POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI j l®to XIII. Ijjev. 262 TELEFON UREDNIŠTVA: 26-67 OPRAVE. 25—«7 la 38-«7 POSLOVALNICA CELJE Prešernov« 3. teL 2“ POSTNI ČEKOVNI RAČUN IMM Maribor, sreda 15. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom IG din. tujina 30 din din f— enezueli požar petrolejskih plasti na jezeru uničil veliko delavsko naselbino Lugunillas — Doslej več sto človeških žrtev — Velike težkoče pri reševalnih akcijah Velika kalas nto,i?A?A.S (Venezuela), 15. nov. Ve-te-p, ’ južnoameriško republiko, na ka-Površini 1,020.400 km2 biva nekaj huda t ,m'^one liudi, je zadela včeraj stver a as^ro*a* Dežela, vrezana pod jt;s^n'0vzhodni'm vznožjem Andov in Dežela, vrezana pod Andov jei;.n,ena 2 »balami na Karaibsko mor-$i9 n„ZinaT1a po svoji blagi klimi, kjer ra^ Jiižjjgp 1200 m visoko. Pridelki do},.P, Sadja so bili do nedavna glavni caibst odkar so Pa odkrili v Mara-za^'vu’ ki sega nad 300 km leja s°.v državo, bogate vrelce petro-2avidlv JC ^v*gni'° blagostanje zemlje na Svetov^° v^'no- Venezuela je že po dukciji111 v°ini postala v relativni pro-Notrair'^ro^a druga država sveta, nekaki Maracaibskega zaliva tvori 0 ^a-prto jezero z tlaieč na- okrog zamočvirjenim tlom. Pod zaraslim bičevjem - so bogate zaloge petroleja, ki jih država črpa ponekod z zelo primitivnimi napravami. Prebivalstvo, med katerim je še 136.000 Indijancev, si je v petrolejskih poljih postavilo že davno svoje hišice na kolih. Tašno mosti-ščarsko naselje, Lugunillas, je zadela včeraj strahovita nesreča. Ni še dognano, kako se je vnela več centimetrov debela petrolejska plast, ki je plavala po vodi. Na mah je bilo vse naselje v strašnem ognju. Parniki In gasilci so bili sicer takoj na mestu, ali gasiti je bilo sploh nemogoče, ker se je vsa okolica nesrečne naselbine izpremenila v eno samo ognjeno baklo. V gorečem peklu je zgorelo 300 lesenih hiš, ki so jih bili postavili delavci v neposredni bližini pe- trolejskih črpalk. Sodijo, da je požar nastal zaradi pokvarjene svetilke Na kraj nesreče je prihitel predsednik pokrajine Zulia, Manuel Maldonado, in sam vodil reševalna dela. Most, ki je vezal naselbino na koleh s kopno zemljo, je kmalu zgorel. Ljudje so ostali brez zveze, v plamenih je našlo smrt mnogo mostiščarjev, rešili so blizu 2000 brezdomcev. Mnogo ljudi je v obupu poskakalo v gorečo vodo. Dve sto ljudi so rešili na neki parnik, ki se je preobtežen prevrnil, vsi ljudje so se utopili. Predsednik Venezuele je v znak žalovanja odredil tridnevno žalovanje. Strašna nesreča je tem značilnejša, ker je vlada zgradila na obali novo naselje, a mostiščarji niso hoteli zapustiti svojih domačij na jezeru. Angleško-ameriška petrolejska družba, federalizacija obnovljenih držav 0 Pariških informacijah naj bi se ustvarila iz obnovljene Poljske^ Češkosovaške in Madžar 6 federacija — Londonske »Times" za obnovitev Poljske in Mn, 15. nov. Po poročilih iz za-:a pariškega vira se tam pojav-ie, da je obnovitev Avstrije, Če-ive^^e in Poljske mogoče samo v r°Psk * ustanovitvijo neke srednjeev-krojj^ federacije držav. V političnih Pravi nSe s tcm v zvez‘ govori o po- ki so bi,e storiene z ver' ftiliče „• krovno pogodbo, v kateri se «0vih ‘ “rigal za življenjsko sposobnost Prel)ros/ ^ držav, ampak se je Evropa *it p.. ? razparcelirala. Poluradni »Pe-% hfl ien« piše s tem v zvezi: »Nem-Uostj me P° voini dobiti nobene mož-nap ’ bi še kdaj lahko pričela kako Da “a,«o vojno. To je naš vojni cilj. Pa to doseže, je treba namesto u°^ske» raa*e češkoslovaške in Madžarske ustvariti večjo federa- tivno enoto. Druge male države lahko ohranijo svojo neodvisnost v grupaciji okoli Italije.« RIM, 15. nov. Italijanski listi, na čelu z dnevnikoma »Popolo di Roma« in »La Stampa«, prisojajo velik pomen članku londonskih »Times«, v katerem pravijo, da Anglija in Francija ne mislita med svojimi cilji na popolno obnovitev Poljske, Češkoslovaške in drugih držav v prejšnjem obsegu, to je po starih ver-sailleskih mejah. List sam pa meni, da bi se morale vendarle obnoviti v enakem alt vsaj podobnem obsegu, kot so obstajale po mirovnih določilih po svetovni vojni. To stališče uglednega angleškega lista je vzbudilo veliko pozornost ne samo v Italiji, ampak tudi na ČSR v prejšnjem obsegu Madžarskem, ki bi bila s tem direktno prizadeta. BERLIN, 15. nov. Današnja »Frankfurter Zeitung« komentira angleški in francoski odgovor na belgijsko-hoiandski mirovni apel in pravi, da je od začetka do konca negativen. Posebno se pa list obrača proti nameri o obnovitvi Avstrije in vprašuje, ali so v Angliji in Franciji pozabili, da žive v Avstriji Nemci, ki so se takoj po koncu svetovne vojne sami izrekli za priključitev k Nemčiji in Jim je to onemogočila samo versailleska mirovna pogodba. Priključitev 1. 1938. je bila zato le zaključek naravnega procesa. Dalje pravi list, da se na lanskem sestanku v Monakovem nihče niti dotaknil ni vprašanja Avstrije, katero so smatrali vsi za dokončno rešeno. ki ima ob Maracaibskem zalivu velik« črpalne naprave, po prvih poročilih nf utrpela škode. LONDON, 15. nov. Po poročilih kc Venezuele je po zadnjih vesteh 300 do 500 ljudi žrtev požara v Lagunillasu, Požar je nastal zaradi eksplozije gaso-linske svetiljke. Med ponesrečenci je mnogo otrok. Na pomoč je prišla vojna ladja. V nevarnosti je tudi neko drugo mesto z 2000 prebivalci, ki je obdano od plamenov. WASHINGTON, 15. nov. Ameriški poslanik Frank Corrigan javlja, da pri požaru mesta Lagunillas ni zgorel noben Američan. Ogenj se ni razširil na vrelce Bearbo, ki so v lasti ameriških petrolejskih družb. Nov vdor Japoncev na Kitajsko TOKIO, 15. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo japonskih čet na Kitajskem javlja, da so se Japonci izkrcali v Pakhoju, 165 km vzhodno od francoske Indotkine, v pokrajini Kvantung. NOvi korak japonskih oboroženih sil pa ni po uradnih izjavah iz Tokia naperjen proti kateri koff tretji evropski sili. Vrnitev Dobrudže Bolgariji po vojni M Stoice 15. nov. Aktivnost romunskega -:oice v Ankari, ki se je ne-,u mudil tudi v Sofiji in konferiral %j02 ,2astopniki bolgarske vlade, premis ’taliianski listi po vesteh svojih j v xz Bukarešte kot zelo zna-* l1 Pomembno. Po splošnem mnenju ,'Ca Pr'wavljal teren za rešitev Sllu?.<)rnih vprašanj med Bolgarijo in Soinrf* teni se lahko naslnia na Sita *?°dporo Turčije, ki si z vsemi Wli>riZa^eva’ pripeljala tudi 10 v novi balkanski nevtralni blok. Zdi se, da je Romunija ponudila Bolgariji sklenitev posebnega pakta, za katerega bi prevzele garancije vse ostale balkanske države. V tem sporazumu bi se Bolgarija obvezala, da ne bo, dokler traja v Evropi vojna, zahtevala od Romunije nobene revizije sedanje državne meje, dočim bi se Romunija nasprotno obvezala, da bo takoj po končani vojni pristala na ureditev mejnega spora na ta način, da bi se Dobrudža vrnila Bolgariji. ^Nas, Vladna kriza na Litvanskem kralja in holandske kraljice. Nemški odgovor je bil izročen direktno v Haagu in Bruslju. V Parizu pravijo, da ima Hitlerjev odgovor dodatek, v katerem je povedano, kakšno vlogo morata igrati Belgija in Holandska. Neki visoki na-cionalno-socialistični funkcionar je dejal, da so angleške zahteve po upostavitvi Avstrije, Češkoslovaške in Poljske neumne in Nemčija o njih sploh ne bo razpravljala. NEMŠKO-ŠVEDSKA POGAJANJA PREKINJENA STOCKHOLM, 15. nov. Trgovinska pogajanja med Švedsko in Nemčijo so prekinjena. Vzrok je nemško polaganje inin v švedskih teritorialnih vodah. Ameriške notranje zadeve VVASHINGTON, 15. nov. Havas. Po izglasovanju nevtralnostnega zakona je vse politično življenje usmerjeno v notranje prilike USA. Posebno razpravljajo o predsedniških volitvah. Glavno načelo nasprotnikov Roosevelta je, da se kljub važnosti mednarodnega razpleta ne sme pozabiti na notranje potrebe Zedinjenih držav. Edinstvo demokratske stranke, ki se je manifestiralo pri izglasovanju zakona o nevtralnosti, najbrž ne bo tako soglasno pri kritični presoji politike »ne\v deala«. Senator Wanderberg je predsedniški kandidat, ki se ga pristaši Roosevelta najbolj boje. Njegovo izolacijsko stališče ga je nekajkrat postavilo za glavnega nasprotnika Roosevelta. Kljub veliki živahnosti v notranji politiki pa še vedno prevladuje zanimanje za zunanjepolitični razvoj dogodkov v zvezi z evropsko vojno. DVA RADIJSKA NAPOVEDOVALCA LONDON, 15. novembra. „Times“ prinašajo podatke o Ynes cl Bahiju, arabskem napovedovalcu nemškega radia Ynes el Bahi je bil izključen iz šol v Bagdadu zaradt slabega obnašanja, nato izgnan iz Indije kgt nezazelen gost. V holandskih