Poštnina
Leto LXI. Jtw. 1».
V uominnl, v sflhoto 19. mojo 19Z8.
Cm Din r
Izhaja vsak dan popoldne! Izvzema nedelje ln praznike. —  Inserati  do 80 petit i 2_     Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru, in se ratni davek posebej.
>Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo 420.— Din.
Upravnišrvo: Knailova ulica St S. pritličje, m Telefon 2304.
Uredništvo: Koaflova ulica Št 5, L nadstropje. — Telefon 3034.
Zakon o sodnikih sprejet
Danes je zakonodajni odbor sprejel zakon o sodnikih. — Uspehi dr. Žerjavovega prizadevanja za sodnike. — Klavrna vloga
klerikalcev
— Beograd, 19. maja. Zakonodajni od* bor je na svoji današnji dopoldanski seji zaključil razpravo o sodniškem zakonu in je bil zakon pri končnem glasovanju defi«* nitivno sprejet.
Med razpravo je bilo po daljši debati končno osvojeno stališče, da se bodo za* časno novi kasači j ski sodniki imenovali na podlagi volitev, izvršenih na sejah poedinih edinic nove kasacije, tako da bodo sodniki kasacij enega pravnega področja voljeni sa* mo iz tega področja.
Ravnotako je minister pravde sprejel predlog dr. Žerjava glede sodnih inšpektor* jev. V celem je fiksiranih pet inšpektorskih mest, in sicer za vsako področje.
Pri prehodnih odredbah se je poslanec dr. Žerjav zavzel za to, da višji sodni svet* niki v Sloveniji in Dalmaciji, ki vrše službo pri nižjih sodiščih z uveljavljenjem novega zakona ne izgube svojih pravic, marveč da se jim priznajo prejemki in doklade kot apelacijsikm sodnikom. Minister pravde je na to pristal in je bil dr. Žerjavov predlog soglasno sprejet.
Prihodnja seja zakonodaj, odbora se bo vršila v torek dne 22. t m. dopoldne. Na dnevni red pride zakon o državljanstvu. — Istega dne se sestane tudi sekcija zakono* dajnega odbora, ki razpravlja o zakonu o državnih pravdnikih. Ko bo zakonodajni odbor končal razpravo o državljanskem za* konu, pride na vrsto zakon o odvetnikih.
Zelo zanimiva je bila včerajšnja popol* danska seja zakonodajnega odbora, ki je znova potrdila, da gredo klerikalci slepo čez drn in strn z radikali in da glasujejo za predloge, ki so v eklatantnem nasprotju z interesi slovenskih krajev. Tako je bila na včerajšnji seji sprejeta določba, da ime* nuje, odnosno predlaga predsednike in pod* predsednike kasacije minister pravde brez dvopredloga pristojne kascije. Še bolj ža* lostno vlogo so igrali klerikalci pri razpra* vi glede depolitizacije sodnikov- in sodišč. V sekciji je bil sprejet predlog, da sodniki sploh ne morejo kandidirati Za predlog so glasovali tudi klerikalci, na včerajšnji se* ji pa je posl. Hodžar junaško nastopil proti temu in glasoval z vladno večino, tako da lahko po novih določbah sodnik iz Beogra* da kandidira v Zemunu, dočim ne more v področju sodišča, pri katerem je uslužben.
Pred zaključkom današnje seje je prišlo o priliki določevanja poročevalcev do ostre* ga prerekanja med predsednikom Timotije* vicem in posl. Pribičevićem. Izkazalo se je namreč, da je predsednik pri poimenskem glasovanju izpušča! poslance KDK, tako da je končno ugotovil, da je bil zakon sprejet s 17 proti 6 glasovom, dasiravno ima samo KDK v zakonodajnem odboru 12 članov. Ko je posl. Pribičević očital predsedniku ne* korektno postopanje, se je predsednik bra* nil s prostaškimi psovkami, kar je seveda izzvalo ogorčene proteste celokupne opozi* cije.
