makarios prisostvoval začetku zasedanja OZN kakor tudi debati o« Cipru.
O glavnem namenu svojega obiska v Ameriki je Makarios govoril tudi sam v posebni poslanici, ki jo je naslovil ob odhodi! V ZDA na prebivalstvo, Cipra.. V tej poslanici namreč pravi, da se bo med obiskom V Ameriki z vsemi močmi zavzel za dosego pravičnih zahtev Ciprčanov, ki terjajo pravicol do, samoodločbe'. Vem — pravi Makarios — da bomo zadeli na štei-vilne težave in ovire, toda jaz ne poznam človeške sile«, ki bi mogla preprečiti uresničitev zakona svobode.
Zdravstveno stanje kanclerja Raaba se boljša
Otvoritve kmetijskega velesejma v Rie-du v Gornji Avstriji preteklo' soboto« se je udeležil tudi zvezni kancler Raab, ki je imel tudi otvoritveni govor. Med ogledom razstavnih prostorov je kanclerju Raabu nenadoma odpovedala desna noga in so ga takoj morali spraviti v bolnišnico v Linz. Tukaj so ga preiskali zdravniki specialisti, medi njimi dr. Schweizer, in ugotovili delno omrtvičenje dlesne noge. Zaradi tega obolenja bo moral zvezni
kancler še nekaj časa mirovati. Splošno stanje se je v zadnjih dneh močno izboljšalo, tudi splošno' se počuti zvezni kancler že zelo dobro, tako da je upati, da bo kmalu popolnoma okreval. Iz uradnega poročila za tisk, ki ga je podal primarij bolnišnice v Linzu dri Schweiiz.er, je raz-vidrioi, d!a bo Verjetno potrebnih še 6 tednov, preden bo kancler Raab zopet lahko prevzel svoje uradne posle v predsedstvu vlade.

Glavna skupščina OZN pred velikimi nalogami
Doslej obsega dnevni red letošnjega rednega zasedanja Glavne skupščine Organizacije združenih narodov, ki boi začela dne 17. septembra zasedati v moderni palači OZN v New Yorku, nekaj nad 60 točk. Deloma so to važni politični in pravni problemi mednarodnega pomena, deloma pa le več ali manj nebistvena formalna in birokratska vprašanja.
Teden dni pred začetkom zasedanja redne skupščine pa se bodo sestali še na izredni seji, ko bodo ponovno' obravnavali vprašanje Madžarske v zvezi z lanskoletnimi dogodki.
Med pomembnimi točkami letošnjega zasedanja pripada prvo' mesto nedvomno vprašanju razorožitve, pri katerem pa že v naprej izgleda, da ne boi lahko doseči konkretnih uspehov. To je pokazal tudi ves dosedanji potek zasedanja posebnega pododbora za razorožitev, ki v poročilu Glavni skupščini ne bo mogel navesti nobenega praktičnega napredka. Vprašanju razorožitve in posebej vprašanju atomskega orožja je posvečenih sploh več točk dnevnega reda, kar dokazuje, da pripisujejo' temu za vse človeštvo' usodnemu problemu poseben pomen tudi v tej svetovni organizaciji.
Prav tako so mednarodne Važnosti tudi predvidena razpravljanja o usodi celih narodov (Madžarska, Alžir, Ciper, Oman in Togo), nadalje vprašanje ustanovitve posebnega fonda OZN za pomoč nerazvitim deželam, urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce, priporočila, ki se nanašajo na mednarodno' spoštovanje pravic narodov in njih samoodločbe, poročilo! skrbniškega sveta, vprašanja človečanskih pravic in druga podobna vprašanja. Obravnavanje Vseh teh problemov v Glavni skupščini OZN kaže, da postaja ta organizacija dejansko' vedno bolj univerzalna in vsestranska svetovna ustanova.
Pa tudi vprašanja sprejemanja novih članov v OZN se ne sme prezreti, kajti ravno pri obravnavanju tega problema
GOSPODARSKI DROBIŽ
Mednarodni sejem v Leipzigu
Zadnjoi soboto je bila slovesna otvoritev letošnjega mednarodnega velesejma v Leipzigu. Razstavo, na kateri sodeluje okoli 7000 razstavljavcev iz 36 dežel, je odprl trgovinski minister Vzhodnonemške demoi-kratične republike Heinrich Rau. Letos sodelujejo prvič na tej gospodarski prireditvi tudi Kanada, Japonska in ' ngolija, med zahodnimi razst'	>a je najmočneje
zas topan *
vstri	ičijo narastel
Po obj	ga trgovinskega delegatu ,	urtu je Avstri-
ja v prvem polletju letošnjega leta izvozila v Zahodno Nemčijo blaga v vrednosti 2,5 milijarde šilingov. To pomeni V primerjavi z lanskim izvozom v Zahodno' Nemčijo, ki je znašal v istem razdobju 2,1 milijarde šilingov, prirastek za 16 odstotkov. V prvem polletju leta 1955 je znašal avstrijski blagovni izvoz v Zahodno Nemčijo samo 1,9 milijarde šilingov, kar pomeni, da izvoz v to deželo nenehno narašča.
Trgovinska bilanca Madžarske močno pasivna
Ker so po oktobrskih dogodkih lanske jeseni nastopile na Madžarskem v gospodarstvu težkoče, izkazuje tudi trgovinska bilanca za letošnje prvo polletje izredno' visok pasivni saldoi, in sicer zaradi velikega ' uvoza surovin in potrošnega blaga. Celotni uVoz je v prvem polletju znašal 5,5 milijona ton, izvoz pa, samo 780.000 ton. 70 %> vsega obsega madžarske trgovine odpade na države vzhodnega bloka. V teh državah namerava Madžarska najeti tudi dolgoročne kredite za, izravnavo pasivnega, salda svoje trgovinske bilance.
so' se vsako- leto duhovi V Združenih narodih najbolj razburili. Med državami, ki se potegujejo za sprejem v OZN, sta tudi najnovejši samostojni deželi v svetu — Ghana in Malaja, hkrati pa še Vedno čakata pred zaprtimi vrati tudi LR Kitajska in LR Mongolija.
V političnih krogih pripisujejo precejšen pomen tudi dejstvu, da' je na dnevnem redu letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN tudi razprava o nekaterih spremembah Ustanovne listine OZN. V tej zvezi bodoi razpravljali O povečanju števila nestalnih članov Varnostnega sveta, ker se jel število držav-članic Združenih narodov od nastanka OZN pa do danes že močno povečalo, kar terja tudi sorazmerno povečanje zastopstva v Varnostnem svetu. In podobno' je razmerje pri Ekonomsko-socialnem svetu, zaradi česar je pričakovati, da bodo' imeli zagovorniki spremembe Ustanovne listine vsaj v tem pogledu uspeh.
Delegacije držav-članic Organizacije združenih narodov bodo med sVo-jim bivanjem V New Yorku našle torej dovolj dela in bo- poi Vsej verjetnosti minilo Več mesecev, preden bo' Glavna skupščina predelala ves obširni dnevni red. Vendar so mnogi že v naprej mnenja, da v številnih vprašanjih ne bodo' našli dokončne rešitve, ker bodo take probleme reševali le s formalno plati. Sploh vse kaže, da gre pri reševanju raznih svetovno-poli-tičnih vprašanj v prvi vrsti le za formalnost in prestiž, ker se obe strani — Vzhod in Zahod — trudita, dal ne bi bilot treba prevzeti odgovornosti pred svetovno javnostjo. To v Veliki meri Velja tudi za delo V Združenih narodih, kjer se morajo resničnei potrebe dobro vpeljanega človeškega sožitja, ki bi ob sedanjih tehničnih možnostih lahko' resnično doseglo velike, svetovne okvire, marsikje umakniti ozkim političnim računom ter nezaupanju med posameznimi silami.
Deset let »Litostroja"
Dne 1. septembra sO praznovali v Ljubljani pomemben praznik — desetletnico obstoja in obratovanja strojne' tovarne Titovih zavodov »Litostroj«.
Za Jugoslavijo in njeno' industrijsko' izgradnjo pbmeni to' slovensko turbinsko podjetje nedvomno pomemben korak naprej, zato je tudi razumljivo, da, so' desetletnici obstoja posvetili Veliko- p-ažnjo ne le v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji. Slavnostnih prireditev in sej ob desetletnici so se namreč udeležili tudi mnogi zastopniki zvezne vlade in zveznih gospodarskih ustanov, predsednik republike maršal Tito, ki se proslave ni mogel osebno udeležiti, pa je kolektivu Litostroja z brzojavko' čestital za praznik ter poudaril važno vlogo, ki jo je imelo in jo še ima
to' podjetje pri izgradnji socializma v Jugoslaviji.
Litostroj si je v teih desetih letih svojega obstoja pridobil sloves tako doma v Jugoslaviji kakor tudi izven njenih meja. To potrjujejoi naročila iz inozemstva in je za kolektiv podjetja posebno razveseljivo, da so prejeli prav na dan proslave desetletnice naročila za opremo' nove hidroelektrične centrale v Pakistanu. V ostalem pa so šli proizvodi Litostroja v številne dežele Evrope, Afrike, Azije in Južne Amerike.
Doslej je bilo' V Litostroju izdelanih nad
800.000	KM turbin. Zmogljivost podjetja se je postopoma dvigala, ker so skoraj vsako- letoi dogradili kakšen nov oddelek in je danes zaposlenih V Litostroju okoli 2300 delavcev in nameščencev.
Beograjski sejem je bil zelo uspešen
Od 23. avgusta do 2. septembra je bil v Beogradu prvi povojni mednarodni sejem tehnike in tehničnih pridobitev, ki se ga je udeležilo 650 jugoslovanskih in 850 tujih podjetij iz 27 dežel, med njimi tudi podjetja iz Avstrije. Sejem je bil predvsem za Jugoslavijo velikanskega pomena, ker je na tej razstavi industrijsko mlada država1 seznanila tuje kupce s svojimi tehničnimi pridobitvami v povojnih letih, predvsem s področja strojne tehnike in elektrotehnike. Razen tega pa je sejem dal Jugoslaviji možnost za nakup in prodajo novih licenc, patentov in drugih dokumentacij za nadaljnji tehnični napredek in napredek proizvodnje v Jugoslaviji.
Za sejem v Belogradu je vladalo' splošno zanimanje, kar je prišlo do izraza v velikanskem številu obiskovalcev te mednarodne prireditve, saj je sejem obiskalo- v 11 dneh nad 1,000.000 obiskovalcev, med katerimi so bili močno zastopani tudi obiskovalci iz inozemstva. Sejem je dosegel lepe uspehe in sklenjenih je bilo kupnih
pogodb za 135 milijard dinarjev, in sicer za okoli 118 milijard dinarjev med domačimi in za 16,5 milijarde dinarjev med tujimi kupci. Jugoslovanska podjetja so sklenila s tujimi podjetji za Več kot 6,5 milijarde dinarjev kupnih pogodb za izvoz izdelkov elektroindustrije, industrije stekla;, farmacevtske industrije in lesne industrije. Za te proizvode soi bili glavni interesenti kupci iz Velike Britanije, Libanona, Poljske, Sirije in Italije. Največ kupčij za uvoz v Jugoslavijo soi sklenili razstavljavci iz Italije, držav Vzhodne Evrope, Zahodne Nemčije, Švice, Avstrije in Velike Britanije.
Pravkar zaključeni beograjski sejem je jasno pokazal, da ima Beograd vse pogoje, da se razvije v važno trgovsko središče med Vzhodom in Zahodom, kar velja predvsem za poslovne stike med zastopniki industrializiranih držav Evrope ter državami Azije in Afrike, ki si prizadevajo, da se gospodarsko osamosvojijo ter razvijejo svoje lastne proizvodne sile.