kolonijah je ustanovil list, nato pa je bil ff,81^ Drugi napovedovalec v Stuttgart V govori vsak večer nilf v p’ tj- ia-Je svojeeasno uradnik a I-ranciji, kjer pa so ga zaradi po- službe m gih neredn°sti odpustili ie 15. nov. Že pred 15 dnevi i^i ci v litvanski vladi resna kriza 3 HtVain^Snih vprašanj, toda predsed-nrt * rePl,l,Hke Smetona tedaj ni s‘opa finančega ministra. Ker H so pa pozneje prijavili odstop tudi še nekateri drugi ministri, je nastala tako odprta kriza in bo sestavljena nova vlada, toda brez posebne rusofilske orientacije. odgovor na mirovno pobudo Sl Ste; ,15- nov. Včeraj popoldne je vi v fJei-r era *n holandskem poslanici6 »a ’n,U *zr°čen odgovor nemške j!kciJo kralja Leopo1' C# 0<5blin v,,ien»lne. Odgovor v glav- MtJS s^r^no Posredovanje. V Hl «X ra}0’ da Nemči5a "e more vnega koraka za mirovna pogajanja, ker je francosko-angleški odgovor negativen in bi se tako dobil vtis, kakor da je Nemčija pripravljena na kapitulacijo. BERLIN, 15. nov. Informacije, ki sta jih dobila poslanika Holandske in Belgije, se ne smatrajo kot nemški uradni odgovor na mirovno pobudo belgijskega Finci so se vrnili domov HELSINKI, 15. nov. Finska delegacija, ki se je pogajala v Moskvi s sovjetsko vlado, se je vrnila sem. Finska vlada bo sedaj preštudirala ves material in se potem na podlagi rezultata odločila, ali se bo delegacija še vrnila v Moskvo ali ne. Varnostni ukrepi se nadaljujejo. KJEVENHAVEN, 15. nov. List »Ber-lingske Tidende« piše, da stane Finsko spor z Rusijo 1 milijon dolarjev na dan. RIM. 15. nov. Odhod finske delegacije iz Moskve je izzval po informacijah italijanskih listov v Londonu in Parizu veliko vznemirjenje. Ta dogodek se tam spravlja v zvezo z uradno objavo v erlinu, ki pravi, da po odgovoru angleškega kralja in francoskega preziden-ta na mirovno pobudo belgijskega kra-ua in holandske kraljice ni nobenega upanja več, da bf se vojna nehala ali le samo skrajšala. Sovjetsko postopanje nasproti Finski presoja francoski tisk kot znak, da obstaja med Berlinom in Moskvo koordinacija akcij in »L’ Oeuvre« pravi, da je to nov znak, da že obstaja tajen sporazum med Nemčijo 1« sovjetsko Rusijo. Stran 2. »V e č e r n i k« Maribor, 15. novembra. Cas po svetovni vojni, o katerem smo upali in sanjali, da bo doba najvišjega vzpona človeške in narodne svobode, nas je presenetil z nasprotnim: vračanjem v reakcionarno zasužnjevanje, kakršnega Evropa že od konca srednjega veka ni več poznala. To vračanje v srednji vek se je izvršilo pod devizami vsemogočnosti in vsevrednosti državnega ali socialnega kolektiva, ki sta sc dvignila nad svoje prvobitno poslanstvo kakor malika nad pogansko množico in postala sama sebi namen. Še prej se je pa pojavilo v obliki masovne psihoze, nadevajoč si najbolj vabljive idejne in celo moralne in etične videze in obljubljajoč rešitev tisoč perečih Vsakdanjih vprašanj, ki so trla posameznike in skupine zaradi še nezaceljenih ran velikega svetovnega klanja v letih •914—1918. In ker je pač žalostno dejstvo, da misli komaj 10 odstotkov ljudi s svojo lastno glavo, vsi ostali se pa dajo vplivati in voditi od drugih, se ne smemo čuditi, da je ta psihoza imela uspeh in je potegnila vsaj ponekod za seboj najširše množice. Tako se je mogla najbolj črna reakcija mirno sklicevati na »voljo naroda« in v njenem imenu pogaziti vse, kar ie Še ohranilo zdravo razsodnost. Kdor bo kdaj pozneje študiral človeštvo tega časa, se bo moral čuditi, kako malo je bilo samostojno, kako malo razsodno in kako se je zlahka dalo zapeljati »k .podpiranju gibanj, ki so mu vzela naidra.trocetiejšo pridobitev novega veka: človeško in narodno svobodo ter dostojanstvo. Čuditi tudi, kako je moglo tako temeljito izgubiti vso zdravo razsodnost in čut za pravilno vrednotenje vrednot. Samo prav redki so bili posamezniki, ki so se obvarovali pred nalezljivo psihozo ter ohranili vsaj v sebi jasnost misli in čut dostojanstva, li pa so se žc od vsega začetka dobro zavedali, kam bo tak razvoj moral neizogibno voditi novo. tako Evropo in njena ljudstva. Dogodki, ki smo jih doživeli. so to napovedovanje sto odstotno potrdili. Z matematično natančnostjo se dogaja vse,^ kar se mora kot nujni nasledek položaja, ki ga je ustvarilo uničenje individualne m kolektivne svobode. Dasi smo mi Slovenci ostali nekako v zatišju, vsaj relativnem, so vendar dogodki v svetu močno odjeknili v glavi marsikaterega izmed pripadnikov našega naroda. Naenkrat so se našli tudi med nami ljudje, ki so pričeli kakor papige ponavljati za tujci, da se je demokracija preživela in da jo je treba zamenjati s te ali one vrste diktaturo. In ker smo Slovenci tudi najbolj naivno ljudstvo v Evropi — kar smo s klasičnim primerom dokazali zlasti leta 1918! — smo začeli naenkrat verjeti, da se bodo prav v boju proti načelom velike irancoslke revolucije, ki si je zapisala na svojo zastavo geslo: »Svoboda, enakost, bratstvo!« sami po sebi ali po milosti drugih rešili nekoč preko noči vsi naši narodni, socialni in drugi problemi. Takih nepoboljšljivih naivnežev tudi še sedaj ne manjka. Spametovali jih niso niti svarilni dogodki najnovejšega časa. Ce pa kateri narod v Evropi, potem bi morali prav mi Slovenci prvi ostati v5Lm dv!83!iti s°Mamo svoj glas za ev ”a in ravno pot spoštovanja enakopravnosti in svobode. Kajti samo na podlagi teh načel smo Slovenci vs ah iz nižin amorfne mase tlačanov v obliko individualnega narodnega kolektiva. bamo zmaga načel francoske revolucije, ki se je bila za vse ljudi in vse narode, je omogočila naš narodni prerod m rešitev iz Avstrije v lastno držav-nos v Jugoslaviji. Samo na njenih načelih si pa lahko ohranimo ta svoi položaj tudi v bodoče ter ga celo še izpopolnimo. Vsaka druga oblika oblasti v Ev ropi nas mora voditi neizogibno v novo suženjstvo in po vsej verjetnosti tudi v narodno smrt. Naloga vseli, ki so si tudi v teh zmedenih časih še ohranili zdravo razsodnost in niso podlegli bolni psihozi idejnih in moralnih zablod, kakor tudi ne poniževalnemu oportunizmu, je, da se čimprej dvignejo iz svoje dosedanje pasivnosti in se združeni lotijo izvrševanja svojega velikega in odgovornega poslanstva! Razvoj dogodkov nas bo postavil prej ali slej, morda celo že v najbližji bodočnosti, pred velike in zgodovinsko odgovorne naloge. Nudil nam bo pri- Velika aktivnost v pomorski vojni LIZBONA, 15. nov. Angleške vojne ladje so na Atlantiku v višini Lizbone potopile neko novo nemško podmornico. LIZBONA, 15. nov. V Oporto je prispe! Peter Serensen, poveljnik norveškega parnika »Jeny«, katerega je potopila neka nemška podmornica. Seren-sen pravi, da so se takoj po potopitvi njegove ladje pojavile angleške pomorske edinice, ki so napadle in potopile nemško podmornico, ki ie bila še na površini in se ni več mogla umakniti pod y«do. Nad vodo so se pojavili oljni madeži, kar je dokaz, da se je potopila. LONDON, 15. nov. Nekj angleški rušilec je zadel na plavajočo mino in se potopil, Uro pozneje je zadela tam blizu na enako mino tudi neka manjša trgovska ladja in se tudi potopila. Razen tega je neka nemška podmornica potopila včeraj na Severnem morju angleško 275-tonsko ladjo »Greswell«. Angleške vojne ladje so pa — kakor že javljeno — potopile nemški trgovski ladji »Mecklen-burg« in »Parana«. LONDON, 15. nov. Pri potopitvi angleškega rušilca je umrl en mornar, 5 jih še pogrešajo. 15 pa jih je ranjenih. Izguba ni težka, ker ima Anglija nad .'00 rušilcev. LONDON, 15. nov. Šest mornarjev z angleškega parnika, ki ga je včeraj potopila nemška podmornica, pogrešajo, 7 se jih jc pa rešilo na splavu. Nemci so pa potopili tudi neki 11.000-tonski norveški parnik. 17 ljudi sc jc utopilo, 23 se jih jc pa rešilo. NVASHINGTON, 15. nov. Reuter. Dopisnik »Daily Telegrapha« za pomorske stvari piše: Po potopitvi angleškega rušilca, danske linijske ladje ter kanadskih in mnogih drugih trgovskih ladij je jasno, da spuščajo Nemci v Ocean ploveče mine. Kapitani vseh vrst ladij bodo morali poslej poleg podmornic paziti tudi na to nevarno orožje. LONDON. 15. nov. Do sedaj jc bilo postavljenih .3700 angleških trgovskih ladij v spremstvo vojnih ladij. Nemcem se je posrečilo potopiti samo 7 od teh ladij. Siegfriedoma črta vidoSž Hoiandife AMSTERDAM, 15. nov. Po vesteh, ki jih objavlja tukajšnji »Haudelsblaad«, podaljšujejo Nemci z mrzlično naglico svojo Siegfriedovo utrdbeno črto vzdolž holandske meje. Neki nemški list piše o tem: »Podaljšanje Siegfriedove črte je potrebno, ker je vodja tako odredil in ker mora biti zahodna nemška meja zavarovana pred vsakim iznenadenjem.