Milijardno posojilo na vidiku
Pogajanja za milijardno inozemsko posojilo se bližajo koncu. Optimizem vladnih krogov. — Za odpor prečanskih krajev se
vlada ne zmeni
— Beograd, 19. maja. Kakor zatrjujejo | v vladnih krogih, stoje pogajanja za najetje velikega inozemskega posoiila, ki jih vodi v Londonu finančni minister dr. Bogdan Marković, tik pred zaključkom. Pogajanja bodo na vsak način zaključena še tekom tega meseca, bodisi s pozitivnim ali negativnim uspehom. Angleški bančiki so zahtevali, da naša vlada pred definitivnim zaključkom posojila izpolni pogoje, ki so bili fiksirani pri preliminarnih pogajanjih, to je stabilizacija dinaTJa, reforma v poslovanju Narodne banke in točna določitev vseh javnih del, ki naj se izvedeio s pomočjo posojila. Ker vlada tem zahtevam radi notranjih težkoč ni mogla v določenem Toku ugoditi, so se pogajanja zelo zavlekla. Med tem pa se je pojavilo še vprašanje predvojnih srbskih dolgov in voinih dolgov v Franciji, ki jih je bilo prav tako treba regulirati še pred najetjem posojila. Vse te zadeve so bile sedaj deloma popolnoma urejene, deloma pa pripravljeno vse, da bodo v najkrajšem času urejene.
Zdaj se mude v Londonu generalni direktor Narodne banke dr. Drag. Novaković, upravnik državne monopolne uprave dr. Ojuričič in kot ekspert fungira naš londonski poslanik g. Gjurić. Generalni direktor Narodne banke se mudi v Londonu že nad mesec dni. Njegova naloga obstoja v tem, da se z angleškimi finančniki dogovori glede vseh reform, ki naj se izvedejo pri Narodni banki, kar tvori enega glavnih •pogojev, na katere je vlada že od vsega začetka pristala. Dr. Novaković si je ogledal poslovanje »Bank ob England«. največjega zavoda te vrste na svetu. Razen tega ja vodil pogajanja za regulacijo srbskih predvojnih dolgov v Angliji. To vprašanje bo sedaj definitivno rešeno. G. Giuričić je prinesel v London načrt za stabilizacijo dinarja, ki ga je izdelala vlada, ter načrt javnih del, ki jih hoče vlada izvesti s pomočjo tega posojila.
Dobro poučena osebnost iz vladnih krogov ie dala vašemu dopisniku o stanju pogajanj sledečo izjavo:
Mi smo sedaj izpolnili v glavnem vse pogoje, ki so jih stavili posojilodajalci med preliminiramnri pogajanji. Načrti reform, ki so jih zahtevali kreditori, so jim bili te dni predloženi v svrho proučevanja. V par dreh pričakuje vlada njihov definitivni odgovor, ki bo vsekakor povoljen.
Takoj nato prično pogajanja o tehničnih podrobnostih glede posojila, ki so v glavnem tudi že fiksirane pri preliminarnih pogajanjih. Vprašanje tkzv. finančnih pogojev ne povzroča nfkakih težkoč. Tudi ni tež-koč, ki bi bile politične narave. (Misli oči-vidno odpor prečanskih krajev Droti posojilu .Op. ur.) Finančni minister, ki se mudi v Parizu, prispe v London okrog 20. t. m. in upamo, da bo do takrat pogodba že popolnoma izdelana in pripravljena za podpis. Le nekatera specijalna vprašamja, ki jih je še treba rešiti, ostanejo rezervirana dokler ne dospe finnačni minister z novimi
instrukcijama vlade. Vsekakor bodo pogajanja do 30. t. m. zaključena in bomo dobili izplačano prvo tranžo posoiila ali pa bomo — prekinili nadaljna pogajanja s to finančno skupino.
Na vprašanje, ali najetje posoiila vendarle še ni tako sigurno kakor se ie zatrje-palo v zadnjem času v vladnih krogih, je naš informator izjavil:
Kakor nri vseh takih vprašan iih, obsoja tudi tu možnost sporazuma aH nesporazuma. Posojilo, za katerega gre, ni mala stvar, marveč je usodepolen korak za nas in ogromna transakcija za kreditorie. Mi in oni moramo stvar dobro premisliti. Vendar pa računamo, da bodo pogajanja, ki trajajo sedaj že nad osem mesecev, končala za nas povoljno. Iskrenost je bila na ob ah straneh že ponovno dokazana in tekom pogajanj se ni pojavilo nobeno vprašanje, katero bi se ne dalo urediti.
