Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod 1.J0 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. Letnik XXVI, rodno javnost, kakor si je težko utirala poit resnica o protifašističnem .partizanskem boju jugoslovanskih narodov. V tako globokih in pomembnih družbenih premikih, kot ji'h sedalj ustvarjajo v Jugoslaviji za odnose med narodi in več- Evropski narodi hočejo biti suvereni in enakopravni ustvarjalci evropskega sožitja Predsednik ZIS Mitja Ribičič na zboru gorenjskih aktivistov ^ Preddvoru pri Kranju je bil zadnjo nedeljo tretji zbor gorenjskih aktivistov, ki so se ga kot osrednje slovesnosti ob 30-letnici vstaje ^ Gorenjskem udeležili mnogi tisoči nekdanjih borcev in aktivistov ** zlasti mladih ljudi. Navzoči pa so bili tudi najviiji predstavniki politega in družbenega življenja Slovenije, medtem ko je slavnostni 9<>vor imel predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič. V kulturnem *Poredu so sodelovali pevci, recitatorji in godba. Poleg tega so bile ra*ne športne in druge prireditve ter spominske razstave. Predsednik Ribičič Ije v svojem 9°voru uvodoma spomnil na 900-j^nico Preddvora in poudarili!, ko-'k° j6 v jej časKfljiivi tradiciji skrila trpljenja, ponižanja, narodnostnega fn verskega zatiranja, sobnega izkoriščamja in žrtev v bo-obstanek. Hkrati pa so v fej *9°dovini štridesetih slovenskih ge-^aciij kmetje in delavci kovali na-redno zavest 'in ponos, žlah+neli J °vensko besedo, pesem in kultu-^ ustvarjali na svoji zemlji ter z Sulfati svojih rok, znanja in spo-S°^nasti dalti dragocen doprinos I^Predku svojega noroda. Zato ni Trajno — je naglasit govornik — J3 je v teh krajih med prvimi v k*venijf vzniknila misel o ljudskem ^Poru, da so tu odmevali prvi par-‘Zanski streli. Gorenjska se ije za-y®dla zgodovinskega trenutka, ki 16 zahtevat, da slovenski narod vzame v roke krmilo svoje bolnosti na svoji zemlji, do ustvari |vc»jo vojsko, državo, ljudsko ob-.* skupaj z drugimi norodi svo-0 Sociali stično Jugoslavijo. Ko je govorit o trenutnem gospo-^nskem položaju Jugoslavije, je edsednik Ribičič dejal, da se ta-v Jugoslaviji kakor tudi v svetu Pojavljajo v zodnjem času zelo /nogiede ocene, ki pa zamegljuje-. uspehe, dosežene v 'letih gospo-^ske in družbene reforme. »Mi I**0 morda edina socialistična uiba na svefu, ki odkrito priznali,, svoje gospodarske in politične ^zave, vendar ne za fo, ker bi da smo na robu prepada, ^ 0 Pa, da bi mobilizirali nove site P še hitrejši razvoj. Prav naše last-6 samokritične ocene pa danes ^noj precej široko izkoriščajo, da _ kompromitirali samoupravni de-/^kratičn i sistem ter neuvrščeno zicijo naše dežele." .^osih se zdi, je menil predsed-jK^lbičič, da se resnica o samo-^ OVr>i demokraciji v Jugoslaviji rQv tako težko prebija v medna- Skrb matičnega naroda za Slovence v zamejstvu Zastopniki Slovenske matice s predsednikom prof. dr. Francetom Koblarjem na čelu so v sredo prejšnjega tedna obiskati predsednika skupščine SR Slovenije Sergejo Kraigherja. Seznanili so ga z delom Slovenske matice, hkrati pa so mu izročiti tudi posebno spomenico o položaju slovenskih narodnostnih manjšin v Avstriji in Italiji. Predsednik Kraigher je zastopnike Slovenske matice seznanil z intenzivno in nenehno skrbjo SFR Jugoslavije in SR Slovenije za zamejske Slovence ter pozdravil pripravljenost Slovenske matice, da se kot kulturna ustanova pridruži tem prizadevanjem. jo vlogo samoupravljanja, se močneje aktivrziirajo tudi nasprotniki socializma, vsi oni, kii hočejo braniti obstoječe stanje ati celo utreti pot nazaj. Zarodi tega so, kakor je izjavit predsednik Ribičič, v zadnjem času sprejeli vrsto ukrepov za odločnejše nastopanje prati kršilcem ustavnega reda in predpisov. »Odločneje bomo udarili proti vsakemu, ki neti narodnostno, versko miržnjo, razširja laži in šovinistična gesla." V svojem govoru je predsednik Ribičič zavzet stališče tudii do vprašanja evropske varnosti in v tej zvezi dejal: Evropska varnost je del svetovne varnosti, to ni samo varnost srednje Evrope, pač pa tudi njenega severa in njenega juga. Mir no Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju je v neposrednem interesu evropske varnosti. Evropska varnost pomeni varnost vseh evropskih meja, zagotovitev polne suverenosti vseh evropskih dežel znotraj ati izven blokov, pomeni zanikanje raznih nesprejemljivih doktrin o omejeni suverenosti. Evropski narodi hočejo biti suvereni tn enakopravni ustvarjalci evropskega sožitja. In končno evropska varnost pomeni postopno premagovanje blokovske razdelitve Evrope, ustvarjanje svobodnih pogojev za pretakanje idej, ljudi, blaga in tehnologije v združeni Evropi. Prireditev v Preddvoru, katere so se udeležili tudii mnogi koroškii Slovenci, se je končala s prisrčnim tovariškim srečanjem, 'ki so ga razne skupine obogatile s pestrim kultur-ro-zabavnim sporedom. Tragedija v vesolju V boju za napredek je človeštvo že vedno doprinašalo žrtve in jih doprinaša tudi danes. Vendar pa je človek vedno stpet globoko presunjen, kadar sliši o takih žrtvah. Tako je tudii v sredo zjutraj po vsem svetu globoko odjeknila vest o tragediji treh sovjetskih vesoljcev, 'ki so se po 24-dnevnem bivanju v vesolju spet vračali domov, pa so se vrnili le še — mrtvi. Pred dobrim tednom je sovjetska vesoljska trojica Vladislav Volkov, Georgij Dobroveljski in Viktor Pacajev zapisala novo stran v zgodovino vesoljskih raziskav: dosegla je namreč nov rekord v dolžini 'bivanja v vesolju, prekosila je vesoljca Nikolajeva in Sevastjanova, ki sta pred enim letom ostala v vesolju 18 dni in se potem spet srečno vrnila na Zemljo. Tokrat so sovjetski vesoljci ostali v vesolju celo 24 dni. V noči od torka na sredo pa so zapustili orbitalno raziskovalno postajo „Saljut“ in se z vesoljsko ladjo „Sojuz 11“ spet usmerili proti domačemu planetu. Povratek je potekal v redu in ladja je — kakor poročajo iz Sovjetske zveze — tudi »mehko “ pristala. Toda ko so odprli kabino vesoljske ladje, so vesoljce našli brez življenjskih znakov; kdaj in kako so prišli ob življenje, bodo odkrile šele nadaljnje raziskave. Boj človeka za osvojitev vesolja ije zahteval nadaljnja človeška življenja, življenja treh sovjetskih vesoljcev, katerih imena — Vladislav Volkov, Georgij Dabrovoljski, Viktor Pacajev — bodo ostala zapisana v zgodovini boja za napredek človeštva. V GORIŠKEM POKRAJINSKEM SVETU: Važna podpora Slovencem v njihovem boju za enakopravnost Goriški pokrajinski svet je prejšnji teden Izčrpno razpravljal o vprašanjih slovenske manjšine. Po razpravi, v kateri so sodelovali zastopniki vseh strank iln skupin, je bila z veliko večino izglasovana resolucija, ki poudarja in podpira celo vrsta zahtev slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem oz. sploh v Italiji. Za resolucijo so glasovali svetovalci Krščanske demokracije, Komunistične partije, Socialistične stranke, Socialdemokratske stranke, Slovenske demokratske zveze in Liberalne stranke, proti pa Ločitev duhov v Žrelcu 30-letnica vstaje s Wenskega naroda leLet°s 22. julija bo minilo trideset *ač ^ dneva, ko je slovenski narod Tr'H kpi Prot> fašističnemu nasilju. ^desetletnici vstaje veljajo številne , °slavp ir, iniMriitiifu/, Li so se že Sloveniji. ave in orirediitve, u ....J širom po ,, ^ r®dnja proslava pa bo 22. julija, _^Cer v vasi Lokve pri Črnomlju. kivL osrednj' proslavi se bodo zbrali p. 1 borci in aktivisti, mladina in cjj Padniiki vseh družbenih organiza-vo 1Zl Vse Slovenije. Slavnostni go-svr “o imel predsednik izvršnega Ijo a SR Slovenije Stane Kavčič, v VakUrnem sP°redu pa bodo sodelo-]u 1 jazni ansambli iz Slovenije in ISuvSJ, zvrstile širom Zločinski atentat na partizansko grobišče v Žrelcu, kjer so — kakor smo poročali že v zadnji “številki nagega lista — „neznani storilci“ pomazali novi spomenik s „koroško-rjavo" barvo (kakor je to zelo značilno zapisal eden izmed koroških dnevnikov) ter ga onečastili s kljukastimi križi, je spet v vsej resnosti opozoril na dejstvo, da določeni krogi na Koroškem nikakor nočejo pomiritve, marveč želijo v duhu svoje očitne nacistične miselnosti za vsako ceno nadaljevati z narodnostnim bojem. Ravno spričo tega spoznanja je toliko bolj zanimivo, da je v Žrelcu prišlo do očitne ločitve duhov. V sredo prejšnjega tedna je bila v Žrelcu seja občinskega odbora in to sejo je OVP-jevski odbornik Rebernig kot podaljšana roka abzvehrkdmpferjev skušal izrabiti za politično demonstracijo, ki naj bi se razvila v razpravi o grobišču žrtev nacističnega nasilja na žrelskem pokopališču. Poskrbljeno je bilo tudi za primerno „občinstvokajti prostor za poslušalce je bil povsem zaseden in navzoči nikakor niso varčevali z vzpodbudnimi opazkami, ko je OVP-jevski odbornik „dokazoval“ izzivalni značaj povsem „neupravičeno“ postavljenega spomenika, ter s protestnimi medklici, ko sta župan Dobernigg in podžupan Guttenbrunner (SPO) opozarjala na obveznosti iz člena 19 državne pogodbe ter obsodila skrunitev grobišča oz. spomenika, ki da ga je treba spet popraviti. OVP-jevski odbornik je izrecno dejal, da ne govori le kot član občinskega odbora, marveč tudi kot zastopnik abwehrkdmpferjev. S tem je dovolj jasno pokazal, za kaj mu v resnici gre in kot kaj smatra sejo občinskega odbora. Temu primerne so bile tudi njegove izjave, ki so segale od „argumenta“, da za ta spomenik člen 19 državne pogodbe sploh ne velja, pa vse tja do žaljivih izpadov proti partizanom. Spričo očitne zlorabe občinske seje je socialistična frakcija demonstra- tivno zapustila sejno sobo, tako da občinski odbor ni bil več sklepčen. Dogodek v žrelskem občinskem odboru je vsekakor značilen, vendar je le del splošne ločitve duhov, ki jo je opaziti po skrunitvi grobišča v Žrelcu tudi v širši javnosti. Slišati je ostre obsodbe takih izgredov, slišati pa je predvsem odločne zahteve na naslov varnostnih oblasti, ki naj končno enkrat z dejanji dokažejo, da jim je resnično na izsleditvi zločinskih atentatorjev. Vsa dosedanja bilanca aktivnosti in predvsem uspešnosti varnostnih oblasti tako v primerih napadov na Slovence kakor tudi v primerih obujanja nacistične miselnosti in dejavnosti je namreč vse prej kot zadovoljiva. Nasprotno, ta bilanca je za odgovorne oblasti skrajno porazna, še več: je naravnost izzivalna, je konec konca nič več in nič manj kot prepričljiv dokaz, da v Avstriji vlada dvovrstna pravica! Protestu, ki ga je zaradi skrunitve grobišča v Žrelcu vložila Zveza koroških partizanov, se je medtem pridružila tudi Zveza avstrijskih borcev odpora in žrtev fašizma (KZ-Verband), jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak je uradno protestiral v avstrijskem zunanjem ministrstvu, skupina športnikov iz Slovenije pa je ob svojem bivanju na Koroškem položila venec pred oskrunjeni spomenik v Žrelcu in s tem manifestirala svojo solidarnost z vsemi, ki obsojajo take atentate ter zahtevajo izsleditev in strogo kaznovanje storilcev. Ločitev duhov ob atentatu v Žrelcu je nedvomno zajela široko javnost. Le v vodilnih krogih na Koroškem še vedno pogrešamo jasno in nedvoumno opredelitev, medtem ko je za pretežno večino koroškega nemškega tiska treba ugotoviti, da je na žalost tudi v tem primeru ostal zvest stari praksi dvojnih meril — medtem ko je pri tako imenovanih „napisnih akcijah“ vedno vedel pisati o „ekstremistih“, tega izraza tokrat očitno sploh ne pozna. se je izrekel somo zastopnik neofašistične MSI. V resoluciji, ki nedvomno predstavlja pomemben korak naprej v naporih za rešitev temeljnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je poudarjeno dejstvo, da je Slovenska jezikovna skupnost organsko vključena v politično, družbeno in gospodorsko življenje pokrajine ter jo kakovostno opredeljuje kot element bogatitve omike 'in demokracije vse pokrajinske skupnosti. Zato resolucija poudarja nujnost, da se nadalje v praksi izvajajo določila ustave in deželnega statuta za rešitev specifične problematike, katere nosilka je slovenska skupnost. Poudarjena