« Tudi ta podaljšek gradi znani inž. Toth. Na delu je na tisoče strojev in ogromno število delavcev. Glavne utrdbe sc &ra-dc sedaj ob reki Maasi, Lobe riškem jezeru ter v dolini Nevere in Rena. Položaj prehrane v Nemčiji LONDON, 15. novembra. Berlinski do pisnik »Daiiy Telegrapha« javlja, da se po vsej Nemčiji že poznajo prvi nasledki zavezniške blokade. Ne le kolonialno blago, temveč tudi domači pridelki, ki so jih po morju dovažale v Nemčijo evropske države, so jeli primanjkovati. V splošnem so količine dnevne dobave, prehrane na posameznika nezadostne; primanjkuje tako kruha, masla, olja, masti, dočim so bile količine mesa znova urejene. Vlada se trudi, da z dodatno prehrano delav-cem-težakom vzdrži produkcijsko sposobnost nadurnega dela, predvsem v vojni industriji. Tudi nasadi soje niso pokazali uspehov, kakor se je prvotno pričakovalo; podnebje od Danske do Linza, kjer je bila ta rastlina nasajena, je bilo zanjo nepovoljno. Gospodarska vojna An glije z Nemčijo prehaja tedaj še pred zimo v odločilno fazo, ki se bo v nadaljnjih mesecih še stopnjevala. XI. 1939. DomaiB zapiski Sestanki v Beogradu dr. Ur. Maček ic.v ^ Šubašiča in ministra r°ri»n ^ Vi|. Beograd. Sestal ^ sv0jih l derjem. ki mu je po:roč;>Aonfere# govorih v minulih dneh. Konstatfi0' dr. Subašičem in munstron ^ vicem se jc dr. Maček ses obedu, nikom vlade Cvetkovicen. ‘ 0. Cvetkoviču sta bila minister dr. savljevič in Vilder. ^ Ugibanja o v°livnen» *» V političnih krogih Be0S[Ld ega zajejo, da je načrt novega po . ^^ter kona, ki ga izdeluje pravosodni ^ dr. Laza Markovič, v glavnem ^ šen. Novi volivni zakon baje P tajne volitve in okrožni sisten-okrožja bodo izenačena ^ ^ okrožnih sodišč. Kandidatu to stavljene samo po Pri/;na™ w po vsej drza^ ^ dodeljeni mandati. Nosilci s ki bodo dobili 10.000 glasov, n žc izvoljeni. Glede okrajnih bo najprej izčrpano najveeje jjjaJ1 ilasov. Sledila bo it po kandidat ^ „aj četK« ali Pa v " Na fronti: reducirana aktivnost PARIZ, 15. nov. Današnje poročilo s fronte pravi: Reducirana aktivnost preko noči. Po medfrontnem ozemlju operacije okoli 100 francoskih patrulj po 8 do 10 mož. Dar angleškega lorda vojakom na fronti LONDON, 15. nov. Lord Nuffieki, angleški avtomobilski tovarnar, ie daroval 12 in pol milijona dinarjev, ki naj se porabijo za udobnost angleških čet v Franciji. Od to vsote naj se porabi 325.000 dinarjev za nabavo radijskih aparatov četam na fronti. DNEV- JUBILEJ MUSSOLINIJEVEGA NIKA RIM, 15. nov. Italijanski listi slave 25-lefcnico izhajanja dnevnika »UPopolo d’ Italia«, ki g£* je ustanovil Mussolini in mu bil prvi glavni urednik. Objavljajo tudi vsebino prvega uvodnika, v katerem jc Mussolini zahteval poseg Italije v zgodovinski razvoj. Listi pravijo, da ni imel noben drugi dnevnik tako velikega vpliva na novo Italijo, kakor »11 Popolo d’ Italia«. NEfošKA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA PARIZ, 15. nov. Posebna komisija, ki je preiskala letake s komunistično propagando, ki so jih vrgli nemški bombniki 7. novembra nad Pariz in okolico, je dognala, da so letake tiskali v Nemčiji. Po njivah so našli več zabojev komunističnih brošur sovjetskega izvora, ki so jih odvrgli nemški letalci. , — PRITOK ZLATA V AMERIKO NEW YORK, 15. nov. Stefani. V minulem tednu je prišlo v USA zlata v vrednosti 27,057.000 dolarjev. Simpatije Južne Amerike na strani zaveznikov NEW YORK, 15. nov. Reuter. Znani angleški zgodovinar prof. Philip Gue-daMa se je vrnil sem iz Južne Amerike, kjer je imel vrsto predavanj. Profesor je izjavil, da je javno mnenje dr&v Južne Amerike po veliki večini na strani Anglije in Francije. Toda tudi agenti nasprotne agitacije so zelo aktivni, vendar je treba pribiti dejstvo, da pišejo skoraj vsi veliki listi v smislu simpatij za obe zahodni demokracij«. RUSKA VOJSKA V LITVI KAUNAS, 15. nov. Reuter. Iz zanesljivega vira javljajo, da je 12.000 sovjetskih vojakov že zasedlo svoja mesta v obmorskih oporiščih Litve. ATENTAT NA HABANI HABANA, 15. nov. Policija preiskuje tajinstveni napad na Eduarda Chibasa, poslanskega kandidata. Chibasa so neki neznnnci na ulici napadli in streljali nanj. Njegovo stanje je zelo resno. BRUNO Ml SSOLIM LETI V .11 ŽNO AMERIKO SEVILLA, 15. novembra. Iiavas. Bruno Mussolini je z letalom zapustil Scviijo in odletel k Salu v skupini Kapverdskih otokov. Od tam bo odletel v Južno Ameriko, kjer bo preučil možnost novih zračnih zvez Italije s to celino. Poslanske v0^V- n ih „— razdelitev kandidatov 'ko bo lahko okrajni tudi po ostanku, bi bile konec januarja februarja. Hrvatski romarji Pr' Pod vodstvom nadškofa f jc dospelo v Vatikan 250 niarjev, da zaprosijo sv. nizaoijo prvega lirvatskež . j Nikole Taveliča iz Šibenik^ pred 500 leti v Jeruzalemu. so tudi vrhbosanski nadško> šibeniški, mostarski, split -Jjici Prl dr. toliški in senjski škof. Av sellatof j, pežu je prisostvoval tudi jr. . j5 Pemar in poseben odposla . j j2jj j Marešič. V vdano«" stal ka, Gjuro Maresic. v vu« 0*»-nadškof Stepinac med d. \ |et da je hrvatski narod skoz1 . ^ p' ■ zvest svoji obljubi sv. sto > \c . sv. očet? »h iirilikt oble«11 nr, a, da ob priliki <***> proglasi Taveliča za bla^‘ist0 kov odposlanec je urazl.. .,arod Ji neomajno stopati _ Pjftt prednikov. V viharnih gjejj,} Igi papež s prestola, vJj.^V Borza. C ur ih, 15. nov. Devize. Pariz 9.93, London 17.53, Newyork 445^1, Bruselj 72.75, Milano 22.50, Amsterdam 2.56,37, Berlin 178.25, Stockholm 106.22K', Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Buenos Aires 103/ž. Mariborska napoved. Pretežno oblačno iu tiho vreme. Obeta sc šc dež. Včeraj je bila najvišja toplota 7. danes naj-nižja 4.4, opoldne 6.2. Padavin od sinočnjega dežja jc bilo 1.6 mm. ložnosti, ki se ne bodo morda pozneje nikoli več ponovile. Za vse to moramo biti pripravljeni moralno in tvarno. Ne smemo sc, kakor tako često v svoji preteklosti, zanašati na druge, pa tudi ne na »narod«, v kolikor je sam izgubil orien- tacijo in čut za višje vrednote. Zanašati se moremo in smemo samo na zdravo jadro, ki naj nam ustvari hrbtenico. Pri tem niti ni treba, da bi bilo to jedro veliko, mnogoštevilno. Dovolj bo, ako bo trdno, kompaktno in bo vedelo kaj hoče. Ustvariti moramo skratka: elitno gardo slovenskega naroda!- A -r. drugim vdanost in Cerkvi. Govoril ^ o ^ na' luKu Kristusove vere v hrvaščini: je!« »Živeli, drag' Hrvatice in voH*'* - Ženske te HSS n« »0^ s« za ž< HSS nobeni akciji za žensko V programu nb5,v 'u" J Vrs^h popolna svoboda. Z«"e celo^lps# vedno pomagale v b«# ^ J p hrvatsiceniu narodu»_ hn vs®n1.? ^ •eč zato, da . ves narod do zaP,f te m v pride ves iwiv» -- f . Žene v HSS sc nc f^u^fra|fitk ŽeO. anj, ne »cuianw»*--^)fijo, jj , & bodo tudi doeV Nam ni treba cman«P»fan" gibanj, ne v na na družini m vemo, da nam gotovi jene! pt^e ^vva. Pavla Balenovicev e ku e in Naš! Nem«1 lnJ“' kandidiral. Vod^vo prl P. f.« manjšine pa ^]jtvall P o kulskenj skupščinskih kandidature v škem, apatinskem, y okraju Jaša Tom ... o'džaS‘«> - _ v Mariboru dne 15. XI. 1939. Mo vice »VečernfE* mm * Žabje luže ob železni cesti fn poplave Voglajne Zamočvirjen svet ob železniški progi Pragersko-Celje je treba izsušiti — Regulacija Voglajne Ob železniški progi Pragersko-Celje a dva v oči padajoča pojava, katerim h.-X !norala P°svetiti večja pažnja: luže ob železnici in za nalivov ta-*° nevarna Voglajna. .,;Ted ie dala železniška uprava »lepšati železniške postaje s cvetlicami - a™ vidiš na vseh peronih in prednjih Rajnih prostorih lonce s cvetlicami, ki potniku pričarajo dober vtis dotič-k ?a kmia. Ni dvoma, da bi se to dalo kal ° ri°seči, če bi nekatere postaje q. ar Pragersko, Slovenska Bistrica in ooelno ne stale v sredini bujnih, a kravja škodljivih luž. V7rf iS° po'ag'ajr železnici temelj, niso u 1 .kmetu samo najboljše zemlje in ta-njive prerezali v dva dela, temveč Podjetniki z izkopavanjem zemlje za u Varlanje železne ceste ob železnici pl Variati večje in manjše izkope. Po-so s Časom pretvorile te izkope v le ■ evhie, ki dajejo zavetje žabjim za-mrčesnim rojem, hkrati so pa za Tem i" naiPripravnejše okuževalnice. velik ^evain>cam je že enkrat pretila j- ,£a nevarnost zatiranja. Mesece maja ga ie komisija, obstoječa iz okrajne-okra' a> odposlanstva celjskega oije itl6^ glavarstva, generalne inspek-uicg av^riiskih železnic m Južne želez-ue_P°knodiila železniško progo Poljča-razv 'n preiskala vse ob železnici kom -Cene luže- Pri tej priliki ie prišla do zaključka, da je osuševanje cer aVlT1 nujn0 potrebno. Komisija je si-r dobro reši,ia svoj0 nalogo, do izved-v ,Pa nikoli ni prišlo. Osuševanje še J1110 čaka na odrešenje, dasiravno bi (■ zahtevalo nadčloveških napomosti. D^tnislimo, da je ugasek podtežilni Pa .ek, ki se ga kaj radi iznebijo in bi o od zgoraj vsaka od kurilnic, njenih podružnic Maribor, Pra-Poljčane, Celje in Zidani most osuševalne svrhe na leto naVfe^onov po 10 ton, bi pošiljatve iz Postaj iznašale malenkostno bj y - trideset vagonov. — Tako žrle „V«tih, t. i. od 1- 1878. do 1928. pokov Se luže 1500 vagonov (= 38 vla-rifl,50 40 vagonov) in gotovo ni preti-OaI trditev, da bi bila do 1. 