Pomen reške luke nenehno narašča
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v reški luki pretovorjenih 445.136 ton tranzitnega blaga, kar je za 131.000 ton več kakor v istem času preteklega leta.
Izmed držav, ki uvažajo in izvažajo- preko Reke, se je te luke najbolj poslužila Češkoslovaška, ki je transportirala preko-nje 168.687 ton različnega blaga, kar jeza 20.000 več kakor v preteklem letu. Porast tranzita pa je največji pri Avstriji, ki je letos transportirala 85.000 ton blaga; več kakor lani. Madžarska in Avstrija sta, v letošnjem prvem polletju transportirali po
130.000	ton blaga preko Rekel. Madžarski transport se je- v prvem polletju letošnjega le-ta povečal za 20.000 ton. Poleg tega je letos prvič šloi prekoi Reke tudi 6414 ton blaga iz Poljske.
Kakor poroča združenje jugoslovanskih luk, je tranzitni promet preko Reke mogoče še povečati, ker je reška luka oprem-
ljena že z modernimi pristaniškimi napravami. Poleg tega je kapaciteto reške luke mogoče povečati tudi s tem, da jugoslovansko blago natovarjajo in izto-var-jajo tudi v drugih jugoslovanskih lukah, ki so- bile doslej manj izkoriščene in so za tranzitni promet manjšega pomena ali pa sploh ne pridejo- v poštev. Na! Reki bodo zgradili še različna skladišča in obnovili obaloi, ki pride V poštev za pristajanje tovornih ladij, poleg tega pa bodo luko še bolj mehanizirali in na ta način povečali njeno zmogljivost. Delno- so dela že v teku, nekaj dvigal pa je že nabavljenih na Madžarskem,.
Tako- je Reka poleg Trsta najuspešnejša jadranska luka, preko katere uvažajo in izvažajo srednjeevropske dežele svoje blago. Bistvena razlika pa je V tem, da tranzit preko- Reke narašča, dočim Trst nekoliko izgublja svoj pomen in se Tržačani zaradi brezposelnosti izseljujejo v prekooceanske dežele.
London. — Voditelj britanskih laburistov BeVan pravi, da je treba razgovore- ol razorožitvi nadaljevati vzlic temu, da soi se pojavile težave. Meni pa, da naj bi sedanje razgovore v Londonu nadaljevali ministri, medtem ko- naj bi Voditelji velikih držav hkrati organizirali nov sestanek v iskrenem prizadevanju, da bi izgladili najvažnejša nesoglasja,.
Kuala Lumpur. — V okviru proslave ob proglasitvi neodvisnosti Malaje je bilal v malajskem glavnem melstu Kuala Lumpur Velika vojaška parada, pri kateri je sodelovalo 2000 pripadnikov prvih malajskih vojaških sil, opazovalo jo' je pa nad 20.000 ljudi. Paradi je prisostvoval tudi predsednik malajske vlade princ Abdlul Rahman s člani vlade.
Kairo. — Egiptovski finančni minister Kaisumi se mudi v Damasku, kjer vodi s sirskimi politiki in državniki razgovore o enotni gospodarski politiki, ki naj bi jo uveljavili o-be državi. Minister Kaisumi bol nato obiskal Grčijoi, Romunijo in Češkoslovaškol.
New York. — Malajska federacija, ki je postala neodvisna, je zaprosila za sprejem V Organizacijo združenih narodov. Predsednik Malaje Rahman je poslal generalnemu sekretarju Hatnmar-skjoldu brzojavko, v kateri je rečeno-, naj bi o sprejemu Malaje v OZN razpravljali že na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine.
Oman. — Predstavnik omanskega imama je obdolžil britanske čete- v Omanu, da soi pobile- 300 omanskih kmetov, ki so pomagali upornikom. Britanski vojaki še nadalje ubijajo omanske pripadnike. Kmete mučijo pred očmi njihovih družin in jih tako- hočejo prisiliti, da bi povedali, kje se skrivajo- pripadniki uporniškega gibanja.
Moskva. — Sovjetska ekspedicija: je pri svojem raziskovanju v okviru mednarodnega geofizikalnega leta odkrila najVečjo morsko globino na, svetu in sicer na področju Filipinov, kjer je izmerila 10.960 metrov. Ta ekipa je tudi snemala v Zahodnem Pacifiku V globini 5789 metrov.
Rangun. — Predstavnik burmanske vladei je izjavil, da se na, burmanskem ozemlju še Vedno' nahaja okoli 3000 pripadnikov Čangkajškovih enot. Ti se premikajo na obmejnih področjih na meji Taja in Laosa. Predstavnik je poudaril, da se Burma trudi, da bi ti vo-jaki zapustili deželo.
Budimpešta. —- Predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva je kritiziral ameriškol poslaništvo- V Budimpešti, ker že od 4. novembra lani daje azil kardinalu Mindszentiju. Po njegovih besedah je to zloraba diplomatske imunitete in Očividno vmešavanje- v notranje zadeve Madžarske. Dodal pa je-, da madžarske oblasti ne bodo uporabljale sile, da, bi odvzele kardinalu azil.
Moskva. — Sovjetsko! zunanje ministrstvo je obvestilo' tuja predstavništva, da je bila ukinjena prepoved obiskovanja posameznih mest, ki je veljala za posamezne predstavnike tujih misij.
Tokio. —- Pretekli teden je začela japonska policija z velikimi racijami proti komunistom. Doslej še- ni bilol sporočeno, koliko komunistov so zaprli. Aretirane komuniste obtožujejo' nezakonite dejavnosti. Ta akcija je- ena največjih-kar so jih izvedli na Japonskem v zadnjih letih.
Atene. — Ciprski arhiepiskop' Maka-rios je izrazil svoje priznanje članom gibanja za priključitev Cipra h Grčiji in obsodil uradna britanska poročila s Cipra, ki govore o Ciprčanih kot teroristih. Mafcarios je dejal, da so teroristi na Cipru oni, ki preganjajo in terorizirajo one, katerih zločin je v tem, da zahtevajo svobodo- in neodvisnost. Te-izjave je Makarios podal med bivanjem pri kralju Pavlu na Krfu tik pred odhodom v ZDA.
Wiesbaden. — Skupina nemških fi*"1*1 se je sporazumela s predstavniki Venezuele, da bo zgradila čez Maraceibsko jezero most, ki bo dolg 5,5 milje. Stroški za gradnjo' mostu bodo' znašali 100 milijonov dolarjev.

Šole so pripravljene, da sprejmejo učence...
Na polja lega že pestrost jesenskih barv. Njive se' praznijo, ker so žita že pospravljena: in kmetje: se pripravljajo za zimske posevke. Tudi lastovke in druge ptice selivke so že delno, spraznile naše poljane in vasi, tako da ni več tako živahno kot je bilo spomladi in sredi poletja:.
Taka je slika v naravi. Toda vse drugače bo čez nekaj dni v šolah, ki so že opremljene in pripravljene, da sprejmejo med svoije: stene mladino — pripravljene so torej na živžav, ki se je V naravi že polegel.
Da, šolska vrata se bodo odprla in marsikateri fantiček in deklica bosta stopila letos prvič v šolo. Prva pot v šolo' je za otroka velik dogodek, velika prelomnica v njegovem življenju, saj mora tu prvič preživeti Več ur ločen od svojih staršev, med večjim kolektivom, pred učiteljem. Toda morebitni začetni strah otroka kma-
„Guckkasten“ bo gostoval na Dunaju
Slovita gledališka; potovalna skupina »Guckkasten« bo' V okviru svoje velike evropske turneje obiskala tudi Avstrijo ter teden dni nastopala, v Raimundovem gledališču. Predvajali bodo, Cocteaujevo tragikomedij oi »Bacchus«.
Mozartov festival v Severni Afriki
V Maroku boi družba »Les amis de Mozart« (Prijatelji Mozarta) v aprilu prihodnjega leta priredila: Mozartov festival. Vrhovno: umetniško vodstvo tega festivala je biloi zaupano' jugoslovanskemu dirigentu Lovru Malačiču, ki si je s svojimi sposobnostmi kot dirigent pridobil svetovni sloves. Prireditve bodo V različnih maro,kanskih mestih, tako: v Marakešu, Rabatu, Fesu in Casablanci. Režijo! uprizorjenih Mozartovih oper pa boi vodil Geza Rech iz Salzburga,. Na festivalu bo sodeloval tudi serenadni ansambel salzburškega. Mozarte,uma,.
V SZ več novih znanstvenikov kot v ZDA
Po' poročilih ameriškega Kongresnega odbora z:a atomsko energijo bo Sovjetska zveza pol številu visokokvalificiranih znanstvenih strokovnjakov kmalu presegala Združene države' Amerike.
Letaj 1950 je bilo v ZDA diplomiranih
52.000	inženirjev, V Rusiji pa samo 28.000. Letal 1955 jih je bilo v ZDA 23.000, v Sovjetski zvezi pa: celih 68.000. Pričakujejo, da boi skupno, število inženirjev in znanstvenikov, diplomiranih v obeh deželah, leta 1960 naraslo v Rusiji na, 155.000, medtem ko bodlo' ZDA zaostajale s 125.000 novimi znanstveniki.
lu mine, ker se današnji učitelji, vzgojeni po najnovejših izsledkih in izkušnjah pedagoške znanosti, otroku znajo tako spretno približati, dial otrok kaj kmalu ra;d obiskuje šolo'.
Prvi dan V šoli pomeni za otroka tudi prvi resni korak v življenje. Ko' otrok vstopi V šolol, je še čisto' vživet V igro, kar pai vzgojitelji dobro vedlo, in, prav zaradi tega je začetni pouk osnovan na igri.. Polagoma pa se, iz igre razvije resno delo1 spoznavanja učenosti. Otrok se navadi rednega dela,, točnosti in discipline. Da pa bo' delo šole čim bolj uspešno in napredovanje otrok čim boljše, je nujno potrebno, da delo otroka zasledujemo ter učiteljevo delo, V šoli podpiramo' tudi doma. Zaradi tega jei zelo' priporočljivo, da se glede otrokovega napredovanja v šoli in o njegovem delu posvetujemo tudi z učiteljem, ki nam bo prav rad dal potrebne nasvete in navodila, kako: naj ravnamo z otrokom,, d!a bo uspešneje delal. To je izrednega pomena prav V času, ko' otrok obiskuje ljudsko' šolo,, ki daje, otroku osnove, na katerih gradi svojo, osebnost. Čim skladne,jšei bo delo' med šolo in domom, tem lažje sei bo otrok odločil za poznejši poklic. Od: pravilno, izbranega poklica pa zavisi tudi uspešno učenje otroka v srednjih in strokovnih šolah.
Dobro je, da: o tem, razmislimo, sedaj, ko se šolska vrata, šele odpirajo, in je: naša mladina pred tem, da prestopi prag te ali one, šole. Nikdar ne silimo otroka v kak poklic, ki ga ne zanima, ker s tem mu samol zagrenimo mladost. Zavedajmo, se, da je vsak poklic in vsako delo čast-
Organizacija za, vzgojo, znanost in kulturo Združenih narodov (UNESCO) objavlja Vsako, leto! pregled O' Vseh prevodih knjig, ki izidejo! na svetu. Toi je knjiga, ki vsebuje naslove prevodov z Vsemi potrebnimi bibliografskimi podatki. Zadnja izdaja se nahalša na, leto 1954 in obsega
21.000	imen avtorjev oziroma naslovov knjig iz 48 držav, 58 jezikov in 112 domačinskih jezikov ali dialektov. Vrstni red držav po, številu prevodov je naslednji: Nemčija 1804 naslove, Češkoslovaška 1467, Francija 1452, Poljska 1116, Izrael 1071 in Japonska 1063 naslovov. Pri tem se Vidi, da glede številal prevodov ne prednjačijo, velike, države, temveč predvsem srednje in manjše države. Hkrati pa nam ta seznam povet, kateri narodi najbolj čutijoi potrebo, po: prevodih. Ni čuda, da je med njimi na: primer tudi Izrael, majhna država s komaj 1,75 milijona prebivalcev (po, stanju leta 1955). Nadalje je značilno, d!a sta med, najvažnejšimi
no: in se zaradi tega ne, sramujmo, če' se naš otrok odloči za poklic, V katerem mora fizično delati. Ni torej važno,, kakšen poklic si otrok izbere,, marveč je odločilnega pomena, kako otrok dela: in kako, se V svojem položaju počuti. Le otrok, ki bo z veseljem delal, se učil in pripravljal za življenje, bo pošten in zanesljiv, ker ga bo delo, ki ga zanima, tako zaposlilo, da mu misli ne bodo uhajale na kakšne špekulacije! in ga zavajale na stranpota.