Kar se tiče višine posojila, se v vladnih krogih zatrjuje, da gre še vedno za 50 milijonov funtov šterlingov, ali okroglo 14 milijard dinarjev. Nerešeno je še vprašanje, v kaki višini bodo emitirane poedine tran-že. Verjetno je, da bo prva tranža znašala 7 H milijonov funtov ter ie določena za stabilizacijo dinarja, odplačilo državnih dolgov pri Narodni banki in ostanek za najnujnejša dela, ki so predvidena v vladnem načrtu.
Šef policije se je izgubil
— Beograd, 19. maja. Včeraj bi se imela vršiti razprava v tožbi poslanca Kosanoviča proti šefu politične policije v Beogradu Aci-rooviču, ki je o priliki razprave o grozotah v glavnjači v beograjskem tisku napadel posl. Kosanoviča. Razprava pa se ni mogla vršiti razprava o tožbi poslanca Kosanoviča viti povabila. V Beogradu morajo vladati res zelo čudne razmere, če sodišče ne more najti niti šefa policije.
RADE PAŠIČ ZOPET OBSOJEN
— Beograd, 19. maja. Pred beograjskim sodiščem se je vršila včeraj razprava proti Rade Pašiču radi šestih tiskovnih deliktov. Prvotno obsodbo je apelacrjsko sodišče razveljavilo in odredilo obnovo procesa. Na včerajšnji razpravi je tožiteli Dragiša Stojadmović dobil popolno zadoščenje, ker je bil Rade Pašic* obsojen na 15 mesecev zapora in nđ plačilo 25.000 Din državni blagajni, 100.000 Din oklevetanemu Stoja-dinoviču, 50.000 Din za invalide, 20.<K)0 Din odvetniku in na povračilo vseh pravdnih stroškov.
PAKT PROTI VOJNI
— London, 19. maja. »Daly Telegrami« doznava, da je angleška vlada sprejela vse predloge predsednika Zedinjemh dr/av Kelloga glede proti vojnega pakta. Nit; An-gleška, niti vlade dominionov niso stuMlc nikaJdfi pridržkov.
Češkoslovaški parlamentarci v Beogradu
Prisrčen sprejem dr. Kramara in dr. Uhlifa. — Posvetovanja z našimi parlamentarci. — Priprave za sprejem čsL delegacije
— Beograd. 19. maja. Snoči sta prispela v Beograd gg. dr. Kramar, prvi ministrski predsednik Češkoslovaške republike in dr. Uhlif, predsednik češkoslovaškega senata, da v sporazumu z našo delegacijo pripravita vse potrebno za skupno konferenco naše in Češkoslovaške parlamentarne delegacije, ki se bo vršila prihodnje dni v Beogradu. Odlična češkoslovaška gosta sta bila deležna že na meji in na vsej poti do Beograda, zlasti v Beogradu samem, izredno prisrčnega sprejema. Zlasti dr. Kramar, eden najbolj znanih nacijonalnih borcev za osvobojenje slovanskih narodov izpod avstrijskega jarma, ki je zdaj prvič po osvobojeni u posetil našo državo, je bil predmet največje pozornosti in povsod navdušeno pozdravljen.
Oba češkoslovaška državnika sta denes zjutraj najprej posetila predsednika Narodne skupščine dr. Perica in ostala ž njim v daljšem razgovoru. Dr. Uhlif je pozneje posetil svoje znance in prijatelje, dr. Kra-
mar pa je obiskal vojnega ministra, zunanjega ministra in predsednika vlade. Ob 10. se je vršila v ministrski sobi Narodne skupščine skupna konferenca s člani naše parlamentarne delegacije.
Ostali člani češkoslovaške delegacije prispejo v Beograd danes zvečer. Do Su-botice sta se iim peljala naproti posL Ve-česlav Vilder in dr. Behmen. V pondeljek zvečer priredi Narodna skupščina na čast češkoslovaški delegaciji svečan banket, na katerega je povabljenih nad 100 oseb, zastopniki vlade, poslanskih klubov m tiska. V torek dopodne se bo vršila plenarna seja obeh delegacij v skupščinski dvorani, na kar bo delo razdeljeno na sekcije.