1928. tudi Vjj^otnejša luža izpremenjena v rodo-m!10 Polje in ogončki s krompirjem in gje,h> kar bi na mimo vozeče se tujce kak°V° liaPmvilo tako prikupljiv vtis Y°r duhteče cvetje na kolodvorih. J^aina je ob nalivih zelo razuzdan de ta napravi obrežanom mnogo ško- tbo tem se ie v Štajerskem deželnem ^ rit večkrat razpravljalo in slovenski so vedno in vedno zahtevali H0stQ. regulacijo. Deželni odbor je nuj- ia zahteve slednjič vendar uvidel % štajerskega namestništva je dobil 5ew/radbeni svetnik Viljem Butta 11. W*bra 1896 nalog, naj zaradi regu-Poro-..^°slajne preišče nje tok, predloži .nadrle in Proračun stroškov, hed' ternu ukazu ustregel in iz tetii nkf’ ki sa ie Predložil svoji nadre-to]e. ,plasti dne 20. I. 1897, posnemamo iW:_ °k Voglajne, ki izvira pri Mariji se s? HpL ^ r____ ^ ^ __ a. izna5a do tu sem 196 m3. Med in L*°bje r°h Voglajne, ^liaw° Prvesa železniškega mostu pod ds.. riem 2Kirr v™ x.-„ teče naprej proti severu, pri pa zavije proti zapadu, iz- divijj 25.185 km, obseg površja pa- ' eharieni je Južna državna % y a ze za gradbe železnice reguli-Pftrskp ajnP v strnjenih profilih. Pri Ij, ,e™ železniškem mostu v km | ss ; u^ne železnice se tok Voglajne, ob Sem cirzal hižne strani želez- Dori Hle Proti severu. V velikem lo-Q Bež' ‘k, ^^aclom sprejme dotoka LO' ^ m; ’n Hudinjo s 172 m3 padavin i kin 34?Ve la pod železniškim mostom, ]^a na ,• 'l Pri lukami) pa zopet pre-n0ttl Prepušča most v t,* Vekunde, je Ker preračunjena na me,.;' Da notranji profil odprtine % a,ije 2nSamo 7'C’-3 ni3, to je za pre-vse ~ m' vodc v sekundi. sledi, vodne množine, ki hiti v eni 20.00« VAGONOV NAŠEGA PREMOGA ZA ITALIJO Ob priliki zadnjega zasedanja ožjega odbora Jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora je bil dosežen sporazum za izvoz našega premoga v Italijo. Na podlagi tega sporazuma bomo izvozili v Italijo do maja meseca prihodnjega leta 20.000 vagonov premoga. Največ premoga bo izvozila v Italijo Slovenija. o Brezposelnost Pragerskega in okolice. Tudi Pragersko s svojo daljno okolico ima mnogo brezposelnih. Delavstvo, sta-Aujoče v Pragerskem in okolici mora ib v Maribor ali druga mesta, da si poišče dela, ker Pragersko pač nima tovarn, da bi tamošnje delavstvo zaposlilo. Edina tovarna na Pragerskem je tovarna opeke g. Slainklauberja, ki pa nudi zaposlenje le maloštevilnemu delavstvu in še temu samo preko poletja. o Iz banovinske službe. Premeščeni so banovinski cestni nadzornik Josip Cigan iz Dol. Lendave k okr. cestnemu odboru v Ormožu; ban. cestni nadzornik Karl Drganc iz Gor. Radgone v Dol, Lendavo; ban. cestni nadzornik Ciril Zupe iz Ormoža k cest. odboru v Ljutomeru s sedežem v Gor. Radgoni. Napredoval" je dr. Anton Klasinc, zdravnik združene zdravstvene občine Pragersko. o Gostilničarji so po svojih zastopnikih posredovali pri raznih ministrstvih za po-movno dosego kmetske zaščite za go-stilničarje-posestnike. Na odločujočih mestih jim je to bilo obljubljeno. o 100 milijonov din plačuje Slovenija zaradi izrednega povišanja cen pšenici m moki več na leto, kakor pa v normalnih razmerah. Razumljivo je, da je to za gospodarstvo zelo hud udarec. n Spomenik dr. Tnintbieu je bil odkrit v Splitu. Izdelal ga j« Meštrovie. ter spa-da spomenik med njegova najboljša dela. Ctlfa c Ljudsko vseučUHče v Celju. Sinoči je predaval učitelj o. Franjo Roš o temi „Otrok vstopa v šolo*'. Predavanje je bilo zanimivo in dobro obiskano. Noooj bo predaval učitelj g. Zdravko Kovač o posebnih težkočah pri vzgoji in učenju . c Spremembe v eeljahem kapucinskem samostanu. Premeščeni so: p. Gustav Mavrič v Karlobag, dr. p. Arhangel Drolc v Škofjo Loko, fr. Justin Pristovnik pa v Studence pri Mariboru. V celjski samostan so se vrnili iz Švice po končanih študijah: gg. p. Rudolf Štrukelj, Boleslav Litrop in Cijan Avguštin. c Godbeno društvo poštnih nameščencev v Celju priredi meseca marca 1940 veliko loterijo v korist društva. c Preiskava zaradi ukradone zlatnine pri tvrdki Ochs v Celju je zaključena. Celjska policija je tatoVe izsledila in izsledila skoraj vso zlatnino. c V zapore okrožnega sodišča v Celju so oddali Feliksa Stan ta in Ljudevita Dobovška iz Loke pri Zidanem mostu. Na vesti imata celo vrsto tatvin. c Požar. Včeraj zjutraj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Secl-minka v Zalogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini ogenj, ki je gospodarsko poslopje popolnoma uničil. Ogenj se je tako hitro razširil, da so koniaj rešili stroje in živino. Zgorelo je mnogo krme in žila. Škoda znaša 35.000 din in je le. delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. c Umrl je v celjski bolnišnici Lovrenc štefe, doma iz okolice Teharja. c Živinske soli je v Celju popolnoma zmanjkalo, odkar se je podražila. c Knjižnica francoskega krožka bo odprta ob sredah od 19. do J9.». c Nesrečen padec. 29 letna posestnikova žena Angela Uratnikova it mdvina pri Polzeli je doma padla in sl zlomila levo roko v zapestju. Zdravi se v celjski bolnišnici. PtU| p Iz ptujske prostovoljne gaaUskc četa. Preteklo nedeljo dopoldan je bila zaključna praktična vaja. Za goreči objekt je služila deška osnovna šola. Gasilci so nastopili z vsem orodjem. Vaja je pokazala, da so si ptujski gasilci pridobili že precejšnjo izurjenost. Delavnost ptujskih gasilcev izpričuje med drugim na novo priskrbljeno orodje. Letos so dobili novi Dre-gerjev aparat in dve azbestni obleki. Ql> zaključni vaji so prejeli visoka odlikovanja predsednik čete g. Vidmar, oddelni vodja g. Močnik in orodjar g. Horvat. — Ptujska gasilska četa bo prihodnje leto v marcu slovesno proslavila 70 letnico svoje ustanovitve. p Maščevanje iz IjaboaunuiosH. V Gru-škoviu pri Podlehniku se je odločilo več žensk, da resno obračunajo z viničarjem Jakobom C., na katerega so bile ljubosumne. Ena izmed njih se je tako ojunačila, da ga je mahnila s sekiro po roki. C. je moral v bolnišnico. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ,,Upornik Ernest". Burka z nenad-kriljmm kraljem komikov Femandelom. Prleška metropola — pesniku žitnih poQ Naša prleška metropola je že davno nameravala slovesno proslavljati 60-letni jubilej našega pesnika žitnih polj ter pisatelja in dramatika g. Cvetka Golar-j a. A jubilant sam, kljub temu, da še dolga leta stalno biva v Ljutomeru, je to odklonil. Da pa ne bi ta jubilej moža, ki je v svojih delih pokazal vso lepoto naše ožje domovine in našega podeželja ter orisal tipe in življenje našega kmeta in njegovo duševnost, ostal neproslav-ljen, je ljutomersko agilno Sokolsko društvo sklenilo, da priredi skromno a lepo proslavo. V ta namen je gledališki odsek naštudiral znano Golarjevo komedijo Vdovo Rošlinko, ki so jo v soboto in nedeljo vprizorili obakrat pri nabito polni dvorani. Igro je zrežiral g. Stcpac, ki je vložil v stvar mnogo truda, zato je predstava tudi nad vse pričakovanje uspela. Vse vlo ge so brie dobro zasedene. Igra je biii silno živahna in so bili igraici detežn navdušenega aplavza. Najboljši in Igral sko na zelo visoki stopnji je bil začete! drugega dejanja, prizor med Janezom Manico in Tončko. Manica (ga. Apihova! ie poleg Janeza (g. Žagarja) in Balanta-ča (g. Vilarja) bila osrednji in najmoč nejši tip igre. Rošlinka (g. Rajhova) tei ostale vloge so vso igro spopohiHe \ lepo zaokroženo celoto. V odmoru je g, Karbaš, sreski šol nadzornik v lepih besedah orisal delo umetnika Golarja na kulturnem in literarnem polju. Žele! mu je za 60 letn jubilej, da bi še mnogo let btl srečen in zadovoljen ter se v Ljutomeru dobri! počutil. V spomin na ta jubilej mu je Iz* roči! malo praktično dariloe ter lep šopek rdečili nageljčkov. Med posameznimi odmori jc igrat domači onkaster. Stran 4. •Veternik« V Mariboru dne 15. XI. 19&. Maribor Katero pot naj hodi Ljudska univerza ? Ljudska univerza naj poslane ljudska ter obra^nai/a problematiko, ki zanima na š rše n izobrazbe žejne ljudske s oje Prejšnja leta je mariborska Ljudska ženstvom, kar izvajanja še enkrat pod-umverza prirejala v sezoni tedensko po črta. dve predavanji. Kakor