Letos, pa bo, prvič odprla vrata tudi slovenska, gimnazija v Celovcu. Mnogo, mladih fantov in deklet je že opravilo, potrebni sprejemni izpit, nekaj pa, jih je še tik pred tem, da ga opravijo. Vsi ti mladi ljudje so se odločili, da se šolajo, v gimnaziji, da izpopolnijo svoje znanje, tudi v materinem jeziku ter si utrejo pot na višje šole, nai univerze, in tako' izpopolnijo vrste, slovenske inteligence na Koroškem.
Da pa, se mladina lahko uči in pripravlja za šolsko, delo,, je seveda važno, tudi vprašanje, kje otrok stanuje in se uči, ker le V udobnih prostorih in v ugodnih pogojih sie lahko uči. To vprašanje je psredvsem pereče za one,, ki morajo zapustiti dom zunaj na podeželju in si v mestu iskati stanovanje,, kar pa ni Vedno lahko, ker so dijaški domovi prenapolnjeni in tudi vzdr-ževalnina je navadno visoka. Slovenske dijake še sprejema pod zelo ugodnimi pogoji Dijaški dom slovenske prosvetne zveze, v Celovcu. V tem domu bodbi fantje dobro oskrbljeni in dane jim bodo, Vse možnosti, da se uspešno pripravljajo za svoje šolsko delo.
državami-prevajalkami tudi Češkoslovaška in Poljska.
Med deli, ki so najbolj prevajana, so bila leta: 1954: Leninova dela (112 prevodov), Stalinova, dela (91 prevodov). To veliko! število, prevodov je treba; pripisovati prevodom v jezike narodov Sovjetske zveze.
Na drugem mestu so razni klasiki. Vrstni red njihovih prevodov je naslednji: Dickens 74 krat, Gorki 67, Tolstoj 65, Hans' Chr. Andersen 57, Shakespeare in Dostojevski p,o 51 in Balzac 50 krat. Med sodobnimi pisatelji zavzema: prvo' mesto Pearl S. Buck s 56 prevodi. Med: nemškimi avtorji sta zastopana: Goethe, in Stefan Zweig s 38 prevodi, Thomas: Mann je omenjeno: leto! doživel 24 prevodov, toda od tega! 7 na, Japonskem. Pri prevodih nemških del in prevodih v nemščinoi je treba upoštevati, da obsega seznam. Vzhodno in Zahodno1 Nemčijo', pri čemer prevladujejo, v Vzhodhi Nemčiji prevodi iz ruščine.
Francoise Sagan izredno uspešna pisateljica
Najbolj popularna in uspešna, francoska pisateljica: Francoise Sagan,, ki šteje šele 22 let, je pred dnevi izdala svoj tretji roman pod naslovom »Dans un mois, dans un an« (V enem mesecu, v enem letu). Za novi roman vlada med francoskimi bralci izredno zanimanje in so, zabeležili že pred izidom prekoi 200.000 naročil, kar je edinstven primer v francoski literaturi. Zato že sedaj pripravljajo! drugo izdajo' in sicer 50 tisoč izvodov. Naslov za roman je vzet iz neke pesnitve francoskega pesnika Racina. Manuskript za ta roman so našli Ves oškropljen s, krvjo ob priliki strašne avtomobilske nesreče,, ki jo, je mlada pisateljica, ki je ljubila divje Vožnje s svojim športnim Vozilom, imela, marca meseca letošnjega leta.
Mlada pisateljica; je novi roman posvetila pariškemu založniškemu direktorju in lovcu Guyju Schollerju. Mlada pisateljica je sedaj nai počitnicah v svoji vili v BeauVaillonu, kjer se še zdravi.
Izbrana srbska književnost v 100 knjigah
Srbska književna zadruga in Matica srbska sta, se sporazumeli za izredno, pomembno! založniško! dejanje. Izdali bosta izbor iz srbske književnosti v sto knjigah. Izbor bo' obsegal najboljša dlela od srednjega veka; pa, do danes in bo, zajemal taka dela, ki so še' danes, ohranila živost. Letno' nameravajo! izdati deset knjig. Seveda so v uredniškem odboru izredno dobri srbski književniki in kritiki, med njimi Ivo: Andric in Dušan Matič. Knjige bodo razen dela obsegale tudi obširen uvod, biografijo in bibliografijo in bedo, torej nekakšne, monografije v malem. Za zdaj je določena prva: serija:, ki bo med drugim obsegala dela Nušiča, Nenadoviča in narodne umetnine^
Nove šiptarske kniige pripravljajo
Šip,tarska narodna manjšina v Jugoslaviji ima vse pogoje in možnosti za svoj narodnostni razvoj. Ob priliki desete, jubilejne obletnice, ustanovitve literarne revije »Jeta e re« v šiptarskem jeziku v Prištini, pripravlja redakcija omenjene revije antologijo' poezije desetorice najvidnejših pesnikov mlajše generacije, ki so se uveljavili na straneh te revije. Letos bo v Prištini izšlo tudi nekaj prevodov, namenjenih predvsem šolski mladini, prav-tako' pripravljajo, dramatizacijo prvega šip-tarskega; romana,, ki ga, je pred kratkim izdal Sinan. Hasanija, pod; naslovom »Grozdje, je začelo, zoreti«.
V stari Jugoslaviji šip,tarska; narodna manjšina ni bila upoštevana in, je bila brez šolstva,. Danes je šiptarsko šolstvo v Jugoslaviji na. višku, pa tudi literarno, se Šiptarji že močno, uveljavljajo.
Nekaj številk o prevodih
Dr. MIRT ZWITTER	34
lužna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Ob sodelovanju meščanov je nad 5000 kmetov v naslednjih dneh udrlo v škofovski dvorec, V samostane1 in palače bogatega plemstva;.32)
Upor se, jei V naslednjih dneh bliskovito razširil na Ostala, južnotirolska mesta in doline ter celo, v Trentino, Vodstvo kmečkega upora je prevzel sin kmeta in rudarja Mihael Gaissmair iz Vasi Tschofs pri Sterzingu, ki so! ga! kmetje 13. maja 1525 izvolili za svojega poglavarja. Izbral si je sedež v škofovskem dvorcu v Brixenu, ki s°, ga! imeli uporniki nad diva meseca v sVoiji oblasti. Gaissmair, ki je dalj časa služboval v pisarni deželnega kneza v Innsbrucku ter nazadnje pri škofovski davčni upravi, je poznal položaj in pritožbe ljudstva. Bil je sposoben voditelj ter imel pred seboj jasen cilj, ki je1 odgovarjal zahtevam ljudstva,: Odstranitev vla-
32) Pripomba: Vendar so škof, visoka duhovščina in plemstvo bili pravočasno zbe-2jdi, ker so izbruh upora že dalj časa pričakovali. Škof Sebastian Sperantius (Sprenz) 3e je umaknil na Bled na Gorenjskem, pozne-le v trdnjavo Andraž in Brunneck, kjer je
3.	oktobra 1525 umrl.
de knezo,škofa v Brixenu, odprava vseh predpravic cerkvene1 gospode, in plemstva, razdelitev izrednega bogastva in zemlje samostanov in cerkve kmetom ter splošno demokratizacijo uprave, ki naj bi vodila do neke, vrste kmečke, republike po vzorcu Švice, s splošnimi in enakimi pravicami vsega ljudstva,. Glavno, mesto. Tirolske naj bi postalo Brixen.
Deželni knez je bil začetkoma proti temu razvoju brez moči. Junija je sklical deželni zbor v Innsbruck, kjer pa je bila na zahtevo kmetov in meščanov izključena udeležba! duhovne gospode. Ferdinand, I. je bil prisiljen, da, ugodi večini kmečkih zahtev ter potrdi leta; 1526 nov »Deželni red1«, ki te zahteve upošteva. S spretnim zavlačevanjem pogajanj pa je skušal pridobiti na času, da bi dobil vojaška ojačanja od drugod. Ko so te vojaške sile dospele, je Ferdinand z neizprosno krutostjo zatrl upor kmetov, upornike pa polovil, obsodil in obglavil. Posebno množične so bile obsodbe v območju škofije Brixe,n. Vendar je maloštevilnim voditeljem upora uspelo zbežati, tako tudi Mihaelu Gaissmairu. Umaknil se je v beneško republiko'. Tam so, ga kasneje
agenti tirolske vlade zahrbtno umorili, kar je očiten dokaz; njegovega velikega vpliva na ljudstvo! tudi še' iz tujine.
Luteranstvo' v Tirolski je bilo,, kakor v ostalih deželah Habsburžanov, neizprosno iztrebljeno, njegovi pristaši obsojeni ter z ognjem in mečem uničeni. Tudi del pridobljenih svoboščin kmetov- jel bil ukinjen, kol je Ferdinand leta 1532 ponovno-nadomestil »Deželni red« z novim ustavnim zakonom. Sporazum, sklenjen med cesarjem in protestanti leta 1555 v Augsburgu, je- dal pozneje deželnemu vladarju sploh pravico' določanja veroizpovedi njegovih podanikov, s čimer je bila usoda luteranstva v Tirolski dokončno odločena. Notranja reforma cerkve, po' sklepih cerkvenega shoda v bližnjem Triden-tu33) pa! je dovedla do nove izredne vplivnosti cerkve posebno v Južni Tirolski.
Narasla moč deželnega kneza je v poznejšem političnem razvoju vodila k uveljavljanju popolne samovlade in centralizma,. Vladarji zapisanih svoboščin niso Več priznavali kot pridobljenih ljudskih pravic, marveč samo- šei kot izraz svoje naklonjenosti, ki jo, lahko tudi prekličejo. Tako tudi cela desetletja niso, sklicali deželnega zbora ter so, se malo: ozirali na
33) Pripomba:	Tridentinski cerkveni
shod, ki je zasedal s prekinitvami med leti 1545 do 1563, je veljal vsestranski reformi rimske cerkve in njene organizacije.
stare pravice tirolskih stanov. Posebno kmetje, so, bili s, tem zapostavljanjem silno nezadovoljni.