V zvezi s prihodom češkoslovaške parlamentarne delegacije se je vršila danes daljša konferenca med ministrskim predsednikom Vukičevićem in češkoslovaškim poslanikom dr. Sebo, na kateri je bil določen točen program bivanja češkoslovaških parlamentarcev v naši državi.
Klerikalci proti učiteljstvu
Boj SLS proti depolitiziranemu UJU. — Protesti učiteljskih organizacij proti omejevanju državljanskih pravic« — «Slovenec» proglaša, da more najti milost v očeh sedanjega režima le tisti,
ki je pristaš SLS
Kakor znano, se je UJU, udruženje ju-goslovenskih učiteljev, svoječasno >depoliti-ziraloc. Med UJU in klerikalno - Slomškovo zvezo je bil sklenjen dogovor, po katerem ee je klerikalna učiteljska zveza likvidira, njeni člani pa vstopijo v UJU. Slomškova zveza se je nato preosnovala v Slomškovo družbo, ki se bavi po zatrdilih njenih predstavnikov samo s > pedagoški mi < vprašanji, in UJU se je depolitiziralo na ta način, da so dobili klerikalni učitelji v njem soodločilen vpliv.
Boji, ki so se zaradi tega vprašanja vršili med učiteljstvom, so znani. Klerikalni stranki je uspelo zanesti med napredno učitelj-stvo razdor. UJU se je proglasilo kot čisto stanovska organizacija, in vse je pričakovalo, da ga bo kot tako upoštevala tudi SLS, ki je z njeno tako zvano ^depolitizacijo* samo pridobila, ne da bi dejanjsko likvidirala svoje strankarske učiteljske organizacije.
Kdor je pričakoval, da bo SLS upoštevala želje in zahteve preosnovane stanovske organizacije učiteljev, se je zmotil. To priča najbolje današnji napad ^Slovenca« na UJJJ, ki mu očita, da hoče vso vzgojo in pouk okupirati zase, da izpodkopava državni oblasti ugled med učiteljstvom in ljudstvom, vsled česar naj nihče ne pričakuje, da bodo njegovi predstavniki nagrađeni z nadzorniš-kimi mesti. Spričo tega napada na UJU je treba posebej povdariti, da so v UJU organizirani tudi pristaši SLS, ki v njej odločujejo, da torej SLS oficijelno nastopa tudi proti svojim lastnim ljudem, ki pa jih seveda na drugi strani ščiti s svojo Slomškovo družbo.
Kakor znano, je »Učiteljski tovariš*, ki se je svoječasaio najbolj zavzemal za omenjeni dogovor med UJU in Slomškovo zvezo, nedavno objavil razne članke, v katerih navaja, kako se vpoklicujejo slovenski učitelji na orožne vaje v Južno Srbijo, kjer morajo kot vojaki v šolah učiti otroke celo pravoslavni verouk, nadalje, da so se izvršile razne protizakonite premestitve, in znano je tudi, da so bili pod sedanjim režimom imenovani Številni šolski nadzorniki le iz vrst klerikalnega učitelj-stva, pri čemer so bili prezrti stareiši in za-služnejši učitelji samo zato. ker niso vpisani v Slomškovo družbo.
Ker je »Učiteljski Tovariš« ugotovil nepravilnosti pri teh imenovanjih, ki so v nasprotju z zahtevami fn načeli, ki jih proglaša UJU na svojih zborovannh, je bila uvedena od sedanjega režima celo preiskava pioti dvema učiteljema, ki sta no zakonu odgovorna za pisavo lista, čeprav sta odgovorna samo po tiskovnem zakonu, ne pa po učiteljskih disciplinarnih predpisih.