je podpora skupni spomenici, ki so jo konec minulega leta predstavniki Slovencev in političnih strank naslovili no predsednika italijanske vlode. Pokraij inski odbor noj posreduje pri osrednji in deželni vladi, da »bi v okviru svojih pristojnosti vzeli v pretres v spomenici vsebovana vprašanja, v želji, da bi pripoznali in valorizirali v duhu ustave pravice slovenske manjšine v njenem skupnostnem in ne le osebnostnem okviru". Posebej v okviru pristojnosti pokrajinske uprave se resaluoija go-riškega pokrajinskega sveta zavzema za to, da bi državljanom slovenskega jezika dali na razpolago šolske in kulturne dotacije, ki služijo obvarovanju in razvoju skupnosti ; da bi spoštovali in obnovili originalno toponomastiko v vseh krajih, kjer živijo državljani slovenskega jezika; da ne bi z gospodarskimi 'in urbanističnimi ukrepi škodovali etnični, življenjski 'in gospodarski karakteristiki krajev, naseljenih s Slovenci. Končno se resolucija zavzema za organizacijo konference o vprašanjih slovenske skupnosti, ki naj bi zajela tržaško in gariško pokrajino ter prispevala k reševanju problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kmečkim gospodarjem v preudarek Čas, ko je bilo kmetovanje zgolj na delu intenzivna in zaradi tega večinoma slabo plačana dejavnost, se je umaknil času, ko postaja kmetovanje čedalje bolj kapitalno intenzivna dejavnost. Mehanizacija m adaptacija poslopij povzročata, da se izdatki kmeta iz leta v leto večajo. Za časa kmetovanja s konjem in volom, v času, ko smo prvenstveno kmetovali za oskrbo lastne družine, so bili ti izdatki nizki. Danes je to drugače. Številčno velika kmečka družina, ki je delala na kmetiji, se je skrčila skoraj povsod le še na dve za delo polno sposobni osebi, ostali člani družine pa odhajajo iz vasi za boljšim kruhom. Ta razvoj je sprožil potrebo po mehanizaciji dela in po adaptaciji poslopij za njegovo ustrezno olajšanje. Kar je prej napravil človek, ki je delal z volom ali konjem, mora zdaj napraviti stroj; tega pa je treba kupiti. Pri kmečki hiši se je začel denar hitreje obračati, izdatki kmetije so se očividno povečali. Zgovorno potrjuje to resnico primer avstrijskih kmetov. Njihov strojni kapital se je tekom zadnjih 20 let nakopičil na vrednost 60 milijard šilingov. Samo lani so kupili strojev v vrednosti 4,5 milijarde šilingov. To je 11.250 šilingov na povprečno kmetijo. Približno enak znesek — 4,6 milijarde šilingov — so lani izdali za gradnjo in adaptacijo poslopij. Več kot 9 milijard šilingov investicij v enem letu je prepričljiv dokaz, kako kapitalno intenzivno postaja kmetijstvo v zadnjih letih. Še bolj kot gornje primerjave govorijo o naraščajoči kapitalni intenzivnosti kmetijstva njegovi izdatki preračunani na hektar reducirane kmetijske površine. Leta 1959 so ti izdatki znašali 5.672 šilingov, do leta 1970 pa so narasli na 11.500 šilingov, s čemer so se tekom 12 let več kot podvojili. Več kot polovica teh izdatkov odpade na obratne izdatke in le pičla polovica na osebne izdatke kmečke družine. Obratni izdatki so lani po hektara reducirane kmetijske površine znašali 6.600 šilingov. Tekom 12 let so se povečali za 2.911 šilingov. Med njimi so lani hektar reducirane kmetijske površine bremenili izdatki za stroje s 1.500 šilingi, izdatki za poslopja pa z 2000 šilingi. Tega naraščanja kmetijskih izdatkov še ni konec. Kapitalna intenzivnost kmetijstva se bo še naprej večala. Zato pa ji bodo tudi kmetje v čedalje večji meri podlegli, zlasti tisti, ki ne poskušajo, da bi skladno z naraščanjem kapitalne intenzivnosti povečali produktivnost in donos kmetijstva. Po vseh ekonomskih zakonih našega časa kmetje, ki nimajo več kot 30 ha kmetijske površine, ne morejo priti na račun, če se ukvarjajo s pridelovanjem žita ali pa sploh s kmetovanjem v svr-ho samooskrbe. Tako kmetovanje zahteva spričo potrebne mehanizacije velike kapitalne vložbe, donaša pa malo denarja. Tem kmetijam ne preostane drugega, kot da se odločijo za kmetovanje s špecialnimi kulturami ali da ga postavijo na bazo prireje mleka in mesa. V drobnem kmetijstvu, zlasti v onem alpskega področja, sta mleko in meso pravzaprav edina, s katerimi je mogoče doseči donose, ki bodo krili naraščajoče izdatke kmetije. V kakšni smeri se bo tovrstna usmeritev teh kmetij razvijala, je v bistvu vprašanje lokalne odločitve. Po spoznanjih in izkušnjah na Koroškem bosta to zlasti prireja mleka in z njo povezano plemenske živine povsod tam, kjer imamo opravka z izrazitim travnatim svetom. Ob njih lahko prireja pujskov za pita-lišča, ki prirejajo mesnate prašiče, igra zelo pomembno vlogo. V krajih, kjer uspeva silo-koruza, pa ima bodočnost pitanje goveje živine ob prireji mleka, kajti v Evropi zaužijemo več mesa kot ga priredimo. Seveda se taka usmeritev ne more in ne sme razvijati tja v en dan. Temelji za uspeh so tudi tukaj prvenstveno v rastlinski proizvodnji. Izjema je le prireja pujskov, ki se razvija lahko neodvisno od razpoložljive kmetijske površine in ki lahko temelji zgolj na dokupu krmnih mešanic. Kjer pa imamo opravka z govedom, brez mineralnih gnojil ne bomo v stanju pokriti naraščajočih izdatkov. Mineralna gnojila edino omogočajo, da bomo po hektaru reducirane kmetijske površine lahko redili dve odrasli govedi, kar je dandanašnji predpogoj za obstoj na kmetiji s travnatim svetom in z možnostjo pomembnejše prireje mesa. Drugo je raba travnatega sveta. Ta svet je dragocen, ker je sila donosen. Zato je nerazumljivo, če travniki sredi junija še niso prvič pokošeni. Nerazumljivo zaradi tega, ker v tem času pridelano seno ni dosti več vredno od slame in ker ima tako pozna prva košnja za posledico slab pridelek otave ter preprečuje tako pomembno tretjo košnjo. Kmetje, ki so se odločili za govedorejo, nimajo nikoli dovolj sena in tudi nikoli dovolj silaže, če hočejo svoje dohodke usoglasiti s svojimi izdatki. Če si sami ne bodo pomagali, bodo na pomoč od drugod čakali zastonj. In še nekaj: to je vprašanje potrebnih poslopij za intenzivnejšo govedorejo in prirejo Dovolj je bilo skrivalnic! Nedavni zločinski napad na partizansko grobišče v Žrelcu je izzval veliko ogorčenje tudi v Jugoslaviji, kjer je taitikašjnji tisk obširno poročal o tem najnovejšem primeru »mirnega sožitja" na Koroškem. Mariborski »Večer" je o tem dogodku objavil pod naslovom »Dovolj je bilo skrivalnic!" daljše poročilo, v katerem je ob koncu rečeno: Ogorčenje koroških Slovencev je veliko in razumljivo. Pa se je v imenu koroške policijske direkcije (varnost, direkcije) oglasil Jugoslavija protestira A V zvezi s to skrunitvijo partizanskega spomenika, že tretjo na Koroškem (dvakrat je bil oskrunjen spomenik v Grebi-nju), je jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Mitja Vošnjak protestiral pri generalnemu sekretarju avstrijskega zunanjega ministrstva. (Dnevnik, Ljubljana, 22. 6. 1971) dr. Pichler in izjavil: »O odkritju spomenika v Žrelcu uradno nismo bili obveščeni...” Če niste bili obveščeni, gospod dr. Pichler, kdo pa je potem izdal na varnostni direkciji v Celovcu nalog, da je treba pokopališče v Žrelcu nadzirati! Baje ste uvedli preiskavo, zato nas, gospod dr. Pichler, zanima, koliko časa boste potrebovali za izsleditev krivcev! Ali pa bo ostalo tudi tokrat tako, kakor je bilo pri razstrelitvi partizanskega spomenika v Šent Rupertu in oneča-ščenju spomenika nacističnim žrtvam v Gre-binju, ko storilcev niste in niste mogli »odkriti", čeprav bi domačini mogli nanje s prstom pokazati! Ali pa najdete vedno le one, gospod dr. Pichler, ki so vam trn v peti, kot denimo Marjana Šturma, čeprav ni storil ničesar drugega kot tisto, kar bi morala republika Avstrija že davno storiti, saj je to njena obveza v 7. členu državne pogodbe — namreč postaviti na južnem Koroškem table z dvojezičnimi krajevnimi napisi! Dovolj je bilo skrivalnic v preteklosti s skrunitvijo spomenikov partizanom in žrtvam nacizma, gospod dr. Pichler, Slovenci na obeh straneh meje pričakujejo, da boste fašistične mazače končno prijeli in jih postavili pred sodišče. (Večer, Maribor, 22. (. 1971) PRED 30 LETI SE JE ZAČELO: MNOŽIČNO PREGANJANJE SLOVENCEV V nedeljo 4. ijulija se bodo nekdanji slovenski pregnanci zbrali v brestaniški graščini, fejer se je pred tridesetimi teti začela njihova trnova pot v pregnanstvo. Grad Brestanica pri Krškem (nekdanji Rajhen-burg) je bit namreč zbirno taborišče, skozi katero je po doslej zbranih podatkih šlo nad 65.000 Slovenskih tj udi, kii so jiih nacisti oooo<><><><><><><><><><><><><><> Obvestilo ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV V nedeljo 4. julija ob 11. uri bo na gradu Brestanica pri Krškem SREČANJE SLOVENSKIH PREGNANCEV na katerem se bodo spominjali množičnih izgonov Slovencev, ki so jih nacisti pred 30 leti izselili v Srbijo in Hrvatsko ter v Nemčijo. Na to srečanje so vabljeni tudi bivši slovenski izseljenci iz Koroške. Zveza slovenskih izseljencev oooooo<>oo<><><>o pregnali z rodne grude ter jih posllati v pregnanstvo v Srbijo in Hrvatsko ter v Nemčijo. V raljhenburški graščini in pozneje pristavi je okupator začel zbirati slovenske žrtve že 23. maija 1941. Najprej so bili na vrsti intelektualci in drugi politično razgledani ali narodno zavedni Slovenci s spiskov nemške obveščevalne službe in zlasti kulturbundov-ske organizacije. Po trpinčenju v taborišču so 5. julija 1941 začeti pošiljati iz Brestanice proti jugu prve železniške transporte. To je trajalo do konca septembra, oktobra pa so začeli zbirati In voziti v Šlezijo in druge nemške pokrajine kmečko prebivalstvo od Litije do Sotle. Do 5. tebruarja 1942 so odpeljali slovenski živelj iz celotnega rajhov-skega obmejnega območja. Kmalu nato — te dva meseca pozneje — pa se je začelo množično izseljevanje Slovencev tudi v mejah takratnega rajha, na Koroškem. V taborišču v Brestaniai so pozneje zbirali svojce partizanskih borcev, pripadnike Osvobodilne fronte in druge slovenske ljudi, ki so bili sumljivi nacistom, ter jih odtod pošiljati dalje v uničevalna taborišča. Pa tudi v samem brestaniškem taborišču, zlasti v grajski ječi, je marsikdo preživel zelo hude ure in dneve; bilo je tudi veliko žrtev trpinčenja. V nedeljo bo brestaniška graščina spet zaživela. Nekdanje zbirno taborišče bo tokrat prizorišče osrednjega srečanja slovenskih pregnancev, ki bodo prišli iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, da se spomnijo strašnih dogodkov pred tridesetimi leti. Kmetijska šola v Podravljah, ki je z odlokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo dne 22. 4. 