Leta 1761 so, se ponovno zbrali kmečki zastopniki v Meranu ter sklenili sklicanje posebnega »kmečkega deželnega zbora« v Sterzing. Cesarica Marija Terezija je zbor prepovedala,. Nezadovoljstvo, med! ljudstvom je zaradi tega, še narastlo, in leta 1762 je izbruhnil V Meranu odkrit upor, ki pa je bil seveda s pomočjo' vojske v kratkem V krvi udušen. Kljub obširni pritožbi, ki so jo' tirolski odposlanci osebno izročili cesarici, deželni zbor ni bil sklican. Še manj se, je oziral na tirolske, posebne pravice, sledeči Jožef II., ki je vladal vse, pokrajine, centralistično iz, Dunaja samo' s, pomočjo' uradništva;. Šele njegov naslednik Leopold II. je izpolnil stalno zahtevo pol sklicanju deželnega! zboTa ter obnovi ustavnih svoboščin dežele. Ohranitev teh posebnih svoboščin je bila tudi glavno, vodilo v odporu proti dvakratni bajerskoi-francoski zasedbi, ki je s svojim centralizmom in ljudstvu tujim uradniškim aparatom naletela, na splošni odpor Tirolcev, posebno še kmečkega ljudstva. Ponovno se je pojavljala celo misel priključitve Tirolske k Švici, ki je bila nastala baš v borbi za očuvanje ljudskih svoboščin nasproti Habsburžanom in je v svoji ustavi skrbno upoštevala vse pravice in svojstvenosti svojih sestavnih pokrajin,	(Se nadaljuje)

Bilčors
V noči od 25. na 26. t. m. se je pripetila na razgledni cesti med Kotmaro vesjo in Čahorčami smrtna prometna nesreča. Janez Radičnilc je bil okoli polnoči na poti iz Kotmare vesi proti Čahorčam,. Nasproti mu je privozil Jesenko z motornim kolesom, na spremnem sedežu pa je sedela njegova sestra. Nesreča je hotela, da je Jesenko zavozil v Radičnika, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Pešec je padel tako1 nesrečna, da si je nalomil lobanjot ter polomil in zmečkal nogo. Motociklist in njegova sestra sta odnesla le lažje poškodbe. Ponesrečenega Radičnika so prepeljali v bolnišnico v Celovec, toda že v jutranjih urah je podlegel težkim poškodbam.
Tragično umrli Radičnik je bil bolj revež, zaradi tega je bil v občinski oskrbi. Rada pa ga je imela vsa tukajšnja okolica in ga poznala kot veselega in nikomur ničesar hudega želečega človeka. Pokojni je rad obiskoval semnje po naših vaseh in ni zamudil nobenih svatovščin ali pogrebov.
Ko smo po naših vaseh zvedeli, da je Radičnik preminul v bolnišnici in bi bil moral biti pokopan v Celovcu, smo' sklenili, da ga je treba prepeljati na domače pokopališče. Dobri ljudje V občini Bil-čovsu in Zgornji Vesci so prispevali potrebni denar, da smo rajnega pokopali v domači zemlji.
Pri pogrebnih svečanostih je- bilo' zbranih izredno mnogoi žalnih gostov. Pevski zbor mu je ubrano zapel žalostinke, posmrtni nagovor in potrebne obrede pa je opravil g. prošt Betnetek. Ubogega člana naše občine smo pokopali častno, kakor Vsakega drugega in povemo tol zaradi tega, ker je lepoi, da je naše ljudstvo pokazalo toliko socialne zavesti, da smo v smrti vsi enaki brez razlike položaja. Vsem plemenitim darovalcem, ki so omogočili lepoi dejanje, velja tem potom, prisrčna zahvala, vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožaljei.
Nekaj vesti iz Škofič
Poročamo nekaj drobnih novic iz našega kraja. Veseli smo, da smo dobili v našo vas zdravnika in nam v potret,i ni treba iskati pomočnika pri boleznih tako daleč, kakor smo' to marali doslej. Nikdar ne vemo v naprej, kdaj zdravnika potrebujemo'. Svojo' ordinacija je odprl dr. Du-schek in sicer v prostorih pri Umeku. V kratkem času svojega delovanja med nami si je zdravnik osvojil priljubljenost in naklonjenost prebivalstva. Škoda je, da ne obvlada tudi našega domačega jezika, drugače pa je V narodnostnih vprašanjih zelo stvaren in objektiven. Če je potrebno, mu radevolje pomaga njegova žena, ki razume naš jezik, saj je doma iz Slo-Venjega Plajberka.
Toda še drugi napredek lahko poročamo: tudi živinozdravnika smo dobili V naš kraj. Mladi doktor Tone Samonik je pričel poslovati V Požarnikovi vili. Kaže, da se zelo uveljavlja, ker ga ni Imko najti doma, kar pomeni, da je sposoben živino-zdravnik ter se tudi z ljudmi prav dobro razume. Pričakujemo, da bo> ,tudi živino-zdravnik kmalu privedel V svoje prostore življenjsko družico, da bo ob njegovi odsotnosti lahko sprejemala stranke.
Z goseničarjem, ki nam ga je dala na razpolago* kmetijska zbornica, popravljamo' poti na Klopcah. Težki stroj nas zares precej stane, vendar je njegova zmoglji vost občudovanja vredna, takoi da bomo lahko! prišli na svoj račun.
Tudi z letošnjo letoviško' sezono smo lahko zadovoljni. Mnogo tujcev je preživelo svoje dopuste v našem kraju in smo imeli oddane v najem Vse razpoložljive sobe V gostilnah in pri privatnikih. Največ gostov je bilo' iz Dunaja in Nemčije. Brez dvoma je številen obisk turistov velikega gospodarskega pomena tudi za naš kraj.
Letoviščarji so se v splošnem odlično
Kratek obisk t „Korotanu” t Sekiri
J
Sekira uživa po pravici sloves najlepšega kraja ob Vrbskem jezeru. V tem idiličnem kraju je slovenska zadružna organizacija pred nekaj leti zgradila hotel-penzion po najmodernejših vidikih, ki pa kljub temu vzbuja občutek tople domačnosti. Gostišče je brez dvoma postavljeno na najlepši točki kraja s prekrasnim razgledom po Vsem Vrbskem jezeru. Čudovita okolica, izredno1 ugodna temperatura jezera, diven razgled v večernih urah po čarobno razsvetljenih obronkih pO vsej obali jezera in luč na razgledni točki Piramidi, je dodatek k ugodnostim, ki jih gostišče »Korotan« nudi svojim številnim, med njimi tudi mnogim že stalnim vsakoletnim gostom.
Vse najmodemeje in smotrno' urejene sobe so opremljene s centralno kurjavo, toplo in mrzlo tekočo Vodo', telefonom in balkonom. Nekatere sobe imajo lastne kopalnice in sanitarne naprave, poleg tega so V vsakem nadstropju kopalnice in pršne kopali. V hotelu jel prostorna hala in jedilna dvorana, pred poslopjem pa lepo okrašena prostrana terasa. V večernih in nočnih urah je preskrbljeno! za glasbeno razvedrilo in plesno zabavo v lastnem baru.
Gostje so preskrbljeni z odličnoi kuhinjo in skrbno izbranimi pijačami za vsak tudi najbolj razvajen okus. Gostje se lahko po mi h volji kopljejo v obrežnem kopališču, veslajo po jezeru ali pa ribarijo V lastnem ribniku. Na razpolago je tenis, osvežujoče pa poživljajo lepi sprehodi po' bližnjem gozdu.
Ni čudo, da se je kraj in hotel priljubil turistom, ki prostore v gostišču napolnjujejo' vsako leto in prihajajo ne samo prvič, temveč tudi drugič, tretjič in večkrat. Ko sva se s tovarišem nekega lepega večera mudila v hotelu, sva iztaknila zanimiva knjigo, v katero zapisujejo gostje svoje vtise in pripombe. »Knjiga gostov« jei bujna kolekcija pisav turistov iz domala vseh delov sveta.
Poleg Avstrijcev, med temi mnogo turistov iz Dunaja in Graza, so v knjigi ovekovečili svoja imena Francozi, Holandci, Angleži, Amerikanci, Nemci, Italijani, Luksemburžani, Švicarji, Jugoslovani, Rusi, gradiščanski Hrvati, Poljaki, Arabci, Izraelci in morda še drugi. Pestro' sreča-
razumeli s tukajšnjimi domačini, bodisi slovensko ali nemško govorečimi. Smatrali so celo za zanimivo' in pestro, da so preživljali svoj dopust v kraju, kjer so slišali obe govorici naše dežele. Podoba je, da se je stara miselnost omalovaževanja in zaničevanja slovenskega jezika in ljudstva tudi pri Nemcih v glavnem preživela, kar ustreza duhu novega časa in napredka ter je zelo razveseljivo. Taki gostje so nam seve vedno dobrodošli ter smo letošnjoi sezono preživeli V lepi harmoniji.
V prijetno' Vzdušje lepe karmonije pa je neprijetno odjeknilo' godrnjanje neke letoviške osebe, ki mora biti strašno oddaljena od sodobnega stremljenja vseh dobromislečih ljudi pri Vseh narodih, ki se požrtvovalno in iskreno prizadevajo', da bi se ljudstva čimbolj zbližala in zato pokopavajo škodljivo' nastrojenje narodnostne nestrpnosti in mržnje. Ta Oseba, bodimo prepričani, da je bila zares izjema med letoviščarji, se je hudovala, ko je slišala slovensko', posebno koi so' po domačem govorili otroci. Razsrdila se je in dejala, kakoi je kaj takega mogoče, ker da bo, če bo šlo takoi naprej, v nekaj letih Vse poslovenjeno'. Neka mati je k temu pripomnila, da naši otroci prav tako, dobro govorijo tudi nemški, ker se jezika naroda-soseda učijo' in ga ne sovražijo in so primeri, da otroci slovenskih staršev često bolj obvladajo pravilno nemščino', kakor otroci z nemško materinščino. Naši otroci nemški jezik spoštu-
jejo', svojega pa ljubijo' im mu hočejo ostati tudi zvesti.
Nacistična krilatica »Kamtner sprich deutsch« spada hvalabogu med staro šaro, ideja lepšega medsebojnega sožitja med narodi na svetu si utira pot naprej in že svita zarja novega lepšega življenja, za kakršno se prizadevamo tudi pri nas na Koroškem, da bo' narodnostni prepir V deželi pregnan, ko — po Prešernu —• ne vrag, le sosed boi mejaki Potem bo' v deželi gora, jezer, dolin in petja življenje lepoi. Primer narodnostne mržnje, ki smo' ga na kratko opisali, je na srečo' samo še odsev nekdanje načrtno gojene nacionalistične miselnosti.
v
Železna Kapla
Pretekli teden se je primerila v Železni Kapli prometna nesreča, ki se je na vso tragiko končala s smrtnim izidom. Andrej Bučovnik, p. dl. Sabodin iz Remšenika, se je pripeljal z motornim kolesom po stranski cesti in na cesti, ki Vodi iz Železne Kaple V Korte, zadel v avtomobil stavbenika Kavellarja, ki je prav v tem trenutku pasiral cesto v smeri Obirska. Bučovnik je strmoglavil ter se hudo poškodoval, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Upali soi, da boi zdravnikom v bolnišnici še uspelo rešiti SabodinoVO' življenje. Toda bilo je zaman; v soboto je podlegel smrtonosnim poškodbam. Sabodino-va družina je izgubila očeta in gospodarja, ker pokojni zapušča ženo in dvoje otrok. Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno' sožalje.
Podkraj pri Pliberku
nje najrazličnejših ljudstev v »Korotanu« sliči pravcati ligi narodov.
V navedeni knjigi so podpisale svoja imena številne praminentnei osebnosti iz mnogih dežel sveta, ljudje, ki zavzemajo visoke in ugledne položaje v družbenem življenju. Knjiga, Več jih je popisanih že do zadnjega prostorčka, je na razpolago vsem gostom-turistom,/ da v njej lahko zapišejo svoje pritožbe in vse nevšečnosti, ki bi jih morda doživeli v hotelu. In to po pravici, ker morajo tudi plačati usluž-nosti, ki jih prejemajoi od gostinskega podjetja.