Naravno je, da so se proti takemu postopanju sedanjega režima in njegovih zagovornikov pričeli pojavljati čim dalje hujši protesti v učiteljskih vrstah, da sklepajo posamezna učitelska društva protestne resolucije, ki naglašajo, *da so učitera* enakopravni državljani, ker ni v ustavi nobenih specialnih določb, ki bi jim omejevale državljansko svobodo ter ne dopuščale javne kritike v skladu z veljavnimi zakoni. Prav tako protestirajo, da se je vest o disciplinarni preiskavi objavila v političnem tisku, ker morajo biti disciplinske zadeve tajne celo v slučaju, ako so upravičene. Za zadevo se je zainteresirala tudi Zveza državnih nameščencev, ki je na plenarni seji zastopnikov vseh strokovnih organizacij sklenila zavzeti se z vsemi sredstvi za obrambo svoboščin
državnih uradnikov ter posredovati v tem smislu na pristojnih mestih.
Zadnji >Učiteljski tovariš« naglasa v posebnem članku potrebo solidarnosti vsega učiteljstva ter piše med drugim: »Še imamo slabičev, ki bi jih bilo mogoče kupiti za skledo leče, da padejo svojim tovarišem v hrbet v trenutku nevarnosti. Se imamo ljudi, ki smatrajo organizacijo za torišče, na kateremd se izživljajo male osebne strasti in ambicije.
Najsramotnejše je izdajstvo. In je najnevarnejše, ker ni nikogar, ki bi branil potem stanovska pravice ,če jih ne bomo branili sami. Beg v odločilni uri nomenja poraz, pomenja vrsto porazov, od katerih so ne bomo opomogli kdove kako dolgo v bodočnosti.«
Na naslov učiteljstva pa piše današnji «Slovenec», ki brani vse to, proti čemur se bore učiteljske in uradniške organizacije: «Kdo je pri večini našega naroda zaupanja vreden dobro vemo.» To se pravi, kar tudi pove z drugimi besedami, da je samo tisti vreden zaupanja večine naroda, t. j. SLS in njenih predstavnikov v vladi, ki je član klerikalne stranke, kar so tudi pokazala zadnja učiteljska imenovanja. Samo tisti, ki uživajo zaupanje SLS, smejo pričako* vati dobrot od sedanjega režima. Kajti ve* čina naroda ne odločuje pri učiteljskih imenovanjih, ampak SIS, ki jo reklamira zase, ker je slučajno pri volitvah dobila z verskim terorjem zase največ glasov. Tako torej izgleda depolitizacija učiteljskega vprašanja.
Kakor vse kaže, nastopajo časi, kakršni so vladali med našim učiteljstvom že pred vojno, ko je klerikalni deželni odbor delil draginjske doklade samo tistim učiteljem, ki so bili včlanjeni s Slomškovi zvezi. Tu* di takrat so se sklicevali klerikalci na to, da morejo dajati draginjske doklade samo učiteljem, ki uživajo zaupanje «večine na* roda» in da morejo dajati dobre službe samo takim, čeprav so morda strokovno manj usposobljeni.
JAPONSKA PRED MOBILIZACIJO
— Tokio, 19. maja. Z ozirom na razvoj dogodkov na Kitajskem, pričakujejo tukajšnji politični krogi vsak čas proglas mobilizacije v svrho zasedbe Mandžurije. Ukrepi japonske vlade bodo usodnega pomena za na-daljni razplet kitajskih homatij in jim tudi mednarodni krogi pripisujejo izredno važnost.
STRESEMANN OKREVAL
— Berlin, 19. maja. Glasom zdravniškega buletina se je zdravstveno stanje zuuaoje-ga ministra dr. Stresemanna tekom včerajšnjega dne znatno zbolišalo tako, da se ni več bati za njegovo življenje. Zdrivniki upajo, da bo kmalu okreval, vendar pa se ne bo mogel tako kmalu zopet vrniti v politično življenje in bo moral bržkone odstopiti.
Peking v pričakovanju južnih Kitajcev
Peking, 17. maja. (10.) Pričakuje se, da vsak Čas vkorakajo v mesto južne kitajske čete. Mesto samo kaze zelo malo vznemirjenja in tudi denarni trg je popolnoma miren.