1971 dobila pravica javnosti, razpisuje vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1971-72. Pogoji za vpis: I. V prvi letnik se lahko vpišejo učenci, ki so stari 16 let in so zaključili obvezno šolanje. II. V drugi letnik se sprejmejo učenci, ki so uspešno zaključili prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali kake druge kmetijske strokovne šole. Sola prične s poukom 3. novembra 1971. Prošnje za sprejem je treba nasloviti do najpozneje 30. septembra 1971 na naslov: Kmetijska šola Podravl|e, 9241 Fdderlach-Podravlje. Prošnjam za vpis v prvi letnik je treba priložiti zaključno spričevalo ljudske ali glavne šole odnosno poklicne šole (Berufsschule), v kolikor so prosilci teko šolo obiskovali. Z uspešno zaključeno kmetijsko strokovno šolo (landwirtschaftliche Fach-schule) Izpolnijo učenci hkrati obveznost glede obiska poklicne šole. Vsa ostala pojasnila dobite pri ravnateljstvu kmetijske šole v Podravljah ali na sedežih Slovenske kmečke zveze in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu. Ravnateljstvo pujskov. Ne ustrašimo se tukaj izdatkov. Oboje sta panogi, kjer se lahko ravnamo po načelu: improviziraj — organiziraj — investiraj. Ob koncu bo po tej poti uspeh večji kot je po običajni kmečki ihti pri investicijah v stroje in poslopja. Koroški krožki za zrejo pujskov ter za pitanje in vnovčenje goveje živine to neizpodbitno potrjujejo. Razvoj kmečkih gospodarstev je na prelomnici. Kmet bo ostal, kdor kmet ostati hoče. Primarno pri tem je spoznanje, da je treba kmetovanje preusmeriti. Čim bolj organizirano, tem boljše. Ta organizacija pa mora vsebovati tako vnovčenje kot tudi prirejo. Blaž Singer posiROK«psvecy MOSKVA. — Sovjetski vesoljci Vladislav Volkov, Georgij Dobrovoljski in Viktor Pacajev so novi rekorderji. Prejšnji teden so namreč postavili nov rekord v dolžini bivanja v vesolju ter so prehiteli vesoljca Nikolajeva in Sevastianova, ki s11 junija lani ostala v vesolju 18 dni. Minulo nedeljo je sovjetska orbitalna postaja »Sa-ljut“ že 1120-krat obkrožila Zemljo, hkrati pa je bil to njen 326 krog okoli Zemlji odkar je na krovu ladje omenjena vesoljska trojica. STOCKHOLM. — Pred stockholmskim okrožnim sodiščem se je v ponedeljek začel proces proti ustaškim teroristom, ki s° letos aprila izvedli atentat na jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Vladimir1 Roloviča ter ga tako nevarno poškodovali) da je na posledicah umrl. Tožilec je dejanje atentatorjev ocenil kot zločin, storjen B* najbolj podel način. Vložil je najstrozjo obtožbo, možno po švedskih zakonih. NEW YORK. — V ameriškem vesolj; skem centru v Houstonu so imeli prejšnji teden skupne pogovore sovjetski in ameriški vesoljski strokovnjaki, ki so razpravljali o možnostih skupnih naporov pri raziskovanju vesolja. V zaključnem sporočim je med drugim rečeno, da bo spojitev ameriške vesoljske ladje „Apollo“ s sovjetsko orbitalno znanstveno postajo „Saljut“ morda prvi poskus združtive ameriške in s°v' jetske vesoljske ladje v kozmosu. KRUŠEVAC. — V Kraševcu so ob koncu minulega tedna dosegle višek proslave, ki so jih priredili ob 600-letnici omenjenega mesta. Med dragim so odkrili spornem11 ustanovitelju Kraševca knezu Lazarju Hre" beljanoviču, katerega slika je upodobljen1 tudi na priložnostni znamki, ki je za ta Ju bilej izšla v Jugoslaviji. DUNAJ. — Ta teden biva na uradnem obisku v Avstriji državni predsednik Mao žarske Pal Loszonci, ki s tem vrača obis zveznemu prezidentu Jonasu, kateri je 1*® obiskal Madžarsko. Predsednik Loszonci hkrati prvi poglavar Madžarske, ki je P1?' spel v Avstrijo. Na obeh straneh naglasa), veliki pomen tega obiska, saj je na eD* strani izraz dobrih odnosov med obem državama, po drugi strani pa bo sluzil nadaljnjemu utrjevanju in poglabljanju 1 odnosov. BEOGRAD. — V okviru ustavnih Spff. memb, ki jih izvajajo zdaj^ v Jugoslavifj’ bo v kratkem prišlo do važnih spretnem v zveznem vodstvu. Tako bo med drug1)” potekel mandat tudi sedanjemu predsediu ku izvršnega sveta Mitju Ribičiču, ki ? potem postal kot predstavnik SR Sloveni) član novega predsedstva SFR JugoslaviJ^ Mandat za sestavo zveznega izvršnega sVe ta pa je predsednik republike Tito zaupa Džemalu Bijediču, sedanjemu predsednik skupščine Bosne in Hercegovine. BOSTON. — V zvezi z objavljanjem z1^ upnih dokumentov ameriškega obrambnptj ministrstva glede vietnamske vojne je bi ^ prejšnji teden razpisana tiralica za PrP j, sorjem Danielom Ellsbergom, ki je obdu žen, da je izročil tajne dokumente. Ej ^ berg se je v začetku tega tedna sam PrlJ..-vil oblastem ter je bil potem proti kave*) 50.000 dolarjev spet izpuščen na svo1^0^ Vojaški svetovalec bivšega predsedm Kennedyja general Maxwell Taylor je h javil, da je že leta 1961 opozoril Beto m na posledice, ki jih utegne imeti vmeša v nje ameriških kopenskih sil v vietnarns vojno. Nasprotno pa je neki ameriški 11 objavil dokumente, iz katerih je razvidu ’ da je prav general Taylor svetoval Pre sedniku Kennedyju, naj pošlje v Vietna 8000 voj'akov. Drugi list pa piše, da J Kennedyja na nevarnost takratnega jay. lorjevega predloga baje opozoril teda zunanji minister Dean Rusk. ADIS ABEBA. — Organizacija afrj’ enotnosti je sporočila, da je bil ustanov J odbor desetih šefov afriških držav (E1* ( pije, Liberije, Kameruna, Slonokosčc obale, Senegala, Mavretanije, Tanzamy Kenije, Konga-Kinšase in Nigerije), »d® poiskali možnosti za miroljubno rešitev k ze na Bližnjem vzhodu". ŽENEVA. — V Indiji je sedaj 6 n»hjT nov pakistanskih beguncev, od tega 4 ui' ^ jone v taboriščih, drugi pa so se zatek t znancem ali kam dragam. Tako je pove no v zadnjem poročilu visokega komi** n Združenih narodov za begunce, kjer je.L.j, rečeno, da sedaj nujno potrebujejo Pr*b no 600.000 šotorov. . NEAPEU. — Na sredozemskem oto^ Malti je pri zadnjih volitvah zmagala ^ buristična stranka, ki se bolj odločno ^ vzema za neodvisno in nevtralno pob11.z. Tako je predsednik nove vlade Mintot gnal z otoka glavnega poveljnika sil 'P1 NATO in njegov štab. Zaradi tega je riško ladjevje v Sredozemlju odložilo °° na Malti, ki je bil predviden za julij- 0a 0 u a a 0 5 B i>e0^6rna dela, seveda ne avant-9°fdo, temveč priljubljene lin uspeh "“etaljoče burke (predvsem Fey-&0ui 'ki je bil v zadnjih dveh letih z°slopan kar z dvema igrama). '^Ko te zvrsti je tudi 'letos na £P°redu. Ansambel v Brežah Igra ^medijo »Denar je na banki" U|tha Rotovva, ki ije 'imela v sobo-, Premiero. Curth Flatovv Ije naj-Tj^J znan zastopnik povojne kome-,'6, Sprva 'je nastopil v raznih ka-^tih v Berlinu. Kmalu na'o je r>aP.satI prvo revijo in pozneje usta- novil z nekaterimi prijatelji kabaret „Die Aufjenseiter". Postali Ije znan po vsej Nemčiji. Njegova revija „Die Melodie der Strafje" je bila uprizorjena več kott 500-krat. Toda Fiatov/ je kmalu opustili to delovanje in se je posvetil zgolj pisanju komedij, televizijskih iger itd. Najbolj znani sta njegovi igri „Das Fenster zum Flur" 'in »Vater einer Tochter" (prva je doživeto' ok. 2000 predstav). Brez dvoma najboljša in tudi najuspešnejša igra Flatovva pa je „ Denar je na banki" (Das Geld liegt auf der Bank). Iz berlinskega narečja jo je Hans Weigel „prevedel v dunajščino, meditem ko na Petrovi gori igrajo visoko nemško priredbo. Danes je ta komad serijska igra raznih gledališč v Bremenu, Hamburgu, Kielu, Mainzu in Kolnu, pa tudi na Dunaju je žel veliko aplavza. Ta igra je torej imela1 v Brežah v soboto premiero. Krasna, topla noč je prispevala marsikaj k lepemu uspehu predstave. Pod umetniškim vodstvom Hannesa Sandlerja se je umetniško popolno razpletala igra smeha in smehljanja. Sandler duhovni mentor amaterskega odra v Brežah, je igral tudi glavno vlogo Gustava Kuhneija, očeta tatovske družine, ki je s svojima sinovoma okradel vrsto bank in jih olajšali za precejšnjo vsoto denarja. Toda Kuhne ne krade, da bi se obogatil, ampak zato, ker je to pač njegov konjiček. Ko pride v hudo zadrego, prosi boga, da mu pomaga in se zaobljubi, da 40 let ne bo ukradel niti groša. In bog mu res pomaga. Po odmoru se znajdemo v drugih okoliščinah: Minilo je 40 let, oče je sedaj star 80 let, njegova sina sta odrasla ter imata lep in dober meščanski poklic. Oče pa je komaj čakal na svoj 80. rojstni dan, da bi spet lahko šel na »lov". Kako se vse to razvozla in konča, je treba videti z lastnimi očmi. Brez dvoma je Hannes Sandler najboljši igralec na 'Petrovi gori; drugi ga ne dosežejo v njegovi veličini, ampak dostikrat več ali manj samo »pomagajo", da igra poteka srečno in brez težav. Vsekakor pa Josef Schuhmeyer in Manfred Seidl prepričata v vlogah sinov, medtem ko sta se trene Schuh-meyer lin Heidelore Millonig otresli nesigurnosti, ki jo je bilo v zadnjih letih opaziti pri obeh glavnih igralkah. Obisk te predstave pomeni kulturni užitek za vsakega ljubitelja dramske umetnosti in zdravega humorja. To sredo pa 'je bila v Brežah še druga premiera letošnje sezone, in sicer Lukejeve drame »Hadrijan Vil.", ki so jo prevzeti iz lanskoletnega sporeda in jo nameravajo 'letos še osemkrat ponoviti poleg komedije »Denar je na banki", katero bodo — seveda če bo dopuščalo vreme — v tej sezoni igrali vse do 21. avgusta. F. Z. ml. Nova koroška kulturna revija i V torek tega tedna je glavni urednik dr. G. Baumann na tiskovni , °nferenci predstavil novo koroško kulturno revijo, »Karntner Kultur-?.te IM SCHNITTPUNKT“ (Koroški kultuni zvezki V PRESEČIŠČU), ** jo izdaja kulturni oddelek pri deželni vladi. Prva številka nosi pod-saslov »Europaiisches Kamten** (Evropska Koroška) in več prispevkov e Sablje v tem tematskem krogu. Revija ima simboličen naslov, ker se čuti , Presečišču tre^ re@ij> Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške ter j. . Prispevati k »plodnemu sosedstvu0 v prostoru Alpe-Jadran. Revija 0 Izšla štirikrat v letu, posamezna številka stane 25 šil., letna naročnina P* 80 prvi dve številki lahko vsakdo naroči v poskusnem abonmaju 1 JO dobi zastonj. ... , .. Kot deželna ustanova, ki ji ne bo treba prosjačiti za subvencije, bo ia revija seveda na vsej liniji reprezentirala uradno kulturno politiko ^ roške dežele, saj je tudi zamišljena kot reprezentativno glasilo. Kakor Saka revija, pa naj je še tako specialna, hočejo tudi »koroški kulturni jVezki“ nagovoriti vse plasti prebivalstva. Da pa je to samo pobožna yU.a’vki je pa očitno niti nočejo — in tudi ne morejo — izpolniti, se ldl že v prvem zvezku, kjer obravnavajo razni .priznani* (in tudi ne) tY°rji teme, ki zanimajo kvečjemu kakega izobraženega človeka, in-i. ektualca, se pravi človeka iz »višjih** družbenih plasti, tiste ljudi pač, J. hodijo v gledališče, v koncerte in v galerije. Da to niso ravno delavci 1 kmetje ali nižji nameščenci, prav gotovo ni krivda njih samih. Prav tako bode v oči, da se redakcija na vsak način hoče izogibati Sa.ke teme, ki malo diši (ali smrdi?) po politiki, pa naj bo to splošno-£dlltična, narodnopolitična ali pa tudi kulturnopolitična(l) tematika. Ho-j 1°. opisovati samo kulturo, .čisto kulturo*, ne da 'hi se zavedali tega, va. Je včasih ravno ta čista kultura čista politika, saj si sami .prizade-aj/vr“ rsn rvnrill i nUrnUno rvnein! r~iir>-lr o mzvcifn nfl noč napadli obrabne postojanke, mesto pa »-i navidezno. O tem sem si bil takoj na -jasnem, ko sem iz kakšne dalje škrope z mitraljezi. Kljub temu sem z° jjj roval bok obrambe in poslal napadenim v Spodnji y pomoč. Tam jim prede prekleto trda. Partizani so v01* postojanko, zavzeli nekaj bunkerjev In se šele z ° umakniti. Moji so ujeli dva Mongola, dezerterja d n.. vojske. Pošteno smo ju premlatili lin jima -polomili kremP . potem pa smo ju ustrelili. Povedala sta, da napada r bataljon Bazoviške brigade. Če nosim ne bomo sl ati pomoči, to noč ne bodo vzdržali. Tolčejo s in imajo dovolj angleškega razstreliva. Če se porlizc|'n sunek posreči, bomo kmalu na vrsti mi." n£), »Upajva, da' jim ne bo uspelo," se je skušal zvita ^ smehnliti Wo-lf, ki je vedel, da stotnikova dobra volj0 jg izvira iz teh poročili. »Se je še kaj posebnega zgodil10' bi vam lahko zovidol?" pfCJv »Nič posebnega. Naših dveh peric ne poznate- ^ simpatični dekleti sta. Sestri, ki tekmujeta z obsedi okroglin, obe črnolasi in živahni, prav gotovo P° TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA Rešitev je v življenjski borbi Klasičen primer neobveznega, se pravi ne-°vgovornega pisanja o ,brizantnih‘(!) problemih, s čimer misli na vprašanja Slovencev na Koroškem, je prispevek dr. V. Inzka v ,Klei-ne Zeitung' dne 23. junija t. 1. Imenuje se »LOSUNG IM MENSCHLICHEN BE-REICH ANSTREBEN“. Ker je to neživljenjsko zamegljevanje življenjskih vprašanj Zelo dolgovezno, se bo moral ta preizkus resničnosti oz. neresničnosti omejiti na ,otipljivo' ® — denimo vsakemu šolarju — spoznatno absolutno pomanjkanje piščeve refleksivnosti. V prvem in drugem odstavku govori o nekakšnem deželnopolkičnem problemu, o kate-fem ivohi die meisten, sind gar nicht bereit, aus den Fehlern zu lernen, und schon gar daraus die Konsequenzen zu ziehen. konnte es dann heute — nur beispiels-y.e‘Se — in Italien bereits zvieder einen yjihenden Neofaschismus geben — und in ®eutschland und in Amerika und zvoanders «uch? . »Auch svir Karntner sind in dieser Be-Ziehung nicht anders als die Menschen anderer leidgepriifter Lander. Es kann niemand leug-nen> dafi man auch in Karmen aus der Ge-Schichte gelernt hat und es nach 1945 am Be-®iihen um die