izjavlja odbor, pa In še nekaj je. V neposrednem maribor-je začelo zanimanje za predavanja z na- skem predmestju deluje studenška Ljud- nlJ^Hnv!f/eP?tiČnih d,°godkov moč- ska univerza, ki je imela doslej vedno w ¥^K111111U uu.H,avi, MJll ot nazadovanje se je dober obisk. Tak obisk je imela vedno no dejstvo je, da tisti sloj, ki ga najbolj opažalo vso lansko sezono, posebno pa tudi lani. Zakaj? Ker je ta Ljudska univer oncem lanske sezone, pa tudi letos. |za po problematiki svojih predavanj res Letos je predavalo v Ljudski univerzi ljudska, ker obravnava problematiko, pet predavateljev, oziroma predavateljic, ki ljudstvo zanima, in ker poseča to LU Univerzitetni prof. dr. Fran Zwitter je go- občinstvo, ki ga sestavlja največ delav-voril o 150-letnici francoske revolucije, stvo, torej oni sloj, ki učenosti ni zajel po dr. Ivan Jančič o pomenu Rdečega križa, šolah s polno žlico in ki čuti živo potrebo prof. žgurjeva o življenju angleškega po izobrazbi in po odgovorih, ki mu jih akademika, prof. Stanko Bunc o sodob- zadaja čas. Močno poživljajo studenško nih slovanskih knjižnih jezikih in v zad- LU tudi tedenske slike, ki prikazujejo njem ^pa hrvatska kulturna delavka Mara vselej ob jedrnatih komentarjih zadnje Matočecova o položaju in borbi kmetiške svetovne in domače dogodke. Ob tej prižene. Vsekakor je bilo to pet predavanj, I ---------------------------------- ki so Smela zelo različne teme. Po vsebini g« _ * fl in temi predavanj^se je spreminjala tudi NOVSl CGStd i¥i©i|© —— SVfdflDOrSKI OtOlC publika. Poleg običajne publike, ki zahaja i ,rx . , •• še dokaj redno k vsem predavanjem' ^poldne je bila kolavdac.ja no- Ljudske univerze, katera pa se je začela ^,Zr^rla;,en| objektov^za Prvo mariborsko tudi močno krčiti, je prišla problematiko francoske revolucije poslušat največ akademska mladina, predavanje o Rdečem it liki pa je treba omeniti tudi to, kar je velikega pomena za socialno šibkejše sloje, da studenška LU ne pobira vstopnine. Potrebno bi bilo, da tudi mariborska LU vstopnino odpravi; kajti nepobit- žeja po izobrazbi, težko odrine včasih tudi 4 din. Stroške LU bi morale nositi državne in avtonomne ustanove. Zadnji predlog je seveda docela drugovrstnega pomena, kajti v prvi vrsti je potreba, da bo postala Ljudska univerza ljudska in da bo obravnala problematiko, ki zanima ljudske, hočem reči najširše izobrazbe željne sloje. Prepričan sem, da bodo tudi nadaljnja predavanja potrdila ta izvajanja. —rč. VSai borsk s&dtugar" Da podkrepi zadružno vzg°jo ven teritorija svoje zadruge na riju bivše mariborske oblasti. J borska Nabavljalna zadruga ■ki ) ^ izdajala vsako leto tudi za rUrtosedanje dar, prenehala izdaiati svoie dosedani glasilo »Cenik«. Njeno novo gasilo* mesečnik »Mariborski zaspcxiars .^1 javnih nameščencih, okoli bom ^ ^ L. Biz- iti o prvih zadrugah v Mariboru te^ ^ lici. O »Mladi zadružni gredi« pa ° vek želel, da bi jo pisala res m a , in ne veterani. List zaključujejo zadf vesti. tekstilno tvornico v Melju. V komisiji so bili zastopniki banovine, zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Krajnčič, za- križu srednješolska m'ndina; isto mladi- stopnik okrai"ega načelstva podnačelnik no sta tudi največ zanimali predavanje o dr' Brolih’ P°breški žuPan g. Stržina in življenju angleškega akademika in preda- stirje Prizadeti posestniki s Pobrežja. Kovanje o sodobnih knjižnih jezikih. O vseh misija je odobrila vse novozgrajene ob-teh štirih predavanjih pa bi težko govorili iekte’ ZastoPniki pobreške občine so ugo-da so bila kolikor toliko dobro obiskana! variaI' dovažanju odpadkov s strani to-Pač pa je bila docela zasedena dvorana, varn v Meliu in mesta’ ki odla8a na ob' ko je govorila Mara Matočecova o polo- režju Drave od broda naprel smeti in ra' žaju kmetiške žene. Res je, da se je za zne odpadke. S tem se struga Drave ved-zadnje predavanje napravilo precej rekla-,110 bo^ z°žuje in voda buta ria pobreško me po časopisju, pa tudi od strani različ- stran ter izpodjeda tamkajšnje nabrežje in dela na ta način prizadetim posestnikom precejšnjo škodo. Mestni regulacijski načrt predvideva v tem delu Melja prostor za novo cesto Melje - Mariborski otok, ki bo 12 m široka. Regulacijski načrt predvideva tudi potrebno zemljišče za regulacijo Drave. Zaradi tega se prostor za odpadke omeji in je sedaj še večja nevarnost, da bodo te odpadke odlagali v Dravo. Reka bo zato še bolj izpodjedala nabrežje na pobreški strani. Nabrežna ulica na Pobrežju je že tako izpodjedena, da obstaja resna nevarnost, da se bu ulica zrušila v Dravo. nekdoizvJii; nrh društev, pa prav vse to močno priča, da je javnost presodila, da se bo tokrat na Ljudski univerzi predavalo o nečem, kar javnost neposredno žarnima. Pri pri-merjevanju niikakor pomena prvih štirih tem - kdo bi mogel Ferdinanda Kranerja, ki je kupil od Pe- Se o tatvini zlatega zaklada Policija, ki je tako hitro izsledila kov- I m Obročkanega ptička je u^^re[elfc)ri Terezija Cehnerjeva na vrtu * napi50® ulici 7. Ptiček ima obroček z i „Ljubljana št. 16-A“. j m Vlom v weekend hišico. Na cu pri Zg. Polskavi je net poletno hišico Marije Krenove ra ter ukradel nekaj perila m nosti. Skoda še ni ugotovljena. * Starlbor ima svoj mestju y v četrtek dne 16. t. m. ob -u- jstavraciji Narodnega doma v . j, * Telovadno akademijo v Pr®*!®tica cembra priredi Sokol Maribor- letos na predvečer dne 30. n eb® Sokolskem domu. Priprave za prireditev so v polnem teku. * Upokojenci in upokojenke nja pridite vsi na sestanek t novembra, ob 17. uri v gostilno ^ der Alojz v Radvanju zai'acli ... - .. |čeg z urami g. Lečnika iz Celja, je poteg nočem zmanjševati are,tiranih storilcev prijela še hlapca reči, da niso bile zanimiive? — ali pouda- klarja več ur. Aretiranci so prodajali or«! avJn! p 'p n o°i *ir-b-110 zadn^j ukradene ure na mariborskem sejmišču vSfiT S Z’ i-tP0 SV0,JV raznim kmetom, misleč, da jih na ta na- naiširše I i im! o v Aiv? 6ma 1 \ zaje.° j čin ne bodo razkrinkali, ker bo šlo ukra-t-S deno blago daleč iz Maribora. Vendar je treba poudariti, da so bili kmetje pošteni PREPOVED ŽIVINSKIH SEJMOV Mestno poglavarstvo razglaša da sov smislu odloka Kraljevske banske uprave v Ljubljani živinski in svinjski sejmi v Mariboru zaradi slinavke in parkljevke v okoli škili okrajih do nadaljnjega prepo vedani. Ljudska univerza v p r v i vrsti namenjena! Moti se, kdo trdi, da je zaradi zunanjepolitičnega položaja jenjalo zanimanje po izobraževanju. Zanimanje po izobrazbi se v takih časih celo dviga, ker človek živi zaradi povspešenega svetovnega dogajanja tud? intenzivnejše duševno življenje; edino vedeti je treba to zanimanje pravilno ujeti in dati ljudstvu rane, ki ga bo zanimala, ki je zanj aktualna! Prvih pet predavanj na Ljudski univer- ^ ri dovolj priča, da odbor ter ne vC a]^ ne od dne kam m kaj. Že prvo predavanje med našo državo in Nemčijo v Beogradu je bilo »strogo akademsko« ter je spadalo je bil dosežen tudi popoln sporazum glede na univerzo, kjer slušatelj že pozna po- Promcta- Kakor nam sporo- tek francoske revolucije, ne pa na L ju d- neizpremenjene TaTo maTmelŽnS sk o univerzo, nadaljnja tri predavanja, j ta 1^400.000 RM, osebna kvota na razpo- razen dr. Jančičevega, pa so spadala iz- Jago potnikom 400 RM, tudi tečaj, po ljučno za srednješolski kateder in nlka- v^?,v’&va!0 nemš.kim potni- Vatprfer kom *5redltna p>sma pn nas osta- Kdieuer np s neizpremenjen. Seveda bo od- in so stvar pomagali razkrinkati. Ob priliki preiskave so Klaužu dokazali še več drugih tatvin. V Mariboru je kradel obleke in perilo. Več ukradenih stvari so zaplenili pri njem in neki njegovi prijateljici. G. Lečnik je na policiji izročal 9000 din za nagrado policijskim organom, ki so pomagali izslediti krivce in ukradene ure. mor drugam, najmanj pa za Ljudske univerze. Mariborčani bi morali Mti pač vztrajni obiskovalci Ljudske univerze, če bi dvorano vselej napolnili. Odfeor Ljudske univerze mora zategadelj preskrbeti vedno predavanja, k! bodo zanimala najširše ljudske sloje, katere žeja po izobrazbi. Akademska in šolska predavanja na Ljudsko univerzo ne spadajo! Pa bo kdo rekel, saj imamo v Mariboru akademsko naobražene ljudi, za te so namenjena taka predavanja, če ne pridejo, kaj more LU zato? Tako se govori zategadelj, ker se gleda na ustanovo Ljudske univerze z vse preveč šolskega stališča. Človek, ki enkrat zapusti ljudsko, meščansko in srednjo šolo, ali pa tudi univerzo, stopi v življenje. Kot tak ne gleda nanj več iz šolskih klopi, ampak iz svetovnega doganjanja samega. Začne ga zanimati problematika, ki