Vzdušje V hotelu »Korotan« mora biti zares enkratno', ker izražajo gostje, brez dvoma zahtevni, v svojih beležkah le popolno zadovoljstvo'. Zanimivo je, da so svoje! pripombe napisali po veliki Večini v verzih, nekateri celo v zelo posrečenih s poteti čno čustvenost j ol Nekatere1 zapiske, ki jih hočemo posredovati bralcem, moremo podati le v prozi, V katero zajamemo smisel pripomb. »Bilo* je čarobno!« je zapisala filmska igralka. Loni Heuser. »Bilo! j© čudovito lepoi, pridemo' spet!«, pripominja Ritter Freiherr v. Seidler nekje iz Zapadne Nemčije. »K okrevanju in oddihu spada hotel Korotan«, pravi vladni svetnik Bernard iz Bonna. »Preživeli smo prekrasne dneve v »Korotanu«, prisrčna hvala gospodu direktorju in njegovemu ljubeznivemu oSobju«, pravi prominenten gost iz Miinchena. Deset Dunajčanov vzklika, da soi našli v »Korotanu« vse, kar so si želeli ter da zelo neradi zapuščajo lepi kraj. Gostje iz Westfalije so v zelo skladnih verzih iznesli svoje zadovoljstvo in se prav tako zahvaljujejo za dobro postrežbo direktorju in njegovemu štabu. Italijanski gost je zapisal: A rivi-derci Korotan! Švicarji, ki sd tretjič letovali V Sekiri, sol polni zadovoljstva vzkliknili: Bilo je odlično, toda prekratko! Odličen francoski gost je zelo navdušen o gostoljubju v slovenskem hotelu.
Naj zadostujejo ti kratki izvlečki iz knjige gostov v hotelu Korotan. V podobnem smislu so izražali svoje ugodne vtise gostje iz številnih dežel, najrazličnejših narodov in kontinentov. Mnogi so naročili prostore v gostišču tudi že za prihodnje leto, ker se te slikovito' prelestne pokrajine in bivanja v »Korotanu« vedno z veseljem spominjajo'.
Preteklo nedeljo je pri Šternu V Podkraju umrl Anton Turk, v Vsej okolici poznan kot mož dela in vseskozi poštenjak. Dosegel je starost 71 let ter je preminul po daljši mučni bolezni.
Pokojni je bil miren značaj ter je skozi vse življenje vse svoje sile posvečal blaginji Sternove domačije. Njegova delavnost je bila zgledna, njegova rojstna hiša je imela, v njem najskrbneišega in požrtvovalnega sotrudnika. Lastne družine ni imel, bil pa je dragocen član Sternove družine, najboljši brat in desna, roka gospodarja ter dober stric svojim nečakom in nečakinjam.
V svoji notranjosti je vseboval bogate zaklade plemenite miselnosti. Njegovo veselje in razvedrilo mu je bilo od rane mladosti branje slovenskega: tiska. Pri nabavi knjižnih dobrin ni štedil ter si je uredil lepo knjižno zbirko. Bral je slovenske časopise in tudi Slovenski vestnik od prve do zadnje strani. Zaradi tega je bilo njegovo obzorje zelo široko, za izobraženega človeka je bil naravnost užitek, s pokojnim pokramljati o najrazličnejših vpra-
šanjih. Vsled izobrazbe, ki si jo je kot ljubitelj branja osvojil, si je zasidral tudi trdno' in kremenito' narodno' zavest ter globok čut za resnico' in pravico. V svojih mlajših letih je bil preudaren svetovalec in sodelavec v slovenskih prosvetnih organizacijah.
Nacistični nasilniki so leta 1942 izselili tudi pokojnika, prav gotovo' zaradi njegovih plemenitih vrlin in poštene miselnosti, in ga z Ostalo' Sternovo družino vred pregnali v daljno tujino. V taboriščih Frauenaurech, Schwarzenberg in Hessel-berg je moral pretrpeti bridko usodo izobčencev in pregnancev. Kakor vsi drugi sotrpini izseljenci je tudi pokojni neomajno veroval, da bo zmagala pravica nad krivico ter da se bo končno spet vrnil V domači kraj.
V torek dopoldne smo dragega pokojnika ob udeležbi številnih žalnih gostov spremili k večnemu počitku na libuško pokopališče. Pokojnega Antona Turka bomo ohranili V lepem spominu, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Po pliberškem sejmu na traTuiku
Pliberška ljudska slavnost, ki je naj-večja v Podjuni, je za letos mimo. Okrašeno mesto si je nadelo* spet vsakdanjo' obleko. Drugi dan sejma, v ponedeljek popoldne, je prišla na hitro nevihta in zajela množico ljudi, ki soi se kretali po travniku. Ljudje so bežali pod šotore gostinskih podjetij in našli prostor zlasti v veliki hali, kjer je marljivo igrala li-buška godba, napolnili pa so tudi druge ute, najbolj pa se je v Breznikovi koji gnetlo ljudi najrazličnejše vrste, V Breznikovem paviljonu so si gostje privoščili izbrana vina, sendviče in pečene ribe ter uživali zvoke živahne godbe Kranjskega kvinteta.
V nedeljo pa je bilo ves dan ugodno vreme za sejmsko' srečanje. Natrpalo se je ljudi na travnik, kot šei nikoli. Motorna Vozila najrazličnejših vrst so iz vseh strani brzela V Pliberk, brezobzirno, ne glede na življenjsko' nevarnost, ki ji je izpostavljen vsak pasant na cestah, tudi takšen, ki se pravilno drži prometnih predpisov. In zares; se je v nedeljo' v večernih urah pripetila v bližini Šmihela, usodna prometna nesreča, ki je povzročila smrt mladega bitja, sedemnajstletnega dekleta. Avto, ki je vozil v smeri iz Pliberka proti Šmihelu, je povozil Berto Bradah iz Podlibiča, ko je šla peš po' desni strani ceste. Vsled smrtonosnih poškodb na glavi je ugasnilo' mlado' življenje nadebud-
nega dekleta. Mrtvo' so morali spraviti s ceste.
Kljub sveži krvi v bližini Pliberka, ko je tako tragično končalo' mlado' življenje, je valovilo sejmsko življenje do' poznih jutranjih ur in tudi vso* noč. Lahko se ugotavlja, da so podjetniki, ki so postavili svoje blago in izdelke na prodaj, naredili zadovoljive poslovne sklepe. Ljudje soi precej kupovali, v zadostni meri kon-sumirali tekočine in jestvine, kmetje pa so se zanimali tudi za kmetijsko orodje in stroje.
Sejmski dnevi so minili, po starem pravilu pride po sejmu hladna jesen V deželo, glave so se iztreznile in spet se je bilo' treba posvetiti vsakdanjim dolžnostim, vsak v svojem poklicu v borbi za obstanek, kar življenje zahteva od slehernega:. Svoje življenjske naloge pa izpolnjuje vsak z veseljem, ki hoče biti koristen član občestvra.
ilGEJBEHOEll
Petek, 6. september: Cahairija Sobota, 7. september: Marko Nedelja, 8. september: Roj. M. D. Ponedeljek, 9. september: Peter KI. Torek, 10. september: Nikolaj T. Sreda, 11. september: Prot. i. Hlač-četrtek, 12. september: Ime Mar.
Cela
Smešnoi bi bilo misliti, da bi utegnila zemlja nekoč pogoltniti človeka in vse njegove stvaritve. Kar pa v Velikem ni verjetno in mogoče, se v malem marsikod dogaja.
Najbolj znan primer je poševni stolp v Piši v Italiji. Sprva čisto pokončen, se je kasneje zaradi nestalnega zemljišča na enem kraju začel ugrezati in pobešati — in se še. Črnogledi strokovnjaki mu ne Pripisujejo Več kdovekaj dolgega življenja.
Precej huje je v Mexico Cityju, kjer se dobesedno ugreza celo mesto'. Polagoma se posedajo celi bloki hiš. Rudarska šola se je ugreznila za 1,20 m, bivše gledališče, V katerega so prej hodili po precej visokih stopnicah, ima sedaj vhod naravnost s pločnika. Nekatere ceste se letno ugreznejo' za celih 30 do 35 cm. Vzrok je V tem, da je mesto zgrajeno na globoki kadunji, napolnjeni z vulkanskim pepelom. Ta je prhek ter peskovit in prehojen. z vodo. Teža poslopij pepel stiska, mestni vodovod odvaja vodoi in hribina se še bolj stiska. Kadarkoli prebivalec ktexico Cityja popije kozarec vode, se njegovo mesto malce ugrezne.
Posedajo' se tudi Benetke v Italiji, ker jim gnijejo temelji. Mesto kanalov večinoma leži na hrastovih in borovih koleh, obzidanih z malto. Spodnji deli kolov so skozi stoletja ohranili trdoto, medtem ko zgornji deli, do katerih prodrejo zrak in bakterije, gnijejo. Tri tisoč palač, spomenikov, mostov in drugih mojstrovin gradbeništva je v nevarnosti, da se zruši v kanale. V Benetkah je komaj najti hišo z ravnimi strehami. Stopnice, ki so' včasih vodile do kanala, se sedaj spuščajo v globino in Voda oblizuje prage poslopij. Usedanjel je tako hudo, da neki strokovnjak pripisuje mestu le še 50 let življenja.
Podobne težave je najti V krajih, kjer s°' iz zemlje izčrpali znatne količine rude, nafte ali zemeljskega plina. Usedanje Zemlje dela velike preglavice1 bosenskemu mestu Tuzli. Tu soi izčrpali mnogo' soli Iz solnega rudnika, nad njim ležeča mestna področja pa se ugrezajo, hiše pokajo m se ugrezajo!. V Sloveniji je podoben Primer v Skalah, ležečih prav nad velenj-skim rudnikom lignita.
Ne glede na te posebne vzroke je use-
KAJ VSE SE ZGODI
Znanstveni delavci Debrecinske univer-Ze so ugotovili, da se ljudje tudi sami lahko oskrbujejo s penicilinom in drugimi Antibiotiki. Na glavi in v laseh so ti znan-stveniki odkrili mikroskopsko majhne gli-iz katerih je mogoče pridobivati Penicilin.
mesta se pogrezajo...
danje na splošno' omejeno' na poslopja, ki nimajo solidnih temeljev, kakor na primer poševni zvonik V Piši. Takoi se ugrezajo številna znamenita poslopja po svetu, kakor Bela hiša v ZDA, Westminstrska katedrala v Londonu, cerkev sv. Petra v Rimu in slovita Strassbourška katedrala.
Dandanes se ni več treba bati, da bi se ugrezale hiše, zgrajene po' sodobnih načelih gradbeništva, razen, seveda, če jih gradimo na širšem ugrezajočem se' področju. Že stari Rimljani SO' zalivali temeljno zemljišče večjih stavb z malto in cementom. V našem stoletju vbrizgavajo'
gradbeniki V zemljišče pod zgradbo tekoč cement in tako' od spodaj »podpro« novo poslopje. Temelji so pri modernih hišah tudi globlji, poslopja pa precej lažja kakor nekoč. Petindvajsetnadstropna; poslovna hiša tehta približno' toliko', kolikor 4 metre debela plast hribine pod njo!
Končno' se ugrezajo' tudi zemljišča, zidana dobesedno na živo' skalo. Tako. se je naj višja zgradba na svetu, nebotičnik Empire State Building V New Yorku, od leta 1931, ko je bil dograjen, pogreznil za 0,3 cm — vsekakor ga je ostal še lep kos nad zemljo!
Verstva in praznoverja po širnem svetu
Kdo' so' Eskimi, ste gotovo že slišali. Na največjem polotoku naše zemlje živijo, na Groenlandiji. Najsevernejši prebivalci naše zemlje so.
Eskimi so prepričani, da se človek petkrat rodi in petkrat umrje. Koi pa petič izdihne svojo dušo', tedaj umre za res in njegov duh se za vse večne čase preseli v neskončne snežne poljane, ki se razprostira,joi na Groenlandiji.
Pa poglejmol sedaj k domačinom otoka »Toklau«, ki leži V Tihem oceanu. Ti vedo povedati, da je prvi človek nastal iz kamna in da je prvo ženo sam napravil iz peska; in svojega rebra,.
Tudi Malajci vam gotovo niso neznani.
O malajskih loVcih pripovedujejo' tole zgodbo': Ko gre Malajec na lov, se za dober loV priporoči Veliki skali. Če jel skala uslišala njegovo prošnjo in mu naklonila mnogoi divjačine, oddrobi nal povratku z lova od skale majhen košček, ga skrbno zavije v pisano krpo, ki jo potem vedno nosi okrog Vratu kot amulet (Vražni obesek). Pravijo, da nosijo' nekateri malajski lovci okrog vratu obešenih kar več kilogramov kamenja.
Gotovo ste že slišali, da povzroča po-
trese valovanje zemeljske skorje ter udori v notranjosti zemlje. Tega mnenja pa niso prebivalci otoka Jave V Indoneziji, ki so prepričani, da leži zemlja med rogovi Velikanskega bika. Kadar ta v svoji jezi stresa z glavo>, tedaj nastane na zemlji potres.
Kaj pa nesrečno' število 13? Da to števila prinaša človeku vsemogoče smole in nesreče, verujejo ponekod celo ljudje, ki se prištevajo' k izobražencem. Skrbno se taki praznoverneži izogibajo' tega strašnega števila.
»Nesreča bo,« pravijo, če sedi okrog mize pri pojedini trinajst Oseb, smolo bo imel v življenju človek, ki je rojen 13. v mesecu itd.
Zaradi takih vraževernih ljudi celo lastniki hotelov ponekod ne označijo1 hotelske sobe s številko' 13, boječ se, da ne bi mogli sobe oddati. Zato' soi pol nekaterih hotelih sobe označene tako: 11, 12, 12a, 14 itd.
Pa še črni maček! Tudi ta prinaša nesrečo, če ti prekriža cesto. Seveda se srečanja s črnim mačkom boje le praznoverni ljudje. Veseli pa so srečanja s črnim dimnikarjem, ki prinaša — srečo.
Ledene gore stare milijon let
Ledene gore, ki ogrožajo plovbo po severnem Atlantiku, utegnejo biti stare že okoli milijon let.
Trije ameriški znanstveniki so sporočili, da soi odkrili, koliko' s;oi stare ledene gore, ki so jih analizirali ofo labradorski obali. Preiskali so sestavo zračnih mehurčkov, zajetih V Večnem ledu.
Debele plasti čistega ledu sd modrikaste barve, medtem ko' je led plavajočih gorai navadno bel prav zaradi teh zračnih mehurčkov. Razmerje sestavin plina v teh mehurčkih priča, da je bil zrak V času, ko je led zajel ta zrak, drugače sestavljen; po tern tudi sklepajo o starosti ledu.
Primerke ledu so vzeli iz šestih različ-
nih ledenih gor in jih podrobno preiskali na krovu raziskovalne ladje »Modri delfin«. Plin iz mehurčkov štirih gora je vseboval enako' množino kisika, kakor današnje ozračju, medtem koi ga je bilo v mehurčkih ostalih dveh gor občutno manj. To utegne pomeniti, pravijo znanstveniki, da je tedaj, ko je ta led nastal, vsebovalo ozračje manj kisika kakor dandanes.
Led teh gor je nastal pred približno kakimi milijon leti, zatrjujejo raziskovalci, ko je mrzlo podnebje zavrto proces fotosinteze pri zelenih rastlinah po' večini zemeljske oble in se je zaradi tega količina kisika V ozračju zmanjšala. Seveda tej domnevi zaenkrat še manjka dokazov.
Koliko zdrži človek
V kalifornijskih gorah bo v višini 4000 m nad morjem v kratkem zeloi zanimiv poskus, ki naj pokaže gornjo: mejo človeške zdržljivosti. Za ta poskus se je prostovoljno javil švedski zdravnik doktor Astrand, ki velja za enega najboljših strokovnjakov za vprašanja zdržljivosti človeškega: organizma.
Poskuse bosta izvedla znanstvena sodelavca kalifornijske univerze dr. Nello Pa-ce in, dr. Ralph Kellog, ki nameravata proučiti predvsem posledice velikih telesnih naporov na srcu, dihalnih organih, krvnih žilah in drugih delih človeškega telesa. Dr. Astrand je pred kratkim že sodeloval pri takšnih poskusih, ki pa so potekali v manjših nadmorskih višinah. Zdaj jih bodo ponovili v visokih gorah, dU bi natančno ugotovili, kako: reagira človeški organizem v »razredčenem« zraku. Vsi udeleženci poskusov menijoi, da utegne njihovo prizadevanje precej prispevati k razjasnitvi določenih vprašanj s področja fiziologije dela.
Skladišča pod vodo
Švica na svojstven način pripravlja svoje rezerve hrane za krizne čase. Po zakonu vlada vsakemu veletrgovcu z živili lahko predpiše, koliko živil je dolžan držati za takoimenovano železno rezervo. Poleg tega pa ima Švica v svojih jezerih v jeklenih tankih vskladiščene ogromne zaloge žita in olja. Ko so po petih letih za poskus takšno skladišče pšenice odprli, pšenica sploh ni bila ogreta, njena kali-vost pa je bila enaka, kakor prvi dan.
Čudovita ročna urica
Malokatero' dekle, ki poseduje majhno*, nakitu podobno ročno* urico, ve, da je to eden izmed najnatančnejših in najučinkovitejših mehanizmov, kar jih je kdaj izdelala roka. Da dosežemo' natančnost pri ženski urici — n. pr. eno sekundo' zaostanka ali pospeška na uro — je treba v prostoru komaj pol kubičnega centimetra sestaviti 125 posameznih delov.
Kako drobceni so ti deli, si za silo lahko predstavljamo1, če pomislimo, da je vi-jaček, držeč pero, tako majhen, da bi jih
60.000	kosov lahko nasuli v navaden naprstnik. Še čudovitejša je natančnost, s katero te dele izdelujejo. Večina izmed teh 125 kolesc in peresc mora biti izdelana dol 0,0025 milimetra natančno.
Obenem s tako: pikolovsko natančnostjo mora biti mehanizem tudi izredno učinkovit. Drugače povedano', trenje med gibljivimi deli mora biti tako neznatno, da celoten mehanizem --- nemirka, nihalce in vrsta kolesc — more teči do 40 ur dolgo; poganja ga samo mikrokonjska sila urinega motorčka — navitega peresca.
°°0c^__„_________________________
^OBODNIM •?°^> SONCEM
PBVA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
TTTTTT-TiimtmimimiirtTmiTTirn
36
Ko- je poljubil v slovo Ireno', se ga je s‘lno oklenila in zajokala.
»Ne jokaj! Preden zažari jutro, se VrUem!«
»Bojim se zate, Iztok! Strašna slutnja se 1,16 je polastila. Zadene te zlo! Beživa!« Pri teh besedah je vstopil Epafrodit. Bšal je Irenol, ko je rekla: »Beživa!«
, »Ne moreta še, otroka,, ne moreta be-2Ati. Zaupajta meni! Če vaju pokopljejo Pa dnu Propontide, otme vaju Epafrodit!«
Iztok je moral oditi, za njim so zrle Ire-Pihe objokane oči, vse polne strahu in •froze. Iztok se je proseče oziral na Epa-r°dita, kakor bi govoril:
»Varuj jo, čuvaj golobico in tolažil«
Triindvajseto poglavje
dragocena zavesa se je tiho' in rahlo sVnila nad vhodom, kjer je bivala v baj-P' sobi Irena. Njeni hrepeneči pogledi so a*1 Vi seli na zastoru, njene misli pa so od-za Iztokom v carsko palačo*. Čutila je, a je trudna; vtisi ene noči in enega dne
so bili tako mogočni, polni smrtne groze in blagoslovljene radosti, strahu in upanja,, da je kmalu naslonila trudno glavo na svileno blazino. Težke trepalnice so se strnile, vijolična luč iz dragocene svetilke je razprostrla nad njo tihi obok jasne noči, roka ji je zdrsnila ob telesu. Krog ustnic je zaigral nasmeh, zasanjala je o krasoti prihodnjih dni.
Epafroditu se je stožilo. Njgove drobne oči so žarele, s čela niso niti za trenutek izginile važne, ostre poteze, ki so se krožile nad sivimi obrvmi kakor razprostrti krili čuvajočega orla.
Ko je Iztok odhajal, ga je Epafrodit spremil do vrat na dvorišču in mu resno ponavljal: »Varuj se sumljivih senc! Roka naj počiva neprestano na ročniku meča! Teodora je v zvezi s samim satanom! Resnica. Iztok! Ves Bizanc trdi tako!«
Ko je suženj zapahnil vrata, je Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z gorko, volneno ruto, zavil telo v siv plašč iz velblod je volne, pozval šest sužnjev in se napotil O polnoči na vrt proti oljčnemu gaju. Brez glasu, brez ropota, so tiho z,a,šumela Vesla in čoln je zdrknil bliskovito po vodi. Krmilce je vodil sam Epafrodit. Rilec čolna, na katerem je sedel Pozejdon z dvignjenim trizobom, je nastavil naravnost od brega v Propontidoi, kjer je kakor velika, črna groblja počivala njegova zasidrana ladja.
»Stoj!« je velel Epafrodit rezko, šepe-taje.
Šest vesel se je zarezalo v morje, da
se je stresel čolniček in se je komaj vidno še gibal. Vtem je že rahlo) trčil ob bok velike ladje. Z gibčnostjo mladega; mornarja je splezal stari trgovec po lestvi, ki je bila spuščena doi vode. Na krovu ga je čakal Melhior. Podal je gospodu roko s krova in ga dvignil k sebi.
»Vse dovršeno:?«
»Vse prejasnost!«
»Brez nesreče?«
»Enemu sužnju je zvilo nogo!«
»Nič ne de. Ali sedijo veslači na klopcah?«
»Vsi čakajo udarca, da spuste vesla v morje.«
»Sidra še nisi dvignil?«
»Ne še, gospod!«
»Prav. Na pismo doi trgovca Timoteja daj brod in sužnje. Ne čakaj jadrnice, kakor sem ti naročil. Ko opraviš, poišči ladjo in se pripelji v Atene. Za mojo vilo veš. Tam me čakaj. Pazi n,a denar! Smeš -oid 'niaD pp»SA od o'[pvs fepoid 'nlr>i A obdržati osem najboljših in najmočnejših sužnjev, da varno prinesete vsoto do mene. Razumel?«
»Vse, gospod!«
Melhior je potrdil z veliko' vdanostjo in se mu globoko poklonil. Toda razumeti ni mogel, kaj se godi z Epafroditom. — Prodaj po vsaki ceni, mu je rekel. Da bi on prodajal, Epafrodit, po vsaki ceni? Ne, ni ga razumel. Da ni bilo' v trgovčevih očeh teh mrzloi suhih sklepov, da mu ni sevala z lica razboritost in važnost, bi mislil Melhior, da je zblaznel.
»Vozite varno in srečno! Rahlo vleče vzhodnik. Takoj lahko napnete jadral Kri-stov blagoslov naj tolaži viharje!«
Epafrodit je dvignil roko, kakor bi blagoslavljal barko in bogastvo, katero' je bilo skrito v njenem mračnem trupu. Samo hip, kakor blisk ga je pretreslo, ko> se je trgalo od njegovega srca tisto, kar je ljubil vse življenje. Ali samo' za hip. Plamen sovraštva do Teodore, ogenj hrepenenja, da bi jo zmagal, da bi iztrgal njeni roki plen, je použil vso strast, s katero je visel na vsakem stateru svojega s toliko skrbmi nakopičenega bogastva. Popel se je urno preko ograje, senca je zdrsnila po lestvi in v trenutku so izginili Melhioru obrisi čolnička v morsko noč.
Epafrodit je še čul temni zvok kladiva, ki je udarilo povelje veslačem: V morje z vesli! Črna groblja se je zganila in ladja je odplula. Še enkrat jo je pogledal Epafrodit z brega, še enkrat ga je pretreslo — in velik kos njegovega bogastva je izginil v nočnem obzorju.
Ko' se je vrnil v stanovanje, ni mislil na počitek. Vedel je dobro, da lahko z enim zamujenim trenutkom zaigra trojno življenje in vse lepo bogastva. Napisal je pismo dO bogatega Žida Abiatara, uglednega mladega trgovca, in mu velel, naj se še tisto noč javi pri njem. Poslal je pismo po Numidi, hkrati z njim nosilnico, zagrnjeno s težkimi, temnimi zavesami.
Ko je Epafrodit čakal Abiatara, je legel

! ZA GOSPODINJO IN DOM
Ne bojte se maščob!
Kdo še ni slišal, da ribe krepijo možgane? Nekateri pravijo, da je sir težko prebavljiv. Baje težaški delavci potrebujejo več mesa. Razširjeno je mnenje«, naj hrana ob vročih dneh ne bo« mastna. Dolga je Vrsta zmotnih nazorov o« koristnosti in škodljivosti nekaterih naših hranil. Med drugim tudi o maščobah in mastni hrani. Maščobe pa so dejansko bistvena in potrebna sestavina naše prehrane in prvi pogoj zdravja, zato bomo v naslednjih vrsticah pojasnili nekaj najpogostejših zmotnih mnenj o njih.
1.	So maščobe res težko prebavljive?
Ne. Raziskave so« dokazale, d!a človeško telo prebavi 92 do 98 odstotkov vseh hranilnih maščob in olj. Vse rastlinske in živalske maščobe, ki jih uživamo«, organizem izredno popolnoi prebavi.
2.	Ali je margarina teže prebavljiva
od surovega masla?
Ne. Pravilno izdelana margarina: se v tem oziru prav nič ne razlikuje od dobrega surovega masla, tudi ne po hranilni vrednosti.
3.	Ali mastna hrana zelo« redi?
Kalorija masti je povsem enakovredna kaloriji škroba, sladkorja ali proteinov.
Paprika tudi za
Paprika v olju
Sto do 120 lepih paprik operite in posušite. V lonec nalijte pet litrov vode. dodajte tri žlice soli, četrt litra kisa in četrt litra olja. Kot se to prekuha, potopite v to« tekočino paprike. Kuhajte 10 do 15 minut, da se na pol zmehčajo! in jih zložite v kozarce. V vsak kozarec položite na vrhu dve umiti deščici, da paprike ne bodo prišle na Vrh in jih zalijte z ohlajeno' vodo«, V kateri so se paprike kuhale. Zavežite in shranite na suhem temnem prostoru.
Mešana solata
50 manjših paprik (babur) zrežite na tanke rezance, obenem pa še tri kilograme čebule in 20 kumar (lahko tudi prav toliko zelenih paradižnikov). V loncu prekuhajte precej vode s kisom, soljo in nekoliko zrnci gorčice. Vsako' vrsto zrezane zelenjave posebej prelijte s to prekuhano kisovo vodo in pustite stati čez noč. Zjutraj vsako zelenjavo posebej skuhajte, odcedite in zložite v kozarce. Solate ne smete preveč stlačiti. Zalijte jo« s pre-
na kipeče svilene blazine, da je njegovo skromno telo kakor utonilo na mehkem ležišču. Svetilnik je svetlo plapolal. Plamenčki, porojeni iz najboljšega olja, so visoko jezikali in se iztegali preko« roba pozlačenih margaranovih jabolk. Trgovec je ležal z namršenimi obrvmi in gledal živo zdramljen v strop. Suhi prsti so bobnali po« čelu, za katerim je snoval suhoparno mimo načrte. Krog tesno stisnjenih ustnic mu je zaigral Vselej nasmeh, kadar je v mislih dospel do nevarno zamotanega vozla, pa ga je z duhovito lest j o presekal kakor Aleksander z mečem vozel frigijskega kralja Gordija,
Ko je zaslišal zunaj tihe stopinje in vedel, da se bliža Abiatar, ni vstal. Ležč ga je čakal.
Abiatar ,se je začudil.
»Mir s teboj, Epafrodit!«
»In mir Kristov tebi, Abiatar!«
»Opolnoči me zoveš, pa ležiš kakor bi se slastno navečerjal in čakaš prijatelja, da vržeta kocke!«
»Vrževa jih, Abiatar. Prerokujem ti pa, da dobiček odneseš ti!«
Epafrodit se je dvignil.
»Sedi, igro takoj začneva!«
»Na Mozesai, da te ne razumem!«
»Razumeš me naglo brez Mozesa in talmuda, samo če nisi pustil pri lepi Sari svoje pameti!«
»Dobre volje si, Epafrodit! Ne zamerim ti!«
»Poslušaj! Čas beži!«
Obrnil je peščeno uro.
Sicer drži, da vsebuje kilogram masla ali masti več kalorij kakor kilogram sladkorja ali škroba, vendar človek manj poje, kadar je mastnejšo hrano. Mastna hrana zato« nič bolj ne redi.
4.	Ali telesna maščoba nastane iz maščobe v hrani?
Naravno je domnevati, da je telesna: maščoba »vskladiščena:« maščoba iz hrane, ki jo zaužijemo. Proučevanja pa so pokazala, da; se zaužita maščoba v telesu razgradi in stvori nove spojine. Nekatere izmed teh zgote kot »gorivoi«, druge grade telesna tkiva, nekatere pa se zopet spremene V maščobe in se naberejo! med tkivom. Sestava človeške maščobe je različna od Vsake druge vrste maščobe; ni to-, rej preprosto »vskladiščena« maščoba iz prehrane.
5.	Ali res maščobe povzročajo arteriosklerozo?
Domnevajo, da poapnenje žil povzročajo mnogi činitelji: prehrana, lastnost telesa, da proizvaja preveč neke snovi, imenovane kloresteril itd. Maščoba v hrani utegne biti v zvezi z nastankom bolezni,
zimsko kuhinjo
kuhanim in ne pregostim kisom, dodajte spet nekaj gorčičnih zrnc, zavežite in shranite. Dobro je, če pustite v kozarcu za štiri prste praznega prostora.
Paprika z zeljem
Večjo glavo zelja, zribajtei na ribežu, posolite in pustite stati dve uri. Medtem očistite Več lepih, Velikih paprik, jih operite in posušite. Iz posoljenega zelja, iztisnite Vodo in dodajte zelju razredčen kis, olje in drobni poper ter napolnite paprike. Zložite jih v kozarec, prelijte s prekuhanim, razredčenim in toplim kisom. V kozarcih pustite prav toliko praznega prostora kot pri mešani solati.
Solata iz pečenih paprik
Segrejte v ponvi mast ali olje in položite vanjo lepe mesnate paprike, ki naj se spečejo' v pečici. Ko ste jih toliko opekle, da lahkot olupite kožico, jih vzemite iz pečice, olupite, odstranite semena in zrežite na dolge koščke. Potresite jih z drobno zrezano! čebulo!, posolite in prelijte s kisom in oljem ter pustite,, da, se ohladijo!. Servirajte s kakšnim mesom.
»Druga polnočna straža nastopi. Mudi se mi! — Ti, Abiatar, si mlad, čvrst in če-sto sem občudoval talent, ki ga kažeš pri kupčijah. Zato te: čislam, zato« sem te klical. Ali kupiš od mene Vilo, pristanišče, vrt, skratka Vse, razen mene. Jaz sem ti tako staro blago, čemu bi ti bil?«
Abiatar je osupnil. Prej bi bil veroval, da gre Teodora v puščavo, kakor da proda Epafrodit najboljšo trgovsko postojanko V Bizancu.
»Epafrodit, ne šali se z menoj! Do polnoči sem delal, truden sem in žal bi mi bilo noči in počitka,«
»Ne trati praznih besed! Odgovori!«
»Kupim.«
»To je kupna pogodba in cene, vse do pičice natančnol Preberi in podpiši, če si zadovoljen. Če nisi, javi naglo«, prodam drugemu!«
Abiataru je zažarelo bledo lice, ko je razgrnil pred njim Grk široki pergament. Poglobil se je v številke in nemirno begal od vrste do vrste. Epafrodit ga ni opazoval. Zagledal se je v drobni sviž, ki je tekel neslišno v peščeni uri.
»Podpišem!«
Abiatar je bil vzradoščen, ko je prebral pogodbo«.
»Kaj pa s sviloi? Imaš je mnogo, a v pogodbi je n,i.«
»Niti kosmiča je ni pod mojo streho. Razprodana.«
»A-a-a,,« je strmel Abiatar.
»Dobro torej, podpiši. Toda prej mi pri-sezi na vse očake na oba templja in na
toda skupaj z drugimi prehrambenimi činitelji. Dokazano je, da, niti količina niti vrsta maščobe nista neposredno povzročitelja arterioskleroze«. To seveda ne pomeni, da bi bilo v primeru bolezni modro jesti preveč masti.
6.	Ali drži, da mastna jedila niso primerna za vroče dni?
Najpomembnejši proizvajalec toplote v naši prehrani so ogljikovi hidrati. Zato bo topleje človeku, ki je hrano z mnogo ogljikovih hidratov, kakor pa tistemu, ki je bolj mastno hrano sicer enake kalorične vrednosti.
Maščobe v hrani so dragocene, ker so 1. visokovredno« gorivo«, 2. napravijo! hrano užitnejšo, 3. dobavljajo telesu neiobhod-no potrebne maščobne kisline, 4. vsrkavajo nekatere« v maščobah topne snovi in jih prenašajo poi telesu, 5. pospešujejo rast protoplazme, 6. pomagajo! vzdrževati telo hladnejše v vročini in 7. toplejše v mrazu, 8. varujejo« občutljive Organe pred poškodbami, 9. krepijo« plodilno zmožnost in 10. fizično moč. Ni torej vzroka, da bi se jih pri jedi izogibali!
Zdrav človek se niti ne zaveda:, kako velikega pomena so zdravi udje. Mnogokrat se ob poškodbah ne zmenimo« dovolj in ne obiščemo zdravnika, ker pač mislimo«, da boi itak kmalu dobro«. Seveda pa poškodbe nisoi vse enake«.
Posebnoi komplicirane so poškodbe kolena, ki opravlja zelo Važne funkcije. In prav pri kolenu kaj hitro nastopijo! komplikacije. Poleg poškodbe meniskusa pride dostikrat tudi dd poškodbe drugih sestavnih delov kolena, predvsem njegovih notranjih in tudi zunanjih vezi. Meniskus je hrustanec v polmesečni obliki, ki izravnava neskladnost sklepnih ploskev v kolenu. Zd razpoznavo poškodbe« je včasih potrebna zelo natančna raziskava, to je predvsem artrografija. Artrografija je poseben postopek, s katerim, lahko vidimo na: rentgenski sliki tudi mehke« dele kolena, ki sO sicer pri običajnem slikanju nevidni.
Pravo poškodbo« meniskusa zdravimo s tem, da koleno napravimo z mavčno obvezo negibno«. Ko oteklina splahne, začnemo s« fizikalnim zdravljenjem, predvsem z aktivnim Vežbanjem mišic, z namenom, da oikrepimoi mišice in tako omogočimo normalno delovanje kolena.
Postrezite s svežim sadjem
Kako vabljivo« je sveže sadje, naloženo na pladnu ali krožniku! Težko se je premagati, saj se roka kar sama od sebe iztegne.
Potreba po« sadju je fiziološka utemeljena. Sadje prištevamo med tista jedila, ki pomlajujejo naš organizem. Poleg tega pa sadje odstranjuje škodljive posledice nepravilne! prehrane in obnavlja: kri. Zaradi tega pa so tudi vsi tisti, ki rednoi uživajo sadje«, mladostni in zdravi. Dobro« se« po-čutijoi predvsem zaradi tega, ker imajo dobro' prebavo.