Zusammenarbeit nicht fehlen heK." — Natiirlich stimmt alles zusammen njcht mehr: was heijlt schon ,zvir Kiirntner' s,nd nicht anders? W e n meint Inzko zvohl mit Mir'? Mich? Dich? Oder iiberhaupt alle 400.000 Menschen, die in Kdrnten ansdjlig sind? Viele Kdrntner sind zvirklich nicht anders als die Neojaschisten von Italien und Amerika. Und es kann zvirklich niemand leugnen, dafl man auch in Kdrnten — dhnlich zvie in Deutschland und Italien — aus der Geschichte gelernt hat, immer daran (an die Niederlage) zu denken, Revanchegedanken nachzuhangen, den Hel-denmut der fiir (Hitlers) Vaterland gefalle-nen Soldat en in Kameradschaftsbiinden zu preisen etc. etc. Und selbstverstdndlich Uefi ,man' es nach 1945 am Bemiihen um die Zu-sammenarbeit nicht fehlen, ich frage mich nur zvieder, zver dieser ,m a n‘ ist und mit zv e m er nach 1945 zusammengearbeitet hat. Meint Inzko damit die beiden Regierungsparteien SPO und OVP bzzv. den pensionierten Lan-deshauptmann F. Wedenig mit seinem Spracb-erlafl 1958 — und als ,Zusammenarbeiter‘ die Landsmannschaften oder die juridisch dubio-sen Schreier der sogenannten Elternvereinigun-gen von Bleiburg und V olkermarkt, dann stimmt seine Behauptung. Und sie stimmt auch, zvenn er damit den derzeit amtierenden Landeshauptmann H. Sima meint, der vor Abgriinden(l) zvarnt, in die die Kdrntner zvohl stiirzen konnten, brdchte man in doppelspra- noch zvichtiger iiber die Ursachen des ab-grundtiefen Hasses, mit dem in Dorfern zvie V olkermarkt, Eberndorf, Ebenthal u. a. alles Slozvenische ganz unverhohlen, sogar aus den Gemeindestuben heraus verfolgt zvird. Man (= der Verfasser dieser Zeilen) zvird beim Lesen von Inzkos Beitrag an Ch. Morgen-sterns ,Lattenzaun' erinnert, mit Zzvischen-raum, hindurchzuschau‘n ... Gleich darauf meint Inzko: „Die Zeiten, in denen sich die Menschen aus volkischer Oberzeugung in den Dorfern Sudkarntens ge-geniiberstanden oder einander mit Mifitrauen Segegneten, gehoren der Vergangenheit an" — und zviderspricht schliefllich auch verbis ex-pressis sich selbst. „Dies svurde nur moglich, weil man sich der gegenseitigen Bande immer mehr bewufit zu werden begarm." — Nun — abgesehen von seinem ,man' — zv as mag er sich zvohl vor-stellen unter den ,gegenseitigen Banden'? Von ,Banditen‘, ja, von ungeheuren Banden, zvurde und zvird gesprochen in unserem schonen Lande, hat nicht schon Michael Guttenbrunner Zeugnis davon abgelegt im Opferholz? Und hort man (= der slozvenischsprechende Kdrntner im Zug z. B.) diese Schmahung nicht so selbstverstdndlich zvie ,griifs Gott'? „Die Menschen in Siidkarnten wollen heute nichts anderes, als zusammenarbeiten und ihr Leben gemeinsam gestalten. Diese Tendenz ist Potrebna je jasnost! Dogodki, kot so na primer zločinske skrunitve grobišč protifašističnih borcev in žrtev nacističnega nasilja (kakor pred nedavnim v Žrelcu), z vso resnostjo opozarjajo na nevarne razmere, ki še vedno ali že spel vladojo na Koroškem. Ravno zato pa so postali ljudje tudi še bolj občutljivi za izjave, ki jih podajajo odgovorni predstavniki dežele. Tako ni mogoče razumeti logike deželnega glavarja Sime, ko je na otvoritvi ljudske šole v Dobrli vasi spet metal v isti koš »ekstremizma" ne le skrunitve grobišč, marveč tudi tako imenovane »mazaške akcije", kakor v koroškem žargonu radi diskriminirajo upravičena opozorila na neizpolnjena določila državne pogodbe glede dvojezičnih napisov. Še manj pa je mogoče razumeti njegovo »zadoščenje, da je kljub različnim pogledom vedno uspelo najti skupno pot", kakor je deželni glavar Sima zagotavljal novemu predsedniku Abvvehrkampferbunda. Zanimivo bi bilo namreč vedeti, ati je »skupno pot" uspelo najti tudi v takih primerih, kot je omenjena skrunitev grobišča v Žrelcu in predhodna zahteva abwehrkampferjev. —OJ— chigen Teil des Landes doppelsprachige Orts-bezeichnungen an. »Sicherlich ga;b es auf diesem Weg auch Riickschlage, das Bemiihen, die Menschen zu-einanderzufiihren, war jedoch grofier, als man diies allgemein einzugestehen bereit ist.“ — W e l c h e Riickschlage der Verfasser zvohl meint? Warum (zum Teufel) nennt er sie nicht beim Namen? Und zv e s s e n Bemiihen meint er? Und zver (bei Allah) ist schon zvieder dieser ,m a n' der so zvenig einzugestehen bereit ist? »Es gibt Dorfer (in Siidkarnten), in denen es keinen volkischen Hall mehr gibt und an-dere, in denen man auf dem besten Weg ist, ali das zu iibersvinden, was gestem noch die Menschen beider Volksgruppen trennte." — Allen Rešpekt jenen Dorfern, zvirklich zvahr, denn der beriichtigte ,man' hat dafiir bestimmt keine Verdienste, aber zv e s zv e g e n erzahlt Inzko nicht lieber etzvas iiber die Ursachen dieser idyllischen nationalen Symbiose? Oder nicht nur im mitmenschlichen, personlichen Bereich sichtbar, sondern kommt auf den ver-schiiedenen Ebenen des politischen, wirtschaft-lichen und kulturellen Lebens immer starker zum Tragen." — Unv or sich tiger kann man (— Inzko) sich zvohl nicht versteigen, das kommt von seiner kiinstlichen Vernebelung echter nationalpolitischer Inhalte. Wer sind denn zvieder diese „Menschen in Sudkarnten", die nichts anders zvollen, als zusammenarbeiten? Natiirlich zvili (mufi!) der Mensch als ge-sellschaftliches Wesen mit anderen Menschen zusammenarbeiten, um am Leben bleiben zu konnen, aber das klingt ja zvie „der Mensch hat zzvei Fiifle und zzvei Hdnde". Die „Men-schen in Siidkarnten“ sind nationalpolitisch gesehen 1. Slozvenen, 2. eingedeutschte Slo-zvenen (Windogermanen, Deutschtiimler, die sich ihrer slozvenischen Mutter oder Grofl-mutter oder irgendeines anderen Vorfahren schdmen, ihn bei jeder Gelegenheit totschzvei-gen, also Opfer einer irrsinnigen Erziehung in OPOMBA UREDNIŠTVA: V rubriki »Tribuna bralcev" objavljamo od £asa do časa dopise, ki Jih prejmemo od bralcev našega lista. Pri tem pa izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. den Schulen der Siidmark sind) und J. ,echt' assimilierte Slozvenen, die — ohne nationale Schizophrenie — nur noch deutsch konnen, denen aber gelegentlich ein ,Schade, dafl ich slozvenisch nicht mehr kann' von der Zunge rutscht — und die ihre Kinder zum Teil zvieder den Slozvenischunterricht besuchen lassen. Dann gibt es noch eine zderte, verschzvindend kleine Gruppe von Siidkarntnern, die (Zuge-zvanderten' aus Oberkdrnten oder aus verschie-denen deutschen Landen. Die erste, dritte und zum Ted auch die vierte Gruppe der Siid-kdrntner zvollen selbstverstdndlich etzvas anderes als die zzveite (die schreiende, heimat-treu sich gebardende, in den Kriegsjahren aber erzviesenermaflen zum groflen Teil gar nicht heimattreue) Gruppe. Die ersten, vor allem aber die Slozvenen, zvollen ihre nationale Gleichberechtigung, die sogar im Staatsvertrag verankert erscheint, ndmlich das auflere, offentliche Kennzeichen dieser Gleichberech-tigung — die doppelsprachigen Ortsbezeich-nungen, zvahrend die zzveite Gruppe, mora-lisch unterstiitzt von verschiedenen beriichtig-ten „Heimatdiensten", kdrntnerischen Tages-und Wochenzeitungen, dagegen ankdmpft, Friedhofsgrabsteine schandet uszv. Selbstverstdndlich kann die erste Gruppe mit der zzvei-ten ihr Leben nicht gemeinsam gestalten, zvili das Inzko zvirklich nicht einleuchten? Če ne že davno prej, te obide vsaj na tem mestu temačna slutnja, da pisec namenoma govori tja v tri dni, da ga nasprotniki Slovencev na Koroškem ne morejo prijeti za besedo. Očitno prav zato z nobeno besedo ne omeni naših konkretnih narodnih pravic in zahtev, njegova nediferenciranost je metoda: bralci Kleine Zeitung se ne bodo obregnili obenj, še manj ,merodajne' osebnosti koroške deželne politike, v izpričano neobveščeni, nepoučeni koroški javnosti bo kot pripadnik slovenske narodne skupnosti veljal 9pričo ,brizantnih' problemov kot angel miru — s palmovo vejico — za zmernega, kociliantnega, strpnega in še za kaj, kar vse mu pisec tega razmišljanja iz vsega srca privošči, čisto zares, vendar z enim samim pogoj’em: da nikoli in nikdar ne poskusi več ustvariti s takšnim pisanjem vtisa, da hoče pomagati koroškim Slovencem, kajti z zamegljevanjem resničnih družbenih konfliktov, s pokrivanjem in zatajevanjem takih konfliktov stvari koroških Slovencev ne more kaj drugega ko škodovati, čeprav v zaključnem delu pisanja apelira na tisk in politične stranke na Koroškem, naj sodelujejo pri skupnem manjšinsko-političnem konceptu. Neki učitelj me je opozoril na ta Inzkov spis s pomenljivo pripombo, češ, kaj misliš, komu na Koroškem bi ta človek s tem spisom rad ugajal, ali morda ne sedi na definitivnem službenem stolu ali kaj je pravzaprav. Ko sem spis prebral dvakrat, trikrat resno in vestno, sem ugotovil, da sodi v kategorijo iskrenega infantilizma in da je porojen iz človekove prirodne sle po pristavljanju lastnega piskreja, pa če si potem za opravičilo tega pristavljanja izmisliš kako brizantno župo, ki da se kuha na koroškem šporetu. Janko Messner Ton® Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKj kakšnega španskega rudarja. Stanujeta na robu mesta ob f6ki, Jam, kjer sem to noč zasedel položaje. Ko je streljanje pojenjalo in je pritisnila megla, me je zazeblo, pa se spomnil nanju. Sel sem rn potrkal. Takoj sta prišli ^dPret. V dobrem spominu me imata, saj jima večkrat po-^Onirn kakšno reč, ki je oiviilom primanijkuije. Ne veste, *oko srčkani sta bi'li v spalnih srajcah. Obe sta se smeh-iali okoli mene. Mimogrede je zavrel1 čaj. Takoj ko sem ga b°srkal, sem si posadil eno na kolena in si pogrel roke ?Q njenih okroglih prsih, kmalu zatem pa tudi drugje. Ko mlajša videla, koliko je ura, jo je uvidevno pobrisala *Pat in naju pustila v kuhinji sama. Ne vem, koko bi se vam zahvalil in oddolžil za ideje, ?0sPod major. Vaše inspiracije me vodijo k uspehu," se ie veselo zarežal Kniecke. .Saj se spomnite, da ste mi Tn zlagaj j sinoči, kako se boste spričo svojih okrnjenih spo-tabnasti udejstvovali v bližnji bodočnosti. .Seveda se spominjam," se je kislo nasmehnil Wolf. •Samo ne vem, kako bi bilo to v zvezi z vami. .Prav tako je bilo. Saj razumete, kako neznansko s®ešno bi bilo, če bi banditi zalotili golega poveljnika gor-lovcev. Vojak brez orožja ni vojak. Jaz pa- na polo-Za|ju ne izpustim orožja iz roke. Ne veste kako imeniten bor sva bila — po vaši zaslugi. Stol sem pristavil k vratom, j! Se odpirajo navznoter, in si jo posadil na kolena. Pre-?1®to smešno je bilo. Jaz v polni bojni opremi, s šmajser-pod pazduho, ona pa povsem gola. Kot Venera, i Jba*ta plemenitega žrebca naravnost v razžarjeno nebo. PtakJteto se je premetavala, tako kakor riba, nasajena na Tako lepo mi je bilo, da je ne bi snel, tudi če b, se fbtala vsa banditska divizija pod oknom, m tudi ne, ce ^ zunaj govoril fuhrer. Nekaj nebeškega, vam pravim. Ni* ne odtehta tistega, kar pride samo po sebi. Nepričako- vano. In toliko več vredno, ker je prati predpisom in proti zdravi logiki. Nekaj vam povem, f>a če me takoj zatožite generalu, čim več teh žensk poznam, tem večja bedarija se mi zdi naša rasna teorija. Vsekakor nauk za skopljence in homoseksualce." Walf se mu je priznavajoče nasmejal. .