buta od vseh strani vanj in ki terja na vsakem koraku od njega rešitve. In prav ta problematika bi morala dajati snov predavanjem na Ljudski univerzi. Tale izvajanja krepko podčrtava tudi zadnje predavanje na Ljudski univerzi, ko se je govorilo o naši kmetiški ženi. Ob tem predavanju je čutilo Žensko društvo potrebo, da aktivno visno od raznih činitetljev, ako se bo mogla zgoraj navedena kvota izkoristiti. Trenutno je izdaja potnih listov v Nemčiji omejena. m Cerkveni koncert priredi Slovensko pevsko društvo Maribor 20. novembra ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Koncert izvajajo zbor Slovenskega pevskega društva Manbor, sopran solo gdč. J. Igličeva, tenor solo g. Avg. Živko, orgle g. prof. Zafošnik, dirigira zborov pevovodja g. J. Ev. Gašparič. Cisti dobiček je namenjen za božičnico revnih otrok na naši severni meji. m Mestno poglavarstvo — odsek za zaščito otrok za slučaj vojne sklicuje danes ob a), uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu 1 sestanek roditeljev oziroma skrbnikov, ki imajo male otroke in niso bili vabljeni na roditeljske sestanke, ki se vrše ta teden po šolah. m UpravHcIjslvo III. deške ljudske šole na Ruški cesti se najlepše zahvaljuje g. Elizabeti Šlander za darovano suknjico, perilo, nogavice in 2 para čevljev, revnim učencem. Naj bi našla še več posnemovalcev I m Tombola na Pobrežju. Na Martinovo nedeljo je Sokol Maribor II. Pobrežje priredil denarno tombolo. Sončilo vreme in Martinovo vse to je zvabilo iskalce sreče in zabave na ta dan v naš Sokolski dom. Največ sreče sta imela g. Špindler, ki je zadel prvo tombolo in drugo g. Primc, oba s Pobrežja. Ostale tombole so odnesli M MamI! Drt i/ill »H« ■ a MA r* m Sokolsko društvo Maribor-matica priredi v proslavo 1. decembra naslednje prireditve: dne 30. novembra telovadno akademijo, 1. decembra dopoldan proslavo Zedinjenja z zaprisego novega članstva ter 1. decembra zvečer svečani ples. Zdravo! m štiri mesece In 15 dni zapora ter 3 leta izgube častnih državljanskih pravic je dobil 32 letni ključavničarski pomočnik Karel Rober za dve ukradeni kolesi. m čigavo je kolo? Na Glavnem trgu je bilo včeraj najdeno moško kolo brez ev. številke. Ima samo tovarniško številko 1251. Lastnik naj se zglasi na policiji. m Zajec prvi na trgu! Včeraj zjutraj okoli 4. je našel neki moški na Vodnikovem trgu, kjer je zelenjadni trg, velikega sivega domačega zajca, ki se je milno sprehajal. Lastnik zajca naj se javi na policiji. m Okraden starček. Včeraj dopoldne je 81 letnemu starčku Andreju Štormanu iz Rošpoha v Stritarjevi ulici ponujal neki krošnjar blago v nakup. Pri tem mu je krošnjar neopaženo segel v žep in mu ukradel 1000 din vredno srebrno uro. skega razreda. > . . * Zlato po zvišani ceni kupuje J'v , urar - draguljar Maribor. Jnrcic ^ jo m Nočna lekarniška službo v \v. vključno 17. nov.): lekarna Prl nu, Frankopanova 18. tel. 27-01; j, Mariji Pomagaj, Aleksandrova c 21-79. ' Jr Kino . s,s*J * Kino Esplanade. Do vkljU $ izborni češki film „Nedolžnos • ^ svetovna senzacija „Maginotova gjja * Grajski kino. Danes nepoza« flan sova opereta „Netopir“. Lida o _ Solinker. m & * Kino Uuion. Do vključno P v^1 fara ljubezni", sijajna frfft,iajeV. V igra, polna zabavnih zapteOJJ^««^ Mariborsko gledali**0 t 12. Plošče; 13.02i Šramel ^^ V t 18. Spored RO; ^'20 * ^n(juciran k ir-minut zabave; 20. Repr nSi ki jo jc napovedoval že Victor C ^dinjenc države Evrope' bi lahko ti( ^ei odpravile vojno vihro te celite re^° evropske federacije hočemo 1 ' ■ “ ” ” J~ svetovne federacije. Hočemo, da fejšr* Svet obilia’ ki 'bo stvoril Plemeni-ijfjf.^veštvo. Roosevelt je dejal: »Osem-°dstotkov ljudi vsega sveta jc za mir. Zakaj je potem izbruhnila vojna? Zato, ker je narodni socializem postavil nasproti ideji zedinjevanja sveta staro zamisel o izbranem narodu in suvereni rasi. Francozi se borimo, da se stvori ta federacija, Nemčija naj pride vanjo kakor koli. Lahko bi to že dosegli brez vojne, če bi nas Rusija ne izdala. Rajh bi lahko prisilili k miru, narodnii socializem pa obsodili na smrt, toda sovjetski upravitelji tega niso hoteli. To je njih neoprostljiva napaka. Toda, mi bomo tudi poslej ostali varuhi svobode, bratstva ljudi in narodov, federacijo zavesti in federacije narodov.« se sreča izmuzne iz gnezda. sen bjj!^' Junija jc bila v vasici Meers 11 b i- J'-' -- ustreli Maastrichta na Holandskem OsiJ?a 42-letna graščakinja Regout. So njenega moža in dejanje je ft/e. daleč naokrog veliko razburje- Rege ut jc bila zelo ugledna. lty Ukinja jc bila po več mesecev na in tik pred umorom je prišla v Švici. Njen mož je na po-v,, 'Ovedal, da gre za nesrečen slu-se 1 revolverjem, ki se je sprožil in zadel ženo. Štirje Č^9rS|‘ otroci niso hoteli izpovedati ni-. > kar bi obremenilo očeta. Dobro ga je vsekaS V 18. stoletju je bilo po salonih mnogo zanimanja za gledališke igre, zato je bilo med udeleženci tudi dokaj kritikov, ki so predstave ocenjevali. Nekega dne se je pesnik in pisatelj komedij La Chambeaussiere razgovarjal s kritikom o igri, ki so jo predvajali pred dnevi v nekem salonu. — Ta komedija je bila prava karikatura, jc dejal kritik. Oseba, ki je igrala veliko kokoto, jc bila vprav smešna. — Tako: je dejal La Chambeaussiere. Zelo interesantno! To je bila moja žena. To je prav vra-g, si je misli kritik in se takoj opravičil: — Naravno, jaz nisem mislil koketo, temveč ljubico. O, prosim! Vlogo ljubice je igrala moja hči! je dostavil pesnik. Kritik se je še bolj vznemiril in hitro dodal: — Kaj pa brbljam! Sploh nisem mislil govoriti o damskih vlogah nego le o moških vlogah. Tisti, ki je imel glavno vlogo, je bil vprav strašen. Pesnik se je nasmehnil in naklonil: — Zelo sem vam hvaležen za vašo pošteno in nepristransko kritiko. Glavno vlogo sem namreč igral jaz... Kritik je zdaj izgubil svojo glavo in dejal: —No, da, vi ste zelo dobro igrali. Hotel sem samo reči, da je delo. samo izpod kritike. — A tako! Torej delo? je pristavil pesnik. Delo sem napisal jaz... Vnuk: —-.Ded, povej mi, iz česa smo mi ustvarjeni. Ded (2£lo debel očanec): — Iz česa smo ustvarjeni? Iz prsti in pepela inoj dra-gec. Vnuk (po daljšem premolku): — Xo, to je bita pa velika luknja v zemlji, dedek', preden so tebe napravili... PORAST BOMBAŽNE KULTURE NA BALKANU Bolgarija je lansko ploskev bombažnega polja povečala od 50.000 na 60.000 ha. Najboljša letina 1937 je dala 10.200 ton bombaža, t. j. tretjino domačih potreb. Grčija je imela lani 76.000 ha bombažnega polja in 14.600 ton pridelka. Grški gospodarstveniki so mnenja, da lahko povečajo bombažno ploskev brez škode za žito na 150.000 ha. Turški bombažni nasad je znašal lani 275.000 ha, primernega sveta za bombaž je pa 1.6 milijona ha. Turki so pridelali lani 66.000 ton bombaža. Razen Turčije si vse balkanske države prizadevajo, da s svojim pridelkom krijejo potrebe domače industrije. Staro pisavo na ilovnatih tabneah je odkril ameriški arheolog Blegen v južnem Peloponezu. Najdba je iz 13. stoletja pr. Kr. Več posod, slik in napisov na njih spada v kulturo s Knososa. Prebivalstvo Romunije in Danske. Prva šteje po zadnjem popisovanju 19 milijonov 832.070 duš, druga pa 3 milijone 805.000. J — Ah, Ida, ali si res ti? V novetn klobuku in z novim možem te pa res nisem spoznala... »Zlata mrzlica" je zajela Španijo Nekdaj mogočna španska država, v katero se je stekala zlata reka iz kolonialnega imperija, ima spet majhno senzacijo. Vasica Robladillo de Gata na severu španske pokrajine Caceres je postala čez noč slovita po najdbah zlata. Prve koščke zlata so podarili generalu Francu, ki jc takoj odobril državno pomoč za eksploatacijo. Po vesteh inženirjev jc zlata žila raz-streseua v dva do tri metre debeli plasti zemlje. Med zlatom je tudi dosti železa in bakra, tako da jc črpanje rudnega bogastva še bolj rentabilno. Oblastva z zaslišanjem niso bila zadovoljna. Dognalo se je namreč,' da šo bili na rajnioo oddani trije streli. Pred ^ ------ S5tt »«(• odklanjajo ..Lufclnso republiko" sta se nekaj sprla. Bila mu je nezvesta in jc. pajdašila z drugim. Zakonca sta živela prej v najlepši ljubezenski slogi, kasneje je prišlo do nesoglasij in graščakinja jc iskala v potovanjih nadomestila za izgubljeno srečo. Sodišče ni moglo najti posebnih dokazov za uboj in je obsodilo moža le na tri leta ječe. Ne moreš nekaj želeti, česar niti prav ne poznaš. (Voltaire.) V zadnjih tednih smo večkrat čitali o nemškem načrtu, da bi se na meji Sovjetske Rusije in Nemčije ustanovila na poljskih tleh židovska republika z glavnim mestom Lublinom. V tej državi, ki bi merila približno 45.000 km, blizu toliko kakor Bosna in Hercegovina, naj bi se naselilo tri milijone Židov. Židovski tisk zdaj ta načrt odločno odklanja. Pravi, da bi bil Lublin le kon- centracijsko taborišče in ne prestolnica svobodne židovske države. Gospodarski razvoj bi bil za Žide tu sploh nemogoč, ogromna večina posestev je v nežidov-skili rokah. Država med dvema velikima velesilama bi bila v primeru sporov med njima prizorišče krvavih bojev, prebivalstvo bi trpelo ogromno škodo. Za Žide je lc Palestina, pravijo listi, tam se lahko razvije mogočna židovska država. SKALAN f*AMAS IN JORA ROMAN ZADNJIH Jtwn'jev ff'as ic postal žalostno tih. a zemlja, kraj milijonov let po-!iHi j, Zg°dovine, je odrekla službo svo-v Sodarjem. Ne, kdor ni doživel ti-N ed''°V’ tega ne ,nore doumeti. Jaz %i, t!111’ še lahko pričam o njih; in Naj« 1 Se lahko vrnem iz tistih dni v k6 tis^.0c™a^njeni čas, da vidim potom-!