Organizacija gospodarske statistike
O vprašanju organizacije gospodarske statistike ie izdelala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zelo obširno in dokumentirano študijo. Referent, zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. nam uvodoma v svojem referatu predočuje prcclcd .zgodovinskega razvoja gospodarske štiti-stike v posameznih pokrajinah naše kraljevine; posebno pohvalno omenia delo -Statističkog odelenja Ministarstva Narodne Privrede Kraljevine Srbije*, potem * Zemaljskog Statističkog Ureda ?:\ Hrvatsku i Slavoniju u Zagrebu* kakor tudi »Zemaljskog Statističkog Ureda za Bosnu i Hercegovinu U Sarajevu > ter povdariu niihov pomen za napredek gospodarstva v teh krajih. Dalje je v referatu predočen razvoj statistične službe po vojni tudi ie izčrpno obdelan in kritično presoian popis prebivalstva od 31. januarja 1. 1931, kakor tudi njegov pomen za gospodarsko statistiko. V razpravi o načrtu novega zakona o odministrativni statistiki, katerega je izdelala direkcija državne statistike pri ministrstvu za socijalno politiko, se re te rent dotakne vprašanja sistema organizacije gospodarske statistike v naši državi ter se izjavlja za stvarno decentralizacijo, katera je danes že praktično izvedena po posameznih gospodarskih resorjih.
Drugi del referata analizira sedanje stanje statistike poljedelske produkcije ka-X kor rudi poljedelskih razmer v naši državi ter opozarja gospodarsko javnost na dejstvo, da je postalo enotno vodstvo statistike s prenosom agend od ministrstev na oblastne samouprave veliko vprašanje. Potem se peča referent z razmerami v šumarski statistiki, katere vodstvo ie ogroženo radi nezadostnih budžetnih kreditov. Zahteva, da Generalna rudarska direkcija izda čimprej uraden seznam rudarskih podjetij v naši kraljevini in da v bodoče redno objavlja statistiko poštno-brzojavnega in telefonskega prometa kakor tudi potnega prometa ter da se izpopolni statistična služba o blagovnem prometu na železnicah, katera mora biti baza za vodstvo že-leznične tarifne politike. S posebnim priznanjem omenja delo pri izpopolnjevanju statistike zunanje trgovine, katero izdaja Generalna direkcija carin.
Kar tiče pomorsko statistiko, katera se sedaj vodi na dveh mestih, pri Pomorski Upravi v Splitu kakor tudi pri tamkajšnji Trgovski zbornici, predlaga sklicanje ankete, da bi se sedanje dvojno delo. ki je odveč, odpravila Končno prinaša zanimive detajle o razdelitvi in organizaciji socijai-no-politične Statistike, katero vodijo sedaj delavske zbornice skupno s centralnim sekretarijatom, borzami dela. inšpekcijami dela in okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev.
Za vodstvo finančne statistike predlaga, da se pri finančnem ministrstvu organizira posebni statisticu oddelek, kateri bi redno objavljal statistiko posrednih in neposrednih davkov. detajlirano statistiko samoupravnih financ, katera se danes ne izdaje za javnost, dalje statistiko našega denarstva. s katero razpolaga Generalni inšpektorat itd.
Referent končno prinaša pregled organizacije statističnega dela v posameznih zbornica za interne potrebe zbornic ter naglasa potrebo medsebojne izmenjave statističnih rezultatov posebno o gibanju in stanju trgovskega in obrtnega katastra kakor tudi potrebo skupne publikacije zborničnih statistik.
Referent konča s predočenjem našega razmerja do mednarodnih statističnih zavodov in organizacij, oovdarja nezadostnost naše današnje poročevalne službe in razmotriva problem mednarodnega izenačenja gospodarske statistike, o katerih bo razpravljal letošnji mednarodni kongres, ki ga bo priredilo Društvo narodov v Zenovi. V zvezi s tem opozarja tudi na važnost bodočega popisa prebivalstva v naši kraljevini v letu 1930. O predlogih, ki so detajlno izdelani v referatu, so sestavljene obširne resolucije.
GRŠKA ČLANICA MALE ANTANTE?