Čestitam vam. Nikamor vas ne pojdem tožit, ker sem že sam zdavnaj pred vami prišel do tega prepričanja. Povem vam strogo zaupno tajno našega urada. V aktih štaba za preseljevanje sem prebral poročilo o rasnem preverjanju teh ljudi. Rezultati so osupiii naše v Berlinu. Tu je prvovrsten človeški material. Petinosemdeset odstotkov jih je dobilo oznako visoke kvalitete, samo petnajst manjvredno. Zavoljo teh smo spremeniti izselitveni elaborat. Predvideno je, da pojdejo po vojni vsi nasprotniki in manjvredni za delovno silo na vzhod, višokokvalitetni pa v rajh za poživitev krvi. To vam povem, da vas osvobodim kompleksa krivde, ker tokrat niste občevali na germanski podlagi, ker niste imeli Volkische Beobachter s seboj, da bi ga ji položili pod zadnjico," se je krohotal Woli Stotnikova vedrina ga je pomirila in mu vrnila duhovno ravnotežje. .Kaj pa mislite, da so moja arijska kolena? Prava germanska podlaga," se je šalil stotnik in spraznil polno ročko čaja. V/Olf je nato melanholično dejal: .Poglejte, kako varljivo je življenje. Medtem ko ste uživali rajske milosti, sem vas jaz pomiloval, ker ste morali v mrzlo noč. V resnici pa sem trpet jaz v blaznih sanjah. Vse je relativno. Nič trdnega ni več, za kar bi se oprijel, razen kakšnih ženskih prsi, ki navsezadnje niso nič drugega kot zunanja manifestacija želje po življenju, katere nam počasi vsem zmanjkuje. To je tragično in resnično, Erich. Prav nič se ne ša- lim. Preveč smo obremenjeni z ubijanjem in uničevanjem, da bi bili lahko še kdaj dostojni ljudje." Nato je stotniku do potankosti razložil svoje hude sanje in dodal: .Nisem praznoveren, toda nekaj dam na podzavest in iracionalna znamenja. Bojiim se, da mi bo šlo nekaj časa vse |x>zlu. Sreča me zapušča. Obdaja me krog nevidnih sovražnikov. Prav nič ne vem, kam bi usekal in s kom bi se spopadel. Običajno me reši samo smrtni strah. Ta mi zbudi vse rezervne sile, ki lahko spremene tok dogodkov, če že ne meni v prid, pa vsaj ne v škodo." .Dobro, da nam je povsem zastrt pogled v prihodnost in da je predvidevanje odlika te zelo redkih posameznikov. Občudujem vaš prefinjeni občutek za zasno-vanje razmerja delujočih sil. Sprrčo tveganja, ki ste mu izpostavljeni, vas samo to lahko drži pri življenju." Wolf se je samovšečno nasmehnit. Stotnika je cenil zato, ker je z njim lahko izmenjaval misli. Počaščen je dejal: .Poznam star pregovor, ki velja za naju oba. Kristjani pravijo, da ima vsak navaden človek po enega angela varuha, norci pa po dva. Midva pa jih imava še več." .O, vi jih Imate najbrž kar celo krdelo," se je smejal stotnik. Vtem je vstopit dežurni s sporočilom, da sta prišla poročnik Valjhun In podoficir Werther, ki bi rada poročala o uspehu patrulje. Sprejela sta ju seveda z veseljem in radovednostjo. Oba s stotnikom sta molče poslušala vse podrobnosti poročita. Glede težav ije bito — kot vsako poročilo — nekoliko pretirano in prirejeno tako, da je ustrezalo obema. Umikal! so se srečno. V dolini, že na cesti, so naleteli na partizanskega kurirja. Hoteli so ga ujeti. Ker pa na klice .stoj’ ni ubogal in je skočil, so ga ubili. Pri njem so 2. julij 1971 mmmmmmm Urnik prebave Neki strokovnjak je dejal, da ne živimo od tega, kar pojemo, ampak le od tega kar prebavimo. In od tega je odvisno stanje vsega organizma. Prav jesti je za človeka postala na moč pomembna zadeva. Ne jesti preveč pa tudi ne »pretežko", je bistveni pogoj za zdravje. Na kvadratni centimeter želodčne in črevesne sluznice pride več kot 3000 resic, iz drobcenih celic sestavljenih dlačic. Te celice tvorijo nezračuntjivo število majhnih priseskov. To je re-šetasta stena, skozi katero hrana prehaja v kri. Če se hrana slabo prebavlja, prizadene želodec in črevesje, s tem pa vse teto, ker škodljive snovi prestopajo v kri lin jo zastrupiljajo. Na to nas opozarja spahovanje, vetrovi, driska, glavoboli in številne druge težave. Žetodec zahteva daljše razdobje, da prebavi hrano. Potem mora prebavljena hrana skozi črevesje, dolgih kakih 8 metrov. Dvanajst ur se zadržuje v tankem in 12—24 ur v debelem črevesju. Toliko časa zahteva vsak obed od našega prebavnega sistema. Ne smemo se torej čuditi, če se kdaj pa kdaj upre izredno težko prebavljivim zalogajem. Tudi kadar hočemo olajšati delo prebavnemu sistemu, zagrešimo napake zaradi nevednosti. Zato naj nam spodnja tabela pomaga pri 'izbiri prehrane, da bomo vedeli, kaj zahtevamo od želodca, ko uživamo to ati ono jed; tako si bo lahko vsak izbral, kar mu bo omogočilo zdravo in lahko prehrano. Hrana ostane v želodcu; 1 do 2 uri: 200 g čiste vode, 200 g čistega čaja, 200 g čiste kave, 200 g piva, 200 g lahkega vina, 200 g prevre-tega mleka, 200 g morske ribe. 2 do 3 ure: 200g mlečne kave, 100 g kakava z mlekom, 100 g trdega jajca, umešanega jajca, omlet, 150 g cvetače, 150 g špargeljnov, 150 g krompirja, 150 g surovih ali kuhanih češenj, 70 g belega kruha, 70 g keksov. 3 do 4 ure: 230 g kuhane kuretine, 250 g koštrunove krače, 160 g prekajene gnjati, 100 g bifteka, 150 g črnega kruha, 150 g kuhanega riža, 150 g špinače, 150 g kumar, 150 g radi ca1, 150 g jabolk. 4 do 5 ur: 210 g pečenega goloba, 250 g ledvičje pečenke, 250 g leče, 150 g fižola, 150 g pečenega fazana, pečenega zajca. 5 do 6 ur: pečena gos, pečena raca, sardine v olju ostanejo osem ur v želodcu. H ZJUTRAJ (ko vstanete): Kozarec tople vode s sokom ene limone (brez sladkorja!). ZAJTRK: Mehko kuhano jajce, sok dveh pomaranč s kavno žličko medu, morda še kos prepečenca ali krekerja. H DOPOLDNE: Čajna žlička sad-jevčevega kisa (ali jabolčnega) v kozarcu vode. Če ste lačni, kozarec mlačnega mleka. KOSILO: Telečji ali goveji zrezek na žaru (kakih 150 g) in 200 g v slani vodi kuhane zelenjave (ne stročnice). Namesto zrezka je lahko riba, včasih pa tudi zelo pusta svinina. Za poobedek sveže sadje (ne banane). H POPOLDNE: Skodelica ali dve rahlega čaja z medom. Če ste tlačni, 'kos prepečenca ali krekerja, tanko namazanega z maslom. VEČERJA: Teletina, piščanec ali riba kot opoldne. Zraven lahko tudi jaj- Želite počasi shujšati? ce na oko, zakrknjeno na nekaj kopijah Olja. tPofem spet sadje. Po obroku kozarec vode s kavno žličko sadjev-čevega kisa. ■ PRED POČITKOM: Kozarec mlačnega mleka s kavno žličko medu O — Štev. 26 (1511) Otrok je odšel v kolonijo Prvi poletni dnevi ... Vsi se jih veselimo zaradi sonca, kopanja in počitnic. Največ dopustov je prav v tem času. Tudi otroci nimajo pouka. Kar priznajmo, da so se počitnic vse leto veselili. V počitnicah so nekateri otroci pri babici, drugi s starši na morju ali v planinah, nekateri na letovanjih, mnogi pa se tudi brezskrbno in prijetno igrajo doma. Mnogo otrok gre v počitnicah na taborjenje ali v kolonijo. Odhoda v kolonijo se otroci najbolj veselijo. Koliko je priprav že pred odhodom: nakupovanja in šivanja, pranja in likanja. Otroci z nasmejanimi lici opazujejo matere pri tem opravilu in če le morejo, jim pomagajo. Svoj kovček ogledujejo dan za dnem in zanje je posebno doživetje, ko mamica pripravi kovček za „veliko potovanje". Res je, otroci gredo radi za nekaj časa v kolonijo, priznati pa moramo, da je nekaj tudi takšnih, ki bi raje ostali doma pri starših. Ker pa je sprememba okolja in podnebja za njihovo zdravje potrebna, pač morajo iti. Ze takoj po prihodu vzgojitelji opazijo, da taki otroci jokajo, da so se od staršev težko poslovili in da rabijo dolgo časa, da se vživijo v otroški kolektiv. Vedo pa tudi, da se otroci med seboj razlikujejo in da je potrebno z vsakim ustrezno ravnanje. Ko odide otrok od doma, nastane zanj in za starše sprememba. Seveda vsi otroci na take spremembe ne reagirajo enako. Nekateri se povsod enako dobro počutijo, nekaterim pa povzročajo take spremembe težkoče, ki se odražajo v njihovem obnašanju: v postelji jokajo, zelo pogrešajo starše, se ne vključijo takoj v otroško družbo, težave jim dela red v koloniji in podobno. Predvsem imajo težave tisti otroci, ki jih starši doma niso navajali na samostojnost in se sedaj naenkrat znajdejo „popolnoma odvisni od samega sebe". Sami se morajo umivati, postiljati posteljo, pospravljati svoje obleke itd. To je zanje zelo težko, saj so se morda prvič znašli v takem položaju. Morda potočijo tudi nekaj solz, a kmalu opa- ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■» j Nekaj receptov j za pripravljanje sokov j JAGODE, BOROVNICE, BEZGOVE JAGODE: S kg Jagod, pol do Irižotrt kilograma tlad- J korja, (ožimo dve uri, dobimo 3 do S in pol J litra voka; | ČEŠNJE: 5 kg, pol kilograma sladkorja, 10 ! koščic, tožimo dve uri, dobimo 3 litre toka; j | JAGODE IN RABARBARA: 4 kg jagod, 1 kg ra- ■ g barbare, pol kilograma sladkorja, tožimo ■ e dve uri, dobimo tri litre toka; J RABARBARA: 5 kg, 1 kg sladkorja, dobimo 3 i J in pol litra toka; B RIBEZ: S kg ribeza, 1 kg sladkorja, tožimo Z ■ uri, dobimo 3 in pol litra toka; ; SMREKOVI VRŠIČKI: 3 kg vrližkov, 1 kg slad- ! korja, vriižke imeiamo t sladkorjem in \ pustimo žei nož na hladnem. Dobimo pol- S 5 drug liter toka. zijo, da delajo tudi drugi otroci isto. Opazijo tudi, da se drugi hitreje umijejo in oblečejo kot oni, da znajo lepše pospravljati postelje in da je soba, ki ima najlepše pospravljene postelje, pohvaljena. Med otroki se hitro razširi tekmovanje in tako izvaja otroški kolektiv na socialno nezrelega in nesamostojnega otroka neki tihi in neopazni pritisk. Tako se zgodi, da se tak otrok v koloniji kaj kmalu nauči tistega, česar ga starši — morda zaradi pretirane pozornosti — niso naučili. Matere po vrnitvi otrok iz kolonije vedno pripovedujejo, kako so srečne, da so se otroci poleg drugega naučili tudi samostojnosti. Življenje v koloniji na otroka ugodno vpliva. Zavedati pa se moramo, da je potrebno otroka na to pripraviti. Vsaka ločitev od doma je za otroka težka. Ni dovolj, da mu pripravimo potrebno obleko in jo skrbno označimo s številkami, da se ne bi kaj izgubilo. Tudi ni dovolj, da otroka pospremimo na postajo. Potrebno je obdržati z otrokom, ki odhaja v kolonijo stalno zvezo. Dovolimo mu, da vzame s seboj priljubljeno igračko ali kako drugo stvar, ki mu je pri srcu in ki ga bo spominjala na dom. Otroci so srečni in tudi čustveno pomirjeni, če starši redno vzdržujejo stike z njimi. Vsakokrat ko pride v kolonijo poštar, ga takoj obkroži gruča otrok. Tisti, ki so dobRi pošto, so bili najbolj veseli, medtem, ko so tisti, za katere pošte mnogokrat ni bilo, mnogokrat jokali. Nekateri starši menijo, da trije tedni hitro minejo in da se ne izplača pisati. Kaj naj bi tudi pisali otroku. Toda otroku pomeni vsaj skromen pozdrav matere in očeta izredno veliko. Utrjuje njegovo čustveno navezanost na starše, predvsem pa mu daje občutek varnosti in samozavesti. V neki koloniji so otroci na vprašanje, kaj jim je v koloniji najbolj všeč, odgovorili tako: najbolj všeč mi je kopanje; všeč mi je, če dobim pošto od doma; rad gledam televizijo. Odraslim se zdijo take otrokove želje nepomembne, otroku pa pomenijo veliko in če se mu izpolnijo, mu zbujajo občutek varnosti, ki je za razvoj zdrave osebnosti pomemben. H ZJUTRAJ (ko vstanete): Kozarec 'tople vode s sokom ene limone (brez sladkorja!). ZAJTRK: Mehko kuhano jajce, sok dveh pomaranč s kavno žličko medu, morda še kos prepečenca ati 'krekerja. H DOPOLDNE: Čajna žlička sad-jevčevega kisa (ali jabolčnega) v kozarcu vode. Če ste lačnli, kozarec mlačnega mteka. KOSILO: Telečji ali goveji zrezek na žaru (kakih 150 g) in 200 g v slani vodii kuhane zelenjave (ne stročnice). Namesto zrezka je lahko riba, včasih pa tudi zelo pusta svinina. Za poobedek sveže sadje (ne banane). H POPOLDNE: Skodelica ali dve rahlega čaja z medom. Če ste 'lačni, kos prepečenca ali krekerja, tanko namazanega z maslom. VEČERJA: Teletina, piščanec ali riba kot opoldne. Zraven 'lahko tudi jaj- Želite počasi shujšati? ce na oko, zakrknjeno na nekaj kopijah Olja. 'Potem spet sadje. Po obroku kozarec vode s kavno žličko sadjev-čevega kisa. ■ PRED POČITKOM: Kozarec mlačnega mleka s kavno žličko medu ali kozarec vode s kavno žličko sad-jevčevega kisa. Tralja naj, dokler ne dosežete zaželene teže. Majhne spremembe ne škodujejo. Prepovedano je samo: mastno meso, torte, pecivo, kruh, juhe in alkohol. Kdaj pa kdaj 'lahko jeste krompir ali meso, kar gotovo ne bi škodovalo. KAVA Skodelica črne kave v tej ali oni izvedbi oziroma priredbi je postala zlasti v zadnjih letih naš vsakdanji spremljevalec. Kuhamo jo po turško, po srbsko, po italijansko ali pa kar po slovensko in jo pojemo — po količini — kar po bosansko. Z njo se srečujemo v pisarni, na sestankih, po kosilu, na obisku, v kavarnah in na potovanjih. Toda — ali nam škodil Česa je več: njenih dobrih ali slabih lastnosti) »Ne razburjajte se”, pravijo zdravniki,” ne bomo vam je prepovedali, če...” Če jo pijemo zmerno. Če je tako, potem je kava naš resnični prijatelj, kajti: — kava pospešuje delovanje ledvic in je s tem v pomoč našemu telesu, ko se rešuje strupenih toksinov. — s kavo se uspešno borimo zoper debelost. Dve skodelici kave brez sladkorja sta Imenitno sredstvo za očuvanje vitke postave. — Kava ugodno vpliva na delovno storilnost, ker odpravlja utrujenost. V tem primeru opravlja nalogo pogonskega motorja. — Kava je tudi dobro odvajalno sredstvo, zlasti tista, ki jo popijemo zjutraj na tešče. Toda — kava nima vedno zgoraj naštetih dobrih lastnosti. Kolikor nam koristi, *c jo pijemo po malem, nam prav toliko škodi, če smo njen pretirani odjemalec. Naš živčni sistem bo trpel, če bo število večje kot tri na dan. Tako se bo zgodilo, da nam bo namesto pričakovane energije posredovala razdraženost in pretirano bitje srca. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: U® dobili strogo zoupno fxjšto, povelje štaba korpusa diviziji, ki je bila na desnem krilu. V njem je pisalo, kje irn kako nalj se razporedi divizija, ki naj bo nared za napad na Idrijo, brž ko bodo padle okoliške postojanke. Wa!f si ije zadovoljno mel roke 'in ni varčeval s pohvalo in priznanjem. Ko pa so končali progovor o položajih napodalcev, se je majorju obraz zresnil. Skrajno uradno je dejal. »Gospod poročnik, izkazati ste se bolj, kakor sem pričakoval. Od tega trenutka dalje vas gledam v povsem drugi 'luči. Navdušiti ste me. Občudujem vas. V dokaz neizmernega zaupanja vam bom poveril nalogo, za katero ni zrel kdorsrbodi v tej garniziji." Valjhun je bil zmeden. V njem se ije mešata hvaležnost spričo priznanja z nezaupanjem in osuplim pričakovanjem. Walf je napravit po sobi nekaj odsekanih korakov, se sunkovito obrnil in obstal iz oči v oči pred Valjhunom. Govoril je počasi, ne da bi trenil z očesom: Določil sem vas za specialnega kurirja. Danes zvečer v f>rvem mraku boste kreniti v spremstvu tega elitnega spremljevalca," ije nagnil glavo proti pasjemu dreserju. »Prebili se boste ali izmuznili, kar Ije povsem od vas odvisno, skozi blokado band prek Dolomitov v Ljubljano. Nesli boste strogo zaupno poročilo generalu SS, komandantu štaba za uničevanje band. Jasno?" »Jasno," je zajecljal Valjhun. »Ne smejo vas dobiti ne živega ne mrtvega. Od tega poročita je odvisno, ali bomo vzdržali v mestu še nekaj dni ali ne. Če pademo mi, bodo padle vse bele postojanke v Dolomitih. Za nagrado lahko ostanete deset dni doma, čeprav vas tudi tu vražje potrebujemo. Se nekaj! Zavedajte se, da vas je doletela izredna čast stopiti pred generala. Prav gotovo vas bo osebno zaslišal o položaju. Opo- zarjam vas: bodite kratki in točni! Ne precenjujte iin ne podcenjujte sovražnika. General je prekleto dobro poučen o vsem. Že po nekaj stavkih vas bo ocenit, 'kako ste težki, poročnik." Potem ju je odslovit. Šla sta si spočit prebolele ude in za kakšno urico zatisnit oči. Major in stotnik p>a sta jo mahnita v poveljstvo. Wolt je nato napisal generalu izčrpno poročilo v stilu, ki je bil 'le-femu všeč. Poudarit je kritičnost obrambe in priložil kopijo povelja, ki so ga zaplenili partizanski diviziji. Zadovoljno je prebral poročilo stotniku, potem po rekel: »Dragi Kniecke! Čez nekaj dni bo nagrmelo v to prekleto 'luknjo toliko vojaštva, da ne bomo vedeli kam z njim. Potem se boste za nekaj časa oddahniti, ker jo bodo bande pobrale drugam. Spret bo prišla Lavra, če pa je ne bo, se boste hoditi mehčat k pericam." Zarežat se je: »Imeli boste čudovito pomlad." Stotnik je na to škodoželjno pripomnit: »Vi pa se boste usedli v avtablindo in nas zapustiti v najsrečnejših trenutkih. Kakšna škoda!" WOlf je nato šifriral kratko povelje za svojo izpostavo gestapa: »Aretirajte in zaprite gospo Bergel, uradnico, in njeno hčerko Melito Bergel, dijakinjo." Tega stotniku ni prebral. Zadovoljno je ukrivil ustnice in si ponovil poliaijski izrek, p>o katerem sta se ravnata oba z generalom: »Bolje jih je zapreti deset preveč kakor enega premalo." Kar zapreš, 'lahko spustiš, 'tistega, ki pobegne, pa je težko uloviti. V mraku sta Valjhun in dreser odšla, preoblečena v partizanski uniformi. Začelo je rahlo deževati. Zavita v šotorska krita, sta preklinjala svojo slavo, vsak v svojem jeziku. Valjhun se je pehal v strmino in premišljeval: »Gorje človeku, ki mu slava več škodi kot koristi. Iz te^ zahtev ni nikoli konec. Čedalje večje in bolj nevarne so, dokler ni vsega konec. Ko te ni, pripada slava drugim. Pa naj bo, kar hoče. V Ljubljano k svojim 'bi se prebijal tudi po nalogu hudiča." Stožilo se mu je po domu, po prij°' teljih in znancih. Rad bi jih že videl, tiste mamine ljub" Ijenčke, ki se proti komunizmu bore z jezikom po kavarnah: ki se skrivajo po italijanskih in nemških mestih, celo P° bolnišnicah in sanatorijih, medtem ko raja trpi in umira. _ Nista bila še visoko na pobočju, ko je na zahodni strani mesta zabobnelo. Bliski raket in eksplozij so osvel' 'Ijevati oblačno nebo v naglih presledkih. Ustavila sta s® in opazovala to križanje svetlobnih mečev. »Prekleto, nov napad," je ugotavljal Werther. »Spet napadajo," je skočit pokonci stotnik Kniecke odložili skodelo s čajem. . »Naj si lomijo butice, če jim tako godi," je dejal V/o in mirno srebal čaj, kot bi bit v kavarni. Zdaj, ko je svoj® skrbi Zlit na papir, je bil pomirjen. Prepričan je bil, da b® tudi to pot deloval sebi v korist in drugim v škodo. 7 Primož je 'ležal vznak v mitralješkem gnezdu in ^r' mel v nebo, od koder je roSilo. Kako drugačno je drevj®' če ga človek gleda z ribje perspektivel Povsem druga 00,1 videz tega pojava... Torej so stvari takšne, iz kakršne?)0 izhodišča jih gledaš, je modroval. Roke je imel za vzglavje. Pustit je, da so mu padale n° lica debele deževne kaplje, ki so drsele z vej in pot*®" po njegovem obrazu kot izgubljene solze. Hladite so nj gavo pekočo bolečino in s smrtjo prepojeno žalost, ki 9° je povsem prevzela in razjedala njegovo voljo. (Nadaljevanje sledi) "■»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiii CARLO MANZONi 'V modni hiši Štev. 26 (1511) — 7 .kakšen bi „To vidim bil videti, Gospod Veneranda je stopil v modni salon. »Povejte, no," je dejal prodajalki in pokazal obleko, I videti, če bi oblekel to obleko?" »To obleko?" ije začudeno vprašaja prodajalka. »Da, prav tole," je pritrdili gospod Veneranda. »Pa saj it o je vendar ženska obleka." »To vidim tudi sam," je odvrnil gospod Veneranda. Prav tako dobro kot vi. Toda vprašal sem vas, kakšen bi c® bi se oblekel v ito obleko." »Slabi!" je odgovorila prodajalka, ki rti vedela, kaj naj bi rekla. »Pa bi to ilahko mimogrede prestal ali 'bi morai stopiti k zdravniku?" je vprašal gospod Veneranda z zaskrbljenim obrazom. »Kam bi morali stopiti?" »K zdravniku," je ponovil gospod Veneranda. »Zakaj” je vprašala zmedena prodajalka. »Kako — zakaj?" se je začudil gospod Veneranda. »Da bi me Preiskal. Reklli ste, da sem v tej obleki videti slab. Bo že tako kot Pravite; nikdar pa si ne bi mislil, da bi lahko dobil gripo ali kakšno ^rrgo bolezen, če bi oblekel takšno obleko." .Gripo?" se je zataknilo prodajalki, ki mi mogJa več slediti. •Gripoi če bi oblekli to obleko?" »Tega ne vem, to ste vendar vi rekli," je meniJ gospod Veneranda. •Sicer pa vam zagotavljam, da nikakor nimam namena obleči to obleko." »Saj, saj!" si je oddahnila prodajalka. »Kar pomirite se," je odvrnil gospod Veneranda, »nikakor se ne orislim poigrati s svojiim zdravjem. Prav nič rad ne grem k zdravniku." Gospod Veneranda je pozdravi! in mirno odšel. i,l'iiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ^CCHJES GARDEN Samo ure nima Življenje v taborišču ni bilo življe- IVAH VOUK nje, niti smrt, marveč neko trajno stanje smrtnega strahu in utrudljive borbe za obstanek sredi tisočev nesrečnežev z enako usodo. Kadarkoli so priporniki hodili proti pročelnemu poslopju, v katerem so bile pralnice, kuhinja in kopalnica, so lahko brali na nizki položni strehi z velikimi gotskimi črkami naslikani moralni nauk. Že pogled na tiste stavke je utegnil razburiti še tako mirnega in potrpežljivega človeka. Spričo 92 ruskih oficirjev Domislice ® Nazadnje še tako železna navada postane navadna srajca, ponošena in pretesna. • Ljubezen je samo ena, ampak njenih kopij je na tisoče. * Poklicni kamnoseki ne bodo nikdar prerasli kamene dobe. Gospod Slengi me je povabil, da 0| sij ogledali njegovo novo sitano-^onje. Pred kratkim se je preselil. je bilo odlično. Tri sobe in še yser kor sodi zraven. Siene, prevle-z živobarvnimi tapetami, na debele, prekrasne preproge. V prvi modra preproga, v drugi rde-v tretji rumena z vzorcem »Kaj nimate ure?" »Nimamo," je odgovoril gospod Slengi. »Saj je ne potrebujemo." »To naj razume, kdor hoče. Vse imata, kar si človek sploh lahko zaželi: slike, bakroreze, preproge, srebro, vse naravnost razkošno, ure pa nista zmogla." ^lodanskega cvetja po-zato je bilo »Dragi prijatelj," je odgovoril, --w,,3i\tryU tveijo — iuto je umu »zakaj te bi kupoval uro, ki jo mo- znoremf 'Onovonje že od tal navzgor udob- ram vsak dan naviti in s katere mo- Gospod no> zakaj to so bile same nove pre- ra moja žena vsak dan brisati prah, či...!'" Pr<>9e ne pa kakšne obrobljene, ki P" potem imenujejo »pristne". No-v® preproge, mehke in prijetne, in ^are oljnate slike na stenah, pro-zastore pred akni in cvetje oknih sem videl v stanovonju Phjatelja Sfengla, ki se je šele ne-®vno oženil in dobil sijajno ženici0 z vsemi prednostmi in 'bogato . Z denarijem bogatega tasta težko urediti razkošnega stano-tenjo, v katerem se dobro počutiš. ,°h1oo si kupiš tudi udobne stale, sem jih videl, srebrn pribor, brovi porcelan, iin na bife lahko postaviš tri velike kristalne vaze v aterih so bili videli moji trije "Očki tako skromni. 'Na svo srečo s° stali ipred ogledalom in je bilo teto videti kot bi jih bilo šest — faktična izkušnja, ki bi jo pripo-^°čil vsaki gospodinji. Da končam: Uctovito »stanovanje z vsem, kar si 6 mogel poželeti, in vsaka reč res tejboljša. »Koliko je ura?" sem vprašal gospoda Stengla, ko smo pili kavo. •Trenutek," je rekel. Gdložil je svojo (skodelico na mi-*°> stopil k oknu in odgovoril: • Kmalu bo šest." budili sem se. »Zakaj pa gledaš skozi okno?" 6m ga Vprašal. »^aj si vendar hotel vedeti, ko-,lk° je ko pa imam prav nasproti uro na cerkvenem zvoniku. Poglej si jo no!” To sem uvidel. »Dobro. Toda ta ura ti koristi samo podnevi," sem rekel. »Kaj pa delata ponoči? Zaradi tebe vendar ne bodo cerkvenega stolpa razsvetlili z žarometi." Zdaj se je vmešala v pogovor gospa Stenglova. »Ponoči ima Maks trobento." »Trobento? S trobento vendar ne moreš dognati, koliko je ura." Gospod Stengl pa je ponosno pokimal tn prijel svojo ženo pod roko. Tako ista stala pred menoj kot osnutek za »kip srečnih zakoncev. »Pa še kako točno zvem, koliko je ura!" je rekel. »Samo malo zatrobim, pa moj sosed takoj besen potrka na steno in zavpije: /Kaj ste znoreli? Zdaj trobite na trobento? saj je pol štirih pono- tega, kar se je v dachauskem taborišču dogajalo od začetka njegovega obstoja pa do konca, so bili ti poučni stavki strašno in porazno zasmehovanje. Naj bo tu obnovljen tudi ta zasmeh v spomin vsem, ki so imeli svojce v Dachauu, in v spomin bodočim pokolenjem, da bodo znali preprečiti teptanje človeštva in zote nad njim, če bi kdaj meraval skočiti človeštvu za vrat. Velike, ohole črke vsiljivo kriče in ti pridigajo kakor »hinavski svečenik s prižnice: »Es gibt einen Weg zur Freiheit, seine Meilensteine heifien: Aufopferung, Gehorsam, Ehrlichkeit, Sauberkeit und Fleifi ...“ To se pravi: Samo ena pot pelje v svobodo, njeni kilometrski kamni so: požrtvovalnost, pokorščina, poštenost, snaga in pridnost... In še dalje je šla po levem krilu ta hinavska pridiga, toda na srečo je tisto krilo podrla angleška bomba, Odvzamejo jim dostojno, snažno obleko ter jim dajo v zameno raztrgane cunje. Licemerci priporočajo pridnost. Pridnost pa more biti le za-yesfna jn iz notranjega nagiba. Milijoni sužnjev iz vse Evrope jim garajo noč in dan na polju, v delavnicah, preprečiti teptanje človeštva in gro- Zadihovo nriZ?