Tega ne bi smela nobena gospodinja pozabiti. Vedno! bi morala skrbeti, da bi imela doma dovolj svežega sadja, predvsem v letnem in jesenskem času, ko« jo sadja dovolj na razpolago. Pozimi pa mora postreči s kuhanim in, V kolikor je na razpolago, tudi s svežim sadjem. Sedaj, ko je sadja,, in sicer Vsakovrstnega kar doVolj, bi moralo« biti vsak dan na razpolago« na mizi.
Seveda pa mora biti sadje, ki ga damo1 na mizo«, v resnici zrelo«, ker le tako« je polnovredno« in zdravo. Prav tako« ne smemo postaviti na: mizo! sadje«, ki ima kakršnekoli pomanjkljivosti. Preden sadje serviramo!, ne smemo pozabiti ga oprati, ker le« tako« boi zanesljivo čisto«.
Pri ponovnih poškodbah in izpahnje-njih je treba meniskus odstraniti operativno. Odstranitev meniskusa navadno« ne ovira, normalnega delovanja kolena. Pač pa moramo paziti, da začnemo kmalu p® operaciji, to je že četrti dan, odkar je koleno v mavcu, krepiti z masažo mišice.
Po odstranitvi mavca, to« je navadno dvanajsti dan, pa, moramo še« bolj intenzivno jačati mišice, da se bo koleno zopet normalno upogibalo.
Odstranitev meniskusa ni prožneje nobena, ovira za kakršno« koli udejstvovanje-Vednoi pa: moramo« pravo«časno obiskati zdravnika, da nas ob bolečinah v koleno preišče in tudi točno« ugotovi vzrok bolečin ter ukrene Vse potrebno«, da nas ob potrebi napoti tudi V bolnišnico!, kjer nam nudijo vso potrebno pomoč.
Koleno pač opravlja tako pomembne funkcije, da je za nas življenjskega pomena. Zato je dobro«, da se ob potrebi ter ob vsaki sumljivi bolečini v kolenu napotim® k zdravniku, ki bo« najbolje vedel svetovati, kaj je v določenem primeru potrebn® ukreniti. Pravočasno« ukrepanje je« najboljše zdravila za vsako« bolezen, zato le | pravočasno k zdravniku.
grob in prah Abrahamov, da ne zineš besedice o tem, dokler jaz ne izginem od tod.«
»Skrivnosti so v tebi, Epafrodit.«
»Prisezi!«
»Prisegam!«
»Sedaj podpiši! Toda letnico, ki je še ni na pogodbi, pomakneva za leto dni nazaj!«
Abiatar se je zopet začudil.
»Hitro«, sicer kupi kdo drug!«
Žid je podpisal in dolstavil za leto starejši datum. Nato' je podpisal Epafrodit, zvil pergament in ga« spravil. Pred Žida je položil prazen kos papirusa in mu narekoval:
»Epafroditu, prejasnemu gospodu!
Ker se preselim sam v vilo«, katero sem kupil pred letom od tebe, te prosim, da izvoli tvoja prejasnost ukreniti, da se morem v mesecu dni nastaniti v njej!
Abiatar.«
»Sedaj je vse gotoVo«. Tvojo« odpoved shranim s kupno« pogodbo! vred, Kadar ti jo pošljem na dom, odšteješ denar in drugo« jutro bo« vila! prazna. — Ali pomni dobro«, kaj si prisegel! Pojdi!«
Abiatar je stal osupel in bi bil rad še govoril. Toda Grk je« zamahnil z roko in žid se je poslovil.
Ko je sedel v nosilnici, si je mel roke od radosti, da bo poslej prvi trgovec v Bizancu. Toda mnogokrat se je prestrašen zamislil in mrmral: »Skrivnosti, kakšne skrivnosti!«
Epafrodit pa se je« doma veselil. Obrnjen proti carski palači je dvignil suh® roko in govoril:
»Le pridi despojna, le pridi po« svil®^ Pravdo« naperi zoper mene, da zapleni5 vilo« in zlato«! Prijetni bi bili moji vrtovi« da bi ljubkovala po njih. Ha, verolomni' ca! Domisli si, da ste vi despotje dobil1 modrost od nas, od Grkov! Kljub tem11 pa je imamo v sivih glavah še toliko, da raztrgamo« tvoje mreže, kakor bi zamah nil po pajčevini! Prekleta!«
Epafrodit se je« razvnel, njegove« oči s° puhtele ogenj, začel je naglo« hoditi P® gladkem mozaiku.
»Žrtvoval sem mnogo,« je pomislil’ »Zlati tisoči so« padli v morje, vrgel se111 jih proč kakor gnilo« sadje«. Toda. še ima1® dosti, da živim do smrti pokojno« in breZ skrbi, da! poležkujem na lepših prepr°^ gah kakor despojna, da se moje« oko« ®a slaja ob dragocenejših umetninah, kak® jih ima carska: palača. Pa še* toi bi žrtv®' val, na: deski bi spal, samo da umrem zavestjo: Ni te« zmagala ostuda zlobna Svila je« oteta, moj dom rešen njenih r®'K’ sedaj gre za Iztoka in Ireno — in zam seveda. Za beg je« treba, najboljših ko®h Sloveni potrebujejo orožja. A tega ne bim V eni noči. Osem dni, samo« o«® dni mi še podari usoda, potem ležem 1 porečem: Končano«! Pride le še veliki da ko me zagrnejo večne sence. Pridi P0* tem! Epafrodit te z veseljem pozdravi-«
(Nadaljevanje prihodnjil)
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Poškodbe kolena
’	'■ !,V/



Sporočamo žalostno vest, da je dne 2. septembra zvečer nepričakovano umrl naš predsednik
'T'	17" V* V
iomo Kunčič
p. d. Spodnji Krof v Spodnji Kneži
Dragega pokojnega smo spremili v četrtek, dne 5. septembra 1957 ob 10. uri od doma na pokopališče v Grebinjskem Kloštru.
Naša zadruga je zgubila z njegovo smrtjo predsednika, ki je bil vsem odbornikom in članom vzor dela in skrbnosti, vsem sodelavcem pa najboljši tovariš, ki je z nami čutil in živel.
Naše delo in napori za utrditev zadruge bodo med nami ohranili njegove vrline njemu v trajni spomin!
Južnokoroška gospodarska zadruga
		
	Sporočamo žalostno vest, da je dne 2. septembra zvečer nepričakovano umrl naš podpredsednik Tomo Kunčič pd. Spodnji Krof v Spodnji Kneži Dragega pokojnega smo spremili v četrtek, dne 5. septembra 1957 ob 10. uri od doma na pokopališče v Grebinjskem Kloštru. Njegova smrt nam iztrga iz naših vrst poslovodečega podpredsednika. Vsi člani in prijatelji vedo, kakšno vrzel zapušča ta izguba v vrstah našega zadružništva okraja Velikovec. Hranilnica in posojilnica Velikovec	
		
i iR A D I O PiR O G R A M
t
Nepričakovano je sredi skrbi in dela za družino in skupnost umrl v ponedeljek zvečer naš ljubljeni mož in atek
Tomo Kunčič
p. d. Spodnji Krof v Spodnji Kneži
Pogreb dragega pokojnega bo v četrtek, dne 6. septembra 1967 ob 10. uri od doma na pokopališče v Grebinjskem Kloštru, kjer bo v farni cerkvi pogrebna sveta maša.
Prijatelji, ki so ga poznali, bodo razumeli, kaj smo z njegovo smrtjo zgubili.
Spodnja Kneža, dne 2. septembra 1957.
V globoki žalosti
Družina Kunčič
V Avstriji je še vedno 26.000 madžarskih beguncev
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.4S, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Magerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19 30 Odmev časa.
Sobota, 7. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate —
15.45	Nekaj iz domovine — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Kjer se poje, se mirno ustavi
—	20.16 Odlomki iz različnih gledaliških del — 22.15 Plesna godba po naročilu.
Nedelja, 8. september:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.00 Veselo petje — veselo igranje
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Ko lastovke se spet poslavljajo — 14.30 Pozdrav nate
—	16.30 Čudžena očala — 19.00 Nedeljski šport — 20.15 „Štiri dni megla", kriminalna slušna igra.
Ponedeljek, 9. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasbeni utrinki (slov.) — 16.00 Brali smo za vas —
16.45	Znanje za vse — 17.15 Popoldanski koncert — 18.20 Avstrijska sindikalna zveza komentira — 18.45 Aktualna vprašanja okoli setve ozimin (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Dunajsko — 21.00 Novi avstrijski šlagerji.
Torek, 10. september:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Zaščitna medicina — 14.00 Poročila, objave. Rdeče — rumeno — zeleno. Oddaja za motorizirane (slov.) — 16.00 Znanstveni članek — 16.45
Pester zborovski koncert — 17.15 Popoldanski koncert — 18.25 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Orkestralni koncert.
Sreda, 11. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.20 Poznani umetniki — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Večer pri Robertu Stolzu.
Četrtek, 12. september:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Pisan spored slovenskih pesmi (slov.) — 16.30 Zborovski koncert — 17.15 Popoldanski koncert
—	18.30 Gospodarska oddaja — 18.45 Oddaja za kmete — 19.00 Princeska dneva — 20.16 Nekaj o Maria Zellu — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 13. september:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Tedenska kronika koroške vasi — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 15.30 Pridi v kuharsko šolo TEA — 16.00 Lepa pesem
—	16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Mladina in film — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Iz koroške knjižne delavnice (slov.) — 20.20 Slušna igra: »Peklenski stroj".
Krojaško podjetje v Rožu išče vajenca- Nastop 15. XI. 1957. Hrana in stanovanj© v hiši. Prijave na uprava lista.
Iščem hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Je lahko tudi starejša, da 45 let. Plača po dogovoru. Prijave na upravo lista.
Mednarodna organizacija za izseljevanje poroča, da sta v avgustu prispela v Avstrija samo dva madžarska begunca. Skupna števila vseh madžarskih beguncev, ki so od lanskega oktobra naprej pribežali v Avstrijo, znaša 171.367, od katerih jih je bilo 145.293 pozneje sprejetih V druge evropske in izvenevropske dežele.
Od 36 dežel, ki so sprejele madžarske begunce, stojijo na prvem mestu Združene države Amerike, ki sol sprejele vsega skupaj 34.064 beguncev. ZDA sledi Kanada, ki je sprejela 24.103 begunce, nato Velika Britanija, ki jih je sprejela 20.566, Zahodna Nemčija jih je sprejela 11.699, Švica pa 10.357 in Francija 9594 beguncev.
V avgustu je s pomočjo mednarodne organizacije za izseljence (ICEM) zapustilo Avstrijo' še 1970 beguncev, ki so se naselili v drugih dtžavah, in sicer 980 v
Kanadi. Po najnovejših podatkih se n.aha' ja v Avstriji še vedno 26.000 madžarskih beguncev, ki čakajo na izselitev.
Grška kraljevska družina pride v Avstrijo
2e enkrat je bil napovedan obisk grške' ga kralja v Avstriji, vendar takrat obiska zaradi napetega položaja na Cip111 ni prišloi Sedaj pa je zopet napovedan0’ da bo v kratkem prispela grška kralji' ska družina na štiritedenski dopust v Av strijo. V ponedeljek se je kralj PaVf vrnil iz Aten na otok Krf, kjer ima sv»J° poletno rezidenco. Včeraj je kralj spremstvu svoje soproge in svojih otI°* zapustil Krf ter se vkrcal na grška bojn ladjo »Polemistis« in odpotoval v Bene ^ ke, odkoder bo nadaljeval svoje potova nje v Avstrijo,	......
nmoi