_ Atene, 19. maja. Tukajšnji listi poročajo iz Bukarešte, da namerava Rumunija na prihodnji seji Male antante staviti predlog glede sprejema Grčije v Malo antanto. Grški politični krogi so glede tega precej rezervirani in naglašajo, da je vsekakor trr»-ba počakati, kakšno stališče bo k temu zavzela Jugoslavija.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem krometu so notirali: Dunaj 799.5, Berlin 13.5975, Praga 168.35, London 277.40, Newyork 56.81, Curih 10.95, Milan 299.25.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu sc notirali: Dunaj 799.5, Berlin 13.5975, Praga 168.35, London 277.40, Newyork 56.81, Curih 10.96, Milan 299.25. Efekti: Vojna škoda 456.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.1325, Dunaj 73, London 25.33, Milan 27.325, Newyprk 518«, Pariz 20.42, Berlin 123.18.
Stmal___ «SBOK?FMSlCI  NAROD* dnt 19. maja 1928. stev. J15
Pred občnim zborom rezervnih častnikov
Značilna sodba srbskega bojevnika o delu središnje ttprare. — Tik pred glavno skupičino Je hotela središnja uprava razrešiti upravo ljubljanskega pododbora njenih funkcij in postaviti ko*
misarja
doklade, poleg tega Še za večerno delo posebne honorarje in za obrtniška dela posebno plačilo. Že pri seji smo bili vsi edriiii, da se da prihraniti pri baletu in sicer okroglo 60.000 — Din.
Dalje bi se dal črtati aH vsaj znižati izdatek za inženjerja, ker je lastnik obeh gledališč oblas tna samouprava in bi ta posel lahko vršil tehnik oblastnega odbora. Prihraniti se da tudi na izdatkih za osobje pri slikami, ker je odpovedal Skružny starejši in ni treba namestnika.
V splošnem pa smatrava, da je vprašanje gospodarstva v našem gledališču vprašanje, kako se vporablja inkaso za materijalne izdatke, t. j. izvvemši alfcdaliske doklade. To bi bilo po proračunu približno 1,200.000.— Din. Če bi se uprava res strogo držala proračuna, bi bile postavke primerne, vendar so predvideni izdatki bogato zaračunani (tantijeme, prevodi, garderoba). Pripomniva, da bi bilo po ustroju gledališč/ z ozirom na sestavo tehniškega osobja treba kupiti samo materijal, delo pa bi moralo izvršiti to osobje v rednem dnevnem času brez posebnih nagrad.
O dosedanjem gospodarstvu ne moreva poročati, ker nisva dobila vpogleda v knjigo, češ da ima to pravico samo državni organ.
V Ljubljani, dne 16. maia 19>8.
Velikonja, 1. r. F. Poženel 1. r.
Soglašava:
Fr. Govekar 1. r. 1. Vole 1. r.
' — Otvoritvena kolesarska dirka kol. In raot. društva -Sava- se vrši na binkoštni ponedeljek, dne 28. maja na progi Ljubljana—Logatec. Istočasno se vozi tudi zvezna dirka. Start točno ob 2. uri popoldne na Tržaški cesti pri km 1.400. cili v Logatcu pri km 30.400. I. Juniorii 29 km. II. Glavna skupina 29 km. Skupni izlet kolesarjev in kolesaric Je točno ob pol 1. uri Iz Sv. Jakoba trga na cilj v Logatec.
— Službeno Iz LHP. Seja uprav, odbora se vrši danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona, na kar se opozarjajo vsi gg. odborniki. — Tajnica.
— Koturaški gavez SHS. Pododbor Ljubljana mesto. Prvenstv.-ra dirka za II kolo, katera je razpisana na 20. t. m. vrši se v vsakem vremenu. Vodstvo dirke, kontrole, čajomerci in reditelju se sestanejo točno ob '/j9 uri dop. pred Narodnim donu m.
železnica
KOLEDAR. Jutri: Nedelja, 20. maja 1928; katoličani: Sv. Bernard; pravoslavni: 7. maja, Milodar
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >Cyrano de Bergerac«. Opera: >Prodana nevesta«. Kino Matica: »Grand hotel Boulevard<. Ljudski kino ZKD: (Ideal): išejkov sin* (Rudolf Valentino).
PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: >Herman Celjski«. Opera: >Zaljubljen v tri oranže*. Kino  Matica:  >Grand hotel Boulevard«. Ljudski kino ZKD: (Kino Ideal): >šejko* sin<.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg; Tjstar,  Sv.  Petra cesta;  Hočevar, Spodnja Šiška.