-” pod ,ze™Vl°-zote nad njim, če bi kdaj še kdo na- fTf DJ'v°I° ?r'd“ r ne %o je-meraval skofi.i Ulove*™ a, vra, “ Težko se je bilo ubraniti ogorčenja, premnogokrat je pripornike prevzela potrtost, posebno kadar je mo-nlna^ strast fašističnih razbojnikov množično ubijala. V začetku septembra tisoč devetsto štiriinštiridesetega leta je leglo na^ taborišče zopet mrtvaško razpoloženje. Od ust do ust je šlo pritajeno pripovedovanje o dvaindevetdesetih ruskih oficirjih, ki so jih ustrelili. Zakaj? so hoteli vedeti nekateri, dru- ____ r_____ _..D______________, gj pa niso izpraševali zakaj, ker to ki je po naključju padla na taborišče. ”i kilo prav nič važno. Saj so ubijali Priporniki, ki 90 se jim oči morale urez vsakega zakaj, vedno in vedno, ustaviti na ošabnih črkah fašistične Ali n*so v maju istega leta pobili ne- hinavske morale, bodo hvaležni tisti bombi in tistemu letalcu, ki jo je iz-prožil... Hinavsko besedilo je bilo za polovico skrajšano in oči sužnjev so imele prostejši razgled prek podr-tine in ni jim bilo treba brati nadaljnjih besed zasmeha. O svobodi govori napis pripornikom, ki so izgubili svobodo zaradi tega, ker so se zanjo borili. O poštenosti pišejo oni, ki so po vsej Evropi ubijali in kradli ter kopičili bogastva, ki jih je ustvarilo delovno ljudstvo številnih . -----J —-ipvum UU kaj sto ruskih oficirjev kot odgovor na prvomajsko proslavo v Moskvi? Tako so fašistični ubijalci utemeljevali množični umor Rusov. Tovariš Mihalič je prišel tisti večer na blok potrt in razburjen, kakršnega niso prijatelji še nikoli videli. Delal je nekje v bližini krematorija in videl in slišal je streljanje tistih oficirjev. »Ne ostanem več tu, s prvim transportom pojdem od tod, kamor koli, čeprav v smrt, samo proč, proč!" Obnašal se je, kakor da se mu je zmešalo. Tovariši so ga mirili in to- ,...................... ......... narodnosti...............rvr.'“w- s* m to- In snago priporočajo naduti hi- fe'1!? °n 'pa, se ^ tresel’ Jokal if ^ vci i» Mnfc ki tbSio v tesne m lažniki, ki tlačijo v tesne svoje žrtve kakor ovce v navci prostore stajo, da se niti umivati ne morejo. ura. Ža dobro voljo st zdravnikom si zaročena, pa te - alno vidim z našim lekarnarjem, Irena.u L lT° Pa res ni n‘č hudega, mama. byUrnar je edini človek, ki zna at‘ njegovo pisavo.“ S°dnik: »Poročeni?" »rta: „Da, dvakrat ^dnik: „Starost?" '^a: „26 let’ °dnik: »Tudi dvakrat?" iaz sem slovenski gospod. Jaz sem pismenoslovenski gospod. Znam slovensko. Imam slovenska usta. Lahko odprem s volja slovenska usta. Lahko zaprem svoja slovenska usta. Lahko rečem v svojem slovenskem jeziku: Slovenija. Lahko rečem: pesniki in misleci. Lahko odprem svolja slovenska Usta in rečem v svojem slovenskem jeziku v pismeni slovenščini neumna, revna, strašna, korumpirana, sveta, Inficirana, požrešna, olikana, nedeljena, enotna Koro»ška. Lahko rečem Koroška. Jahko rečem južna Koroška. Lahko rečem avstrijska Koroška. Lahko rečem ta>koimenovana slovenska Koroška. Lahko rečem, kar hočem. Lahko rečem takaimenovana »jugoslovanska cona A. Lahko rečem nemška Koroška. Lahko rečem vse skupaj. Lahko rečem: Jaz rečem, kakor v resnici je. Lahko rečem samemu sebi v obraz. Lahko si čisto mirno rečem: dajte nam dvojezične napise. Lahko Si rečem čisto razjarjen: dajte nam dvojezične napise. Lahko rečem: ne poznam Nemcev. Lahko rečem: ne poznam Slovencev. Lahko v sobi stopim na stal »In to povem. Lahko rečem to v steno. Lahko »to rečem proti stropu. Lahko to zavpijem skozi odprto okno. Lahko vtaknem svojo glavo v pisker in rečem v ta pisker: dajte nam dvojezične napise. Prav tako kot bi lahko sam na polju ali skrit v grmovju rekel: medveda, ali: gumi, lahko rečem v pisker: dajte nam dvojezične napise. Lahko povem vse... Lahko to rečem v pismeni slovenščini. »Lahko to rečem v obliki pesmi. Lahko to rečem v obliki druge pesnitve. Lahko (to rečem direktno. Lahko to rečem Indirektno. Lahko to rečem skrivnostno. Labto to rečem umetniško. Lahko to rečem šepetaje. Lahko to rečem javno. Lahko to rečem bedasto. Lahko 'to rečem mimogrede. Lahko »to rečem svojemu sosedu. Ta lahko pove svojemu sosedu. Medtem »lahko rečem: Iniciativa. Lahko tečem skozi gozd in na ves glas zavpijem: iniciativa. Lahko se usedem v puščavo lin strašno glasno rečem: dajte nam dvojezične napise. Lahko to rečem v puščavi kakor škrat. Lahko v puščavi stvarno vprašujem. Lahko v »puščavi stvarno vprašujete. Vsi Slovenci lahko v puščavi v pismeni Slovenščini stvarno vprašujemo. Vsi Slovenci ilahko kakor škrati v puščavi vsevprek pravijo: dajte nam dvojezične napise. Lahko rečejo, kar hočejo. A nihče jih ne sliši. Nihče me ne sliši. Nihče vas ne sliši. Nihče nas ne sliši. Zato lahko Slovenci rečemo vse. (Po Gerdu HUschu la našo razmero adaptiral Franci Zwilter ml.) upno bolest. »Pomislite, dvaindevetdeset mladih mož, ruskih oficirjev, ni jih več. Vendar so šli branit domovino, zemljo, narod in svojo čast proti razbojnikom in ti jih streljajo, streljajo ... Sam šturmfirer Jung jih je streljal, videl sem in slišal... Moral sem gledati, tam sem delal, tik krematorija. Iz tistega prostora so jih jemali, kakor jemljejo piščeta iz kurnika, da jih zakoljejo ... Klicali so jih po imenih .. . Vsak se je moral sleči do golega, nato poklekniti s hrbtom proti Jungu in ustrelil je vsakega v tilnik. Za zabavo je streljal ruske može v tilnik. Najhujša je bila tista strašna tišina pred strelom. Niti eden izmed vseh, kar sem jih videl pasti, ni črhnil besede, ni dal glasu od sebe. Padali so drug za drugim molče »kakor mlada posekana drevesa ... Dvaindevetdeset, koliko vdov, koliko sirot, koliko mater bo jokalo!" »Težko je dihal, pripovedovanje ga je utrudilo in razburilo še bolj. Tovariši so stali okrog njega, niso mu segli v besedo, a ga tudi ne nadlegovali, naj pripoveduje dalje. Kaj bi tudi še povedal? Zdaj je bilo tako vse pri kraju. Padli so kakor nešteti pred njimi in kakor bodo padli še mnogi za njimi. Pa je še nekaj povedal: »Ali »poznate šturmfirerja Junga? Visok, vitek, eleganten človek uglajenega vedenja. In celo človekoljuben je, pomislite!" Zaškripal je z zobmi, stisnil pesti in nadaljeval: »Pred nekaj dnevi me je ogovoril, prijazno me je vprašal, če je margarina sveža, in me vpletel v pogovor Kdor bi takega videl in slišal, ne bi si mogel nikoli misliti, da more ta zverina gladke kože in sladkih besed napraviti takšen zločin ... Strašno, strašno!... Ne, ne bom več tukaj, proč moram, čeprav v smrt. Ne maram več videti prekletega Junga, bojim se, da »bi se zakadil vani in ea zadavil?...“ Poslušali so ga in molčali. Ko je prenehal, se je razpletel pogovor o dachauskih zločinih. Vsak je vedel povedati kakšno strašno zgodbo. Srca vseh so do otrdelosti zasovražila vse povzročitelje teh zločinov. AVTO-MOTO ŠPORT Preteklo nedeljo je bilo dirkališče »Oster-reichning" blizu Želtwega prizorišče 10. dirke za svetovno prvenstvo konstrukter-jev. Nad 25.000 gledalcev si je ogledalo tekmo za »Veliko nagrado Avstrije", kjer so se zbrali najboljši dirkači sveta. Zmagovalec 5 ur trajajoče dirke je bil prepričljivo Mehikanec Pedro Rodriguez, ki je vozil v posadki z Dickom Attwoodom. Rodriguez je vozil že v poskusnih vožnjah najhitrejše kroge in je zato tudi v nedeljo nastopil z najboljšo štartno pozicijo. Niti 5-minutni stop ob boksah niti dež ga nista mogla ovirati ali mu preprečiti zmago. Zmagovalec je vozil avtomobil znamke porsche 917 in s tem zagotovil porscheju ponovno zmago svetovnega prvenstva. Veliko smolo je imel avstrijski dirkač dr. Helmut Marko, zmagovalec morečih 24 ur Le Mansa. Njegov kopilot Larusse je na drugem mestu ležeč Športni vestnik v___________________________________) razbil avtomobil v 120. krogu. Drugo mesto za zmagovalno posadko sta zasedla Hezemans in Vacarella (Holandska-Italija) pred posadko Stommelen-Galli (ZRN-Ita-lija), vsi na Alfa Romeo. Zmagovalec svetovnega prvenstva je ponovno postala tovarna avtomobilov znamke Porsche, čeprav svetovno prvenstvo še ni končano. V ostalih dirkah v Ameriki jo namreč nihče ne more več prekositi, saj ima zbranih že 88 točk, dočim jih ima drugouvrščena znamka Alfa Romeo samo 45. Na tretjem mestu leži Ferrari s 27 točkami pred Lola (5). Znani švedski dirkač Ove Andersen je v letošnji sezoni zmagal že v štirih znamenitih avtomobilskih rallyjih. Pred kratkim je zmagam v rallyju Monte Carla, italijanskem rallyju in avstrijskem alpskem rally-ju dodal še zmago v Devetnajstem rallyju Akropolisa. Andersen je s svojim renault alpinom prevozil 3502 km dolgo rally izmed 59 vozil z najmanj kazenskimi točkami in s tem podčrtal prvo mesto avtomobilske znamke renault-alpine v evropskem prvenstvu. SP V DUNAJSKI MESTNI HALI V času od 5. do 16. julija bo Dunaj prizorišče doslej največjega svetovnega prvenstva v sabljanju. Nastopilo bo namreč rekordno število 460 sabljačev, ki se bodo potegovali za lovorike. Svetovno prvenstvo na Dunaju, ki bo ravno 13 mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Miinche-nu, lahko označujemo za generalko olimpijskih iger 1972. Zbrali se bodo vsi branilci svetovnega prvenstva. Avstrijska reprezentanca ima največje možnosti v konkurenci z meči, saj je odločila v svojo korist skoraj tretjino vseh evropskih prireditev. Avstrijo bodo zastopali znani svetovni prvak Roland Losert ter Trost, Polz-huber, Miiller in Niedermuller. Največja senzacija avstrijske ekipe je bila v letošnji sezoni poleg zmag nad Italijo, Francijo, Nemčijo in Švedsko zmaga nad svetovnim prvakom Sovjetsko zvezo. MEDNARODNA KAJAŠKA PRIREDITEV V soboto in nedeljo je bila v Tacnu velika mednarodna kajaška prireditev, ki je bila že 19. po vrsti. Po evropskem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v Meranu, je bilo to eno največjih tekmovanj s kajaki in kanuji v Evropi. Zaradi izvrstne priprave in ugodne vode si je mednarodna prireditev pridobila že velik sloves. Tekmovalci so izboljšali skoraj vse rezultate, zmagovalci prvega dne pa so se drugi dan zamenjali v uvrstitvi s slabšimi. Pri kajakaših je zasedel prvo mesto Schattke iz Vzhodne Nemčije pred Avstrijcem Sattlerjem. Pri ženskah je v kajaku zmagala Taudte (NDR) pred Sattlerjevo iz Avstrije. Veliko presenečenje pa sta bili prvi mesti Jugoslovanov v vožnji s kanuji (dvojica in posamezno). Avstrijci niso nastopili z istim moštvom, kakor v Meranu in zaradi tega tudi niso mogli ponoviti uspeha iz evropskega prvenstva. Nadaljnji rezultati: Kanu-1: 1. Prelov-šek (Jug.), 2. Kraft (NDR). Kanu-2: 1. AndrejasiČ-Guzelj, 2. Mally-Svetek (vsi Jug-). V moštvenih vožnjah so zasedli tekmovalci iz NDR prvo mesto pred moštvom Makedonije I in Makedonije II. Avstrijci so osvojili četrto mesto pred Ameriko. Minuli teden so se ponovno srečali alpski smučarji iz vse Evrope, da se pomerijo na Stilfserjochu v veleslalomu. Dominatorja te prireditve sta bila nedvomno Italijana Gustav Thoni in G. Compagnoni, ki sta v tem vrstnem redu zasedla tudi prva mesta veleslaloma, ki se je odvijal v dveh tekih. Tretje mesto je zasedel mladi Italijan Roland Thoni, najboljši Avstrijec Sepp Loidl pa je zasedel četrto mesto. ^ RADIO P R O GRA M ^ RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijsko oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročita — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 5e vedno priljubljeno — 16.15 Zensko oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta. Sobota, 3. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 V gozdu not — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 To rad poslušam — 16.15 Vesele pripovedke — 17.40 Igralske anekdote — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Od melodije do melodije — 21.00 Operetni koncert — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 4. 7.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Ljudske viže — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Za otroke — 16.30 Glasba bratov Schrarnmel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Mallnitz, biser Visokih Tur — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 5. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Prihajamo s planin — 10.00 Priljubljene melodije — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Veliko hrupa in malo odmeva — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba. Torek, 6. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Vesel izlet v gore — 9.30 Dežela ob Dravi ■— 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Z zaletom in dobro voljo — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Avtogrami v duru in molu — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 7. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 S srcem in z dušo — 9.30 Vesele note — 10.00 Ko v Firenci rože cvetijo — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetne melodije Lea Falla — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, I. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Pozdravi iz Švice — 9.30 Vesele note — 10.00 Melodije Johanna Straussa — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pravni položaj nezakonskega otroka — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 9. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Glasbeni sprehod — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Glasba zate — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 14.45 Koroški avtorji: Emil Lorenz — 15.00 Zborovska glasba čeških skladateljev — 16.15 žena v kmetijstvu — 16.30 Otroška oddaja — 16.45 Pesmi in verzi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Veselo zaigrano — 22.20 Preko meja. Slovenske oddale Sobota, 5. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 4. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 5. 7.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtrica od nas do vas. Torek, 6. 7.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Nekaj za uho, nekaj za peto — Cerkev in svet. Sreda, 7. 7.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 8. 7.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — Pesmi Andreja Kokota. Petek, 9. 7.: 13.45 Informacije — Veseli val. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 3. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom bratov Avsenik — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.40 Po domače — 14.10 Igrajo veliki orkestri — 14.30 Poje tenorist Arduino Zamaro — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.15 Londonski simfonični orkester — 18.15 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Na večer pred praznikom Dneva borca — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 4. 7.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.42 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi, borbe In dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne pesmi v raznih Izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu —• 15.05 Glasba ne pozna meja — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 5. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmi za najmtajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 12.10 Plesne epizode —• 12.40 Vedri zvoki s Človeštvo v številkah Po statističnih podatkih Združenih narodov živi danes na nalem planetu tri in pol milijarde ljudi. Čez 15 let, torej leta 1985, bo na svetu že 4,9 milijarde ljudi, tik pred letom 2000 pa naj bi svetovno prebivalstvo znaJalo že 6 milijard in pol. Prebivalstvo Avstrije se bo po teh podatkih do leta 1985 povečalo na 8 milijonov, v Jugoslaviji bo takrat živelo 23,8 milijona ljudi, v Italiji 59,8 milijona, v Albaniji 3,2 milijona, v Bolgariji skoraj 10 milijonov, v Grčiji 9,7 milijona, na Madžarskem 11 milijonov, v Romuniji 23,2 milijona in v Zahodni Nemčiji precej nad 60 milijonov ljudi. g<>oooocooooooooofX>00<><>00<>0<><><><><> pihalnimi orkestri — 14.10 Lepe melodije — M-3 Voščila — 15.40 Poje zbor »Dušan Jereb" Iz Novega mesta — 16.40 Z orkestrom dunajske filharmonij® ^ 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Orgl® v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 triom Franca Sušnika — 20.00 Iz Puccinijeve op0f® »Pepelka" — 20.55 Lahka orkestralna glasba — 21-, Na obisku pri 3uretu Robežniku — 22.15 Za ljubitelj® jazza — 23.15 S popevkami po svetu. Torek, 6. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj® — 9.20 Pojeta Marjana Deržaj in Vice Vukov — ^ Počitniški pozdravi — 12.10 Iz oper hrvaških sklada* teljev — 12.40 Z godci in pevci od vasi do vasi 14.10 šenčurski oktet — 14.40 Mladinska oddaja *" 15.40 Majhen recital violončelista Alojza Mordeja " 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V tor® nasvidenje — 18.45 Poje Jožica Svete — 19.15 1 a’ samblom Jožeta Krežeta — 20.00 Prodajalna m®!®**1' — 20.30 Radijska igra — 21.42 Koncert lahke glasb® — 22.15 Iz sodobne slovaške glasbe — 23.15 R®vucr jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 7. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mati* neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 AH sambla „lndexi" in „Pro arte" — 9.40 Dva venčk® narodnih — 12.10 Skladbe Zvonimira Cigliča — Vedri zvoki z ansamblom bratov Avsenik — 14.10 O lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15.40 Emil Adamih Otroška suita — 16.40 Zabavni orkester RTV Ljublj®00 — 17.10 Popularna dela z velikimi dirigenti naš®9° časa — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.15 Gl®8 bene razglednice — 20.00 Simfonični orkester R Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mal® P°' norama nizozemske lirike — 23.15 Popevke se vrstij0' četrtek, 8. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan —" ®* Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj® 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 P®s®jJ iz mladih grl — 12.10 Iz opere „Mefistofeles" — Z domačimi vižami čez polja In potoke — 14.10 L® ka glasba za prijetno razvedrilo — 15.40 ltalij®nS narodne pesmi — 17.10 Koncert po željah poslu®0 cev — 18.30 Veliki valčki — 18.45 Naš podlistek ^ 19.15 Z ansamblom Silva štingla — 20.00 četrtkov čer domačih pesmi In napevov — 21.00 Haflz ° v *\ in ljubezni, literarni večer — 22.15 Nova Italijan* muzika — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — ”• Popevke jugoslovanskih avtorjev. , Petek, 9. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna >®a 1 neja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Slove® skl pevci zabavne glasbe — 9.45 Skladbe za 0,10 dlno — 12.10 Nekaj Chopina — 12.40 Vedri zvoki pihalnimi orkestri — 14.10 Lahka glasba — Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Iz opu* Clauda Debussyja — 17.10 človek in zdravje — Operni koncert — 18.15 Za prijetno razvedrilo 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet — 20.00 zbor Sovjetske armade — 20.30 „Top-pops 13" Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz. ^ecevizua AVSTRIJA I Sobota, 3. 7.: 14.00 Angleško teniško prvenstvo — 16.45 Za otroke — 17.10 Poletje na divjih vodah — 17.40 Filopat in Patafil — 17.45 Raziskovalci v kanadski Arktiki — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe o ženah zgodovine — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Srečno potovanje — 22.35 Nevarna dediščina. Nedelja, 4. 7.: 16.25 Flipper — 16.50 Tajno društvo — 17.25 Kontakt — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Balet pleše okoli sveta — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Beseda za nedeljski večer — 20.15 Palače Hotel — 21.25 Solisti in balet 20. stoletja — 22.45 čas v sliki. Ponedeljek, S. 7.: 17.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.20 Poštni predal 7000 — 21.35 Sabljanje — 22.20 Čas v sliki. Torek, 6. 7.: 18.00 Svetovno prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.90 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj ve mati o ljubezni, filmska komedija — 21.50 Slehernik za Sol-nograd — 22.20 Čas v sliki — 22.35 Svetovno sabljaško prvenstvo. Sreda, 7. 7.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Ferdinand Hodler — 11.00 Veliki boj dona Camilla — 12.35 Sobljanje — 17.00 Za otroke: čarobna piščal — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezannl — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Prenos Iz gledališča — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Svetovno sabljaško prvenstvo. četrtek, 8. 7.: 10.00 Emil Nolde in ekspresionizem — 10.30 Alpe — 11.00 Na obisku pri Marcelu Rubinu — 11.30 Avstrijsko gospodarstvo in inozemstvo — 12.00 To je London — 18.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 18.50 Vedno ko je jemal pilule — — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pekel v Alžiru — 22.05 čas v sliki. Petek, 9. 7.: 10.00 Koncil v Konslanzu — 10.30 Obisk razstave — 11.00 Specifična teža — 11.15 Otrok Donave — 18.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kadar oče s sinom — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Vesel konec tedno — 22.35 Svetovno sabljaško prvenstvo. AVSTRIJA II Sobota, S. 7.: 18.30 Svet knjige — 19.30 čas v slllfl — 20 00 Srečno potovanje — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Spomini nemških državljanov — 22.55 Tele-reprize. Nedelja, 4. 7.: 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Iz življenja naših žuželk — 20.00 šah kraljevska igra — 20.15 Veliki boj dona Camilla — 21.50 Telereprlze. Ponedeljek, 5. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Zgodbe Iz Dunajskega gozda — 22.15 Telereprlze. Torek, 6. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Summer In the City — 21.45 Telereprlze. Sreda, 7. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Otrok Donave, glasbeno zabavni film — 21.45 Telereprlze. JUGOSLAVIJA Sobota, J. 7.: 14.00 Wlmbledon: Teniška tekmovanja — 16.20 Rokometni turnir za pokal Jugoslavije — 18.00 Obzornik — 18.15 Omlšaljskl veli plr — 18.45 Kažipot — 19.05 Mozaik — 19.10 Izgnanci — 20.00 Dnevnik — 20.35 Split 71 — 22.05 Svet otokov In atolov — 22.30 Maščevalci — 23.20 Poročila — 23.45 Split 71. Nedelja, 4. 7.: 8.55 Madžarski pregled — ^ domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 MozaiK "J 10.50 Otroška oddaja — 11.40 Mestece Peyton — Trenutki odločitve, slovenski film — 20.00 Dnevnik 20.35 A. Marodič: Knjigovodja — 21.20 Glas na obi** — 21.35 Poročila — 21.50 športni pregled — 22-M * kometno prvenstvo Jugoslavije. . Ponedeljek, 5. 7.: 16.40 Plus pet — 17.40 Čof°b®__ noč v prodajalni instrumentov — 18.00 Risanka 18.20 Obzornik — 18.35 Ljudje v soseski — 19.05 Mia za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mati, japo'’*1' drama — 21.30 Teh naših 50 let — 22.30 Poročila. Torek, 6. 7.: 16.45 Madžarski pregled — 18.25 . zornik — 18.40 Prijatelj Ben, mladinski tlim — J Stare krčme — 19.35 Cesta In ml — 20.00 Dnevnik 20.35 Ljubezenski film, madžarski film — 22.15 M® za šalo, malo za res — 22.45 Poročila. », Sreda, 7. 7.: 17.05 Madžarski pregled — 18.20 ^ zornik — 18.35 Pika Nogavička — 19.05 Mozaik ^ 19.10 Po sledeh napredka — 19.40 Za boljši jezik 20.00 Dnevnik — 20.35 I. Stlvičlč: Kam gredo dlvJ svinje — 21.35 Teh naših 50 let — 22.35 Poročila-četrtek, 8. 7.: 17.20 Madžarski pregled — H-® ^ zornik — 18.35 Družina — 19.05 Enkrat v ,ednl’ 55 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — * L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 21.35 XXI. stoletje 22.25 400 let slovenske glasbe — 23.00 Poročila Petek, 9. 7.: 13.58 Napoved sporeda — 14.00 BalM1^ sko teniško prvenstvo — 16.40 Madžarski pregl® 18.15 Obzornik — 18.30 Veseli tobogan — 19,00 Me* ce Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Rdeče Podv ameriški film — 22.10 Odiseja miru — 22.40 P°r° Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih 0,®j| nlzacij no Koroškem; glavni urednik: Rado Jan« ^ odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergass« tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska dre t o. j. Drava, Celovec - Borovlje.