%tj 5eni uh rešil vseobče smrti, ji Vidi,!!6 .k lljilll! Naj si jih ogledam, I s*;”1’, kakšni so, kako žive in kak-A *f>ve misli.« iv!*'1 da J€ Ogledal obujenca in ugo- w Že *utrkcije vseh njegovih orga- ,lsto normalne. Nato je stopil k v .Poročil v ravnateljstvo, da *reuutek, ko se čez 936 let v ^Ztie an°vite'lj Rayanipura med svo-in nadaljevalce ujeto^ vrst3' 0maSal je Rayaniju v po-j*® naslanjač na kolesih in ga SeRigala- lVVritHčiayam in Ghasi Khan usta' LJUDI NA ZEMIJ! 11 m lWv“ ra, lu uPravne zgradbe, so ju Yagiri Seoni, astro-fiu, *\asik, zgodovinar Multan ^01 Hampur Kamthi ter taj- nik Angabad Patna. Njihovi obrazi so razločno izražali silno notranje razburjenje, ki jih je prevzemalo ob srečanju s človekom, ki se čez tisočletje vrača v življenje, s človekom, ki je bil ustanovitelj njihove naselbine. Prevzeti so se mu poklonili, on pa jim je mirno stisnil desnice in okoli njihovih ust mu je igral smehljaj globokega razumevanja sveta in življenja. Ta smehljaj mu je ostal tudi še ves čas potem, ko so ga odpeljali v veliko dvorano, kjer so bili s trepeta-čimi srci zbrani vsi zadnji ljudje na zemlji. In ko je stal pred njimi na odru, so samogibno zdrknili na kolena. Sedaj se je dvignil Yagiri Seoni in z drhtečim glasom spregovoril: »Pozdravljeni, veliki Rayani! Pozdravljeni, ki sc vračate iz sive davnine k ljudstvu rayanipurskemu, da mu prinesete svoj očetovski blagoslov ob tisočletnici tistega dneva, ko so se za vselej zaprla vrata med uničenim svetom in tem varnim pribežališčem rešencev iz vesoljne propasti! 936 let jc preteklo od dneva, ko ste legli k stoletja trajajočemu počitku, toda naše ljudstvo je živelo da- lje v novih rodovih, čuvalo vaš dom iti ga dalje izgrajevalo. In vse, kar je storilo, je storilo z mislijo na vas in vaše visoko naročilo: ,,Ne pozabite, da ste zadnji potomci velikega človeštva!” Ostanite med nami, zaživite novo življenje in pokažite nam pot v drugo tisočletje!« Iz vseli grl sc je izvil hkratu ginjenosti in spoštovanja poln vzklik: »Slava velikemu Rayaniju!« »Hvala vam,« je spregovoril z mirnim glasom Rayaui, »hvala vsem, ki me pozdravljate! Iz vašega pozdrava sem spoznal, da sem živel dalje v mislih vseh rodov svojega ljudstva. Spoznal sem tudi, da zemlja še ni neobljudena puščava, da še žive na njej človeška bitja z vsemi svojimi večno nespremenljivimi oblikami in slabostmi, hrepenenji in željami, čustvi in nagoni, kajti človek je neuničljivo večno isti. Vendar vas more veliki um krepiti v volji po zmagi do dobrega nad zlim, sloge nad razdorom in ljubezni nad sovraštvom. Ta um vam bodi edini vladar! Dokler se boste ravnali po njegovih ukazih, bo stal Rayani-pur trdno sredi propasti in jaz bom mirno in zadovoljno spal svoje spanje.« »Tako bodi!« so vzkliknili klečeči in se dvignili. Potem so drug za drugim šli mimo Rayanija in vsakega posebej je pozdravil, vprašal po prednikih in mu spregovoril besede vzpodbude za bodo- če življenje in delo. Bil je v resnioi oče vseh, ki so se rodili iz njegovih ljudi* Ko pa je stopila predenj Jora, se je Ra* yani molče zastrmel v njeno obličje, pre* mišljeval dolgo in nato dejal: ■..Plemenito je tvoje telo in plemenita je duša, ki živi v njeni. Velika je naloga, ki ti jo je določila usoda. Bodi dobra in zvesta svojemu čistemu srcu!« »Izpolnila bom vaš ukaz, veliki!« je zašepetala dekle in poljubila rob njegovega oblačila. Še globlje se je Rayani zamislil ob Ramasu Indorju. Opazoval ga je, kakor da bi se hotel nečesa domisliti, kakor da bi si hotel v spominu obuditi neko žp davno ugaslo podobo. »Ramas Indor?« »Da, veliki!« »Kakšen posel opravljaš?« »Inženir sem v osrednjih napravah.« »Kolikor si star?« »Štiri An dvajset let.« »Iz katerega rodu izviraš?« »Moj oče je bil inženir Takur Indor.« »Ne spominjam se nobenega Indorja izza časa ustanovitve Rayanipura.« »Dejali so mu da je bil ustanovitelj našega rodu v naselbini zidar.« »Morda sem pozabil,« je dejal Rayani, toda izraz njegovega obraza je izdajal, da misli nekaj čisto drugega. »Mogoče te bom še poklical. Rodi pripravljen!« (Dalje jutri.) Stran 8. »V e C o r a I k« Kultura Mariborska štev. revije „La suda stelo" V Slavonskem Brodu izhajajoči mesečnik »La suda stelo«, glasilo esperan-tističnega gibanja v Jugoslaviji, je posvetilo oktobrsko-novembrsko številko Mariboru. Uvodoma je objavljen v prevodu prot. R. Rakuše odlomek iz še neobjavljenega Šnuderlovega prevratnega romana »La urbo revenas hej-men« (Mesto se vrača domov), v katerem je prikazana akcija generala Maistra v jeseni leta 1918. Tako je to poglavje izšlo prej v mednarodnem jeziku esperantu — kakor v slovenščini, kar je vsekakor zanimivo. Radivoj Rehar je prispeval člane »La kultura evoluo de Maribor« (Kulturni razvoj Maribora) v prevodu L. Preb id a, v katerem prikazuje mariborsko nemško in slovensko .ter predvojno in povojno kulturno tvornost, -poudarjajoč zlasti močan porast po osvobojenju. Janko G 1 a s e r je obdelal pod naslovom Maribor, alloga restadejo« naše mesto kot turistično vabljivo postojanko in tako izpopolnil prva dva prispevka narodno-političnega in narodno-kulturnega značaja. Prevod je oskrbel LiohtemvaUner L. Kit zle r je prevedel v esperanto eno izmed najlepših pesmi Rudolfa Maistra iz zbirke »Kitica mojih« in jo objavil pod naslovom »La Slovenaj mon-teroj« (Slovenske gorice), Janka G1 a-s e r j a pesem »Autuna kanto« (Jesenska pesem) in istega »Deziro« (Želja). Prof. Rakuša je prispeval dalje uvodno informacijo s citati so pa zastopani še dr. Ivan Dornik, dr. Ivo Šorli in Jaroslav Dolar. Vsi prispevki so opremljeni s podatki o avtorjih. Razen tega je objavljena lepa slika Maribora, posneta s studenške strani, in slika generala Rudolfa Maistra. Likovno umetnost zastopajo trije posrečeni linorezi akad. slikarja prof. Ivana Kosa: »La juda turo«, »La ronda turo« in »La malnova Maribor« (Židovski stolp, Okrogli stolp ter Stari Maribor). Vsi literarni prevodi so prav srečno izbrani in prevedeni, dasi je bila posebna Maistrova pesem izredno trd oreh. Ker ima »La suda stelo« naročnike po vsem svetu, do Japonske in Avstralije, je s tem mnogo prispevala za vpoznavaoje širokega tujega sveta z Mariborom, njegovim narodnim, pokrajinskim in kulturnim značajem ter z našim življenjem sploh, zato zasluži vse priznanje in zahvalo. Zasluga za vse to je v našem mariborskem Esperantskem društvu. Ostali del številke je posvečen espe-rantskim zadevam. Predsednik jugoslovanskega esperantskega gibanja dr. Ivo Lapenna je napisal uvodnik »Ko-mence de la nova laborsezono« (Pričetek nove delovne sezone), objavljena so uradna obvestila Jugoslovanske espe-rantske lige, poročila o kongresu bolgarskih esperantistov, o akademiji esperantskega kluba v Zagrebu, esperantskem društvu v Splitu, delavstvu, esperantu v svetu itd. Mimo tega objavlja ta številka še Demetrovičev prevod pesmi Desanke Maksimovičeve pod naslovom »Virino vizitas aviadil-ekspozi-cion«. Meseca septembra je pa izšla posebna propagandi namenjena in v srbohrvaščini (latinici) natisnjena številka, v kateri je tudi slovenski prispevek Mariborčana Ludvika Zorzuta »Esperanto in turistični referent«. -r. k Turneja Zagrebškega komornega orkestra. Te dni gre na turnejo po Italiji Zagrebški komorni orkester pod vodstvom prof. Rudolfa Maca. Kot solista nastopata v orkestru Iva* Pinkava in An-tun Janigra. Orkester bo koncertiral v Milanu, Benetkah, Vareseju in Trstu. Na programu so dela komponistov Purcella, Boccherinija, Bacha, šfrole, Maca in Odaka. k Zbrana dela Ive Vojnoviča. V založbi Geče Kona so pričela izhajati v Beogradu zbrana dela velikega dubrovniškega dramatika in pisatelja Ive Vojnoviča. Izdajo je priredil pisateljev brat, znani publicist dr. Lujo Vojnovič. k Drama o maršalu Benedekn. V Sol-nogradu je bila nedavno premiena nove nemške drame »Benedekc, ki jo je napisal Rudolf Oertl po življenjepisu znanega maršala Benedeka. V kratkem bo dek) uprizorjeno tudi m Dunaju, S DO rt Gradnja skakalnice v Ribnici seje prižela Visoko ležeča pohorska vasica Ribnica na Pphorju ima radi svoje idealne lege za zimski šport vse pogoje, da postane eden glavnih centrov zimskega športa ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi daleč preko njenih mej. Prikladnost tega dela našega Pohorja za smučanje so že pred leti odkrili, posebno pa se je obrnil interes smučarjev na te kraje, odkar je bil pred nekako 10 leti zgrajen krasen „Sen-jorjev dom“, ki je privabljal vedno več športnikov. Žal v Ribnici sami odločujoči dolgo niso hoteli uvideti, kakšnega pomena lahko postane za bodoči razvoj male vasice zimsko-sporlno gibanje, ter so ostali gluhi za vse dobro mišljene predloge. Ko smo dobili po zaslugi inž. Lenarčiča odlično smuško progo Senjorjev dom—Ribnica, na kateri se je letos v začetku marca vršilo državno prvenstvo v smuku v okviru prvenstva v alpski koinbiuaciji, so poročila o tekmovanju, ki pohorskih terenov niso mogla dovolj prehvaliti, obrnila pozornost vse države na Pohorje, pa tudi Ribničani sami so uvideli, kakšne koristi sc jim obetajo. Zopet je prišlo v ospredje vprašanje skakalnice v okolici Ribnice, za katero je že lansko leto Izdelal načrt _ znani graditelj skakalnice ▼ Planici inž. Bloudek, na strmih pobočjih za gostilno Pur so dobili za skakalnioo potrebno zemljišče. Te dni se prične gradnja te težko pričakovane skakalnice, ki bo za enkrat dovoljevala samo skoke do približno 30 m, kritična točka bo pri 26 m. Za začetek bo to brez dvoma zadostovalo, pričakovati pa je, da se bodo pozneje zgradile na Pohorju še večje skakalnice, ki bodo omogočile našim smučarjem, da bodo tudi v klasični kombinaciji dosegli one uspehe, s katerimi sc lahko ponašajo v alp-ski. Zgraditev skakalnice je resda zve-z«in«i s precejšnjimi slroski, vcudur ic Ž6 zagotovljen brezplačen les za ogrodje; ako sc bodo našli sc sporlu naklonjeni meceni, ki bodo omogočili našim smučarjem nabavo ostalega potrebnega materiala' po čim nižjih cenah, potem za dograditev in otvoritev prve skakalnice v Ribnici na (Pohorju še letošnjo zimo ni nobenih ovir 'več. M a rib o ru MALI OGLASI „ **! oalmMlk "LLsm . Razno NEUGODNA BILANCA MEDDRŽAVNIH TEKEM Naša nogometna reprezentanca je odigrala v letošnjem letu osem meddržavnih nogometnih tekem ter je dosegla naravnost porazen uspeh. Edino zmago je izvojevala proti Angležem v Beogradu z 2:1, vseh ostalih sedem tekem je izgubila, in to deloma z jako visokimi rezultati: proti Nemčiji v Berlinu z 2:3, proti Romuniji v Bukarešti 0:1, proti Italiji v Beogradu z 1:2, proti Holandiji v Amsterdamu 1:4, proti Češki v Pragi s 3:7, proti Nemčiji v Zagrebu z 1:5, proti Madžarski v Beogradu z 0:2. Količnik je 10:25 za naše nasprotnike. Tako neugodne bilance meddržavnih tekem ni imel naš nogometni šport od leta 1919 doslej še nikoli. s ISSK Maribor (zimski šport). Današnja seja zimskošportnega odseka odpade, prihodnji sestanek vseli smučarjev bo v sredo, 22. t. m , ob običajnem času pri Kirbišu. s SK Železničar se pogaja s SK Ljubljano radi gostovanja v Ljubljani dne 19. t. m. s Cisti dobiček reprezentativne tekme z Madžarsko znaša okrog 180.000 din, kosmati utržek okrog 300.000 din. Ker se bo dobiček razdelil po ključu 1:4:7 med slovensko, hrvatsko in srbsko zvezo, bo dobil slovenski nogomet okrog 15.000 din. s Danes bo v Zagrebu trening tekma med dvema izbranima teamoma v svrho sestave dveh mestnih reprezentanc, od katerih bo prva igrala v nedeljo doma proti Bratislavi, druga pa na Sušaku proti ta-mošnji mestni enajsterici. s Medmestna nogometna tekma Bukarešta—Berlin bo 19. t. m. v Romuniji. Sah š šahovski odsek SK Železničarja bo imel članski sestanek jutri, 16. t. m., ob pol 20. na stadionu. NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odele, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset. Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenel šega frizerja v Mlinski 8. 10243-1 DOKOLENICE nahrbtnike, aktovke, kovčege ročne torbice, ovratnike in vrvice za pse itd. priporoča Kravos, Aleksandrova 13. 9964-1 ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 Volna, v veliki izbiri pri ,Xama”. JuitHeva ul. 4 Prost ogled ! PREKLIC! Podpisana Harb Marija preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Sentočnik Leopoldu v mesecu oktobru 1939. kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Harb Marija 1. r. 11144-1 Poročam že drugič, da se je NAŠEL LOVSKI PES dobi se v Rogozi št. 18.. čez 8 dni se bo prodal. 11163-1 DAMSKE TORBICE kovčegi, denarnice, nahrbtniki v veliki izbiri pri Sterbalu Meljska 2. Trg svobode 6. 11166-1 GOSPODINJE KOROŠKEGA PREDMESTJA! Poverite peko domačega kruha pekarni Rakuša, Koroška cesta 24. 11168-1 Posest Prodam NOVO VILO enonadstropno z mansardo in vrtom, 5 minut od trga in cer leve, letni donos din 40.200 za 350.000; polovico takoj plač. Tam je tudi stavbišče, do din 70.— m2, naprodaj. Maribor. Smetanova ulica 59. 11158-2 NOVA HIŠA visokopritlična, 6 sob, 5 kuhinj. elektrika, vrt. avtobusna postaja, se za 170.000 proda, polovico takoj plačati. Tezno, Ptujska cesta, gostilna Pulko. 11159-2 STAVBENE PARCELE blizu Teksta, Tezno, se poceni prodajo. Jauk. Limbuš 14. 11169-2 Prodam la CVETLIČNI MED (točen) od din 15,— naprej. O. Crepinko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg St. 6._____________ 9789-1 _ TRGOVINO z tnes. blagom prodam na pro metni cesti v Mariboru. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«. 11147-4 OTROŠKO POSTELJO z madraco, plinski kuhalnik in lestence prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 11141-4 4 SVINJE 5 mesecev stare in 1 štedil- nik se proda. Pobrežje. Te- zenska 15. 11145-4 MODERNO SPALNICO prodam. 9 komadov 3800 din. Naredim tudi po vsakem okusu kuhinjske opreme, moderne 1000—1800. Poizve se Koroška cesta 32. 11139-4 siuipo ŠIVILJE ,.se za boljše moško d ^ sprejmejo K°n 2 tfar'W Verdnik, R^V , PISALNI STROJ veliki model, skoraj nov. poceni prodam. Ponudbe pod »3500« na upravo lista. 11153-4 URADMK* zaslužka m . pefek K 2000. Vprašati Pet • ^ bor, Cankarjeva^ * TRGOVINA Z MEŠ. BLAG. center Maribora, z več drugi mi ugodnostmi in brez konku renče, naprodaj zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Večernika«. 111p4-4 Stanovanje iletna dA* innam^prb* ske sobe. vse volne in pr«Ie pr i po ugodo’11 ce 1 -H* Gosposka TRISOBNO STANOVANJE lepo, se odda s 1. decembrom Vprašati Gospejna ulica 13. Schmidt. 11124-5 DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem z verando in vrtom, državnemu uslužbencu ali upokojencu s 1. dec. Vpraš. Ant. Hace, Ptujska c., nasproti gost. Sever. 11150-5 DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Smoletova 10. 11165-5 POSTREžg; #: srednjih let, proti Aj mem celodnevno {j r" plači. Predstav^ popoldne. ^aS Jl>> »Večernika«.___^- 18/11!.. lem__^^>^ OPREMLJENO SOBO oddani boljšemu gospodu ali gospodični. Koroška cesta 26. 11142-7 l/e&ute jfdošte 4***$ po tovarniških cenah pri F. GOSPODA V nafzl** sprejmem na stanovanje z uporabe kopalnice event. hra-no. Slomškov trg 2. 11148-7 OPREMLJENO SOBO oddam takoj. Koseskega 37. _________ 11151-7 NA STANOVANJE sprejmem gospodično ali dijakinjo takoj ali 1. decembra. Aleksandrova cesta 18/11- levo. 11161-7 £um Mtodedu brez ribje kosti in gumija Vas napravijo vitko in elegantno, po naročilu že tekom šest ur, najceneje fjluka** Maribor, šemo Glavni trg 24 OPREMLJENO SOBICO oddam. Delavska 51. 11173-7 Sobo Išle ^ IŠČEM SOBO z vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 11156-8 Pouk INSTRUKCIJO išče reven dijak, sedmošolec. za nižje razrede gimnazit-Uspeh zajamčen. Naslov v upravi »Večernika.. 11157-13 Dopisi NA VAŠO ANONC/O dvignite pismo od 31. oktobra Pod šifro »Samostojen vdovec«. 11143-12 LIŠA ^ v ui enodružinska- ^ . — Sati V ff05 lii^ Vprašati v Kamnica Zlato 1»??! . * zastal10' bn ,aP 0#k0P išče nujno r» M. naerjev ».rib... «-»*** Sit' Pn j K A S* *• Za.toPo1* . rffr, Mr. *«*■“*! w f Beograd ^ ^6 » Več«ri* Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., uo vručujo. — Uredništvo hi uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tclelon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi P° iup uredništva štev. 25-67 ta uprave štev. 28-67., — Poštni Čckovu ceniku