2e opetovano smo poročali, da so razmere v Udruženju rezervnih častnikov od dne do dne neznosnejše. Med središnjo upravo in ljubljanskim, pa tudi nekaterimi drugim pododbori, se vleče spor že deli čaas in kakor vse kaže. te mučne napetosti še ne bo konec. Beograjska »Reč« pri-občuje v eni zadnjih številk zanimiv članek o žalostnih razmerah v vodstvu organizacije rezervnih častnikov, v katerem izvaja:
Koncem tekočega meseca se bo vršil letni zboT rezervnih oficirjev in ratnikov v Sarajevu. Rezervni oficirji in rataiki bodo imeli zopet priliko slišati na zboru staro pesem središnje uprave po receptu njenega modrega predsednika. Kaj vse se ni storilo? Uniforme za rezervne oficirje, popust v kopališčih, denarna podpora, drva po znižani ceni. polaganje temeljnega kamna in gradnja radnickega doma, milijonsko Imetje in podpredsedstvo v Finaku, potovanja po pododborih, krsne slave, parade, reprezentacije itd. Evo. kakšna ie že sedem let Slika poročil središnje uprave, ki je na videz lepa in privlačna kakor vsak jedilni list.
Toda za one stare prave borce in bojevnike, ki znajo dobro citati, nudi ta jedilni list povsem drugačno sliko. Prvo: uniforme niso delo udruženja, marveč države po zakonu o ustrojstvu vojske, a središnja uprava, ki je prevzela špeditersko dolžnost, že ve, zakaj je to storila. Drugo, popust v kopališčih ni nobena zasluga središnje uprave, ker ima vsak siromašen državljan, zlasti pa bojevnik po odredbi ministrstva za narodno zdravje popust, da ne g-ovorimo o invalidih in bojevnikih. Tretje, denarna podpora, je bolj stvar teorije, nego prakse, ker so jo mnogi zahtevali, pa jo niso dobili. Pa še tisto, kar se ie dalo. ni zasluga središnje uprave, marveč vojnega ministrstva. Četrto, drva po znižanih cenah. Ta orva dobivajo člani večinoma v Beogradu. A tudi oni, ki so jih enkrat dobili, so izgubili voljo, da jih še dobivajo po znižani ceni, ker niso drva. marveč trske, ki jih prodaja ministrstvo za šume na obali Save vsem po polovični ceni. Peto. temeljni kamen, se nikakor noče pojaviti. Že tri leta se poraja. A zvedeli smo. da je tudi načrt problematičen, ker ima več gospodarjev. Šesto, milijoni, dobri milijoni, ki so se stekali v blagajno preko slabih uniform. Zakon o ustrojstvu vojske pravi, da bo dobri vsak rezervni oficir brezplačno uniformo, zdaj so pa morali ti siromaki položiti na krožnik udruženja po 500. 700 in 1.000 Din. Sedmo, Fidak, Bog mu grehe odpusti. Haj-di da se sprehajamo za drag denar sumljivega izvora po Italiji. Franciii. AmeTiki, Poljski in kdo ve po katerih državah le.
Potovanja članov središnje uprave, zlasti predsednika, niso nič drugega, nego agitacija za njegovo politiko. V Srbiji pripovedujejo pododborom, kako hočeio preča-ni strmoglavit središnjo upravo, da bi sedli oni na stolčke in kako morak> biti Srbijanci ne glede na politično prepričanje složni. V prečanskih krajih jim pa pripoveduje, da so kulturnejši in da bi morali razumeti položaj. Obeta jim odlikovanja in napredovanje, samo da jih pridobi za svoio osebno politiko, ki že vsem rezervnim častnikom in bojevnikom preseda. Vsi pa vemo. da pre-čani nočejo sedeti v središmi upravi — Oni hočejo, da delujejo v nji pravi bojevniki, ki so se zares borili. To velja zlasti Za predsednika, ki bi moral biti inkarnacija ratniškega udruženja, ne pa borec iz ne-boračkih edinic.
Zopet smrtna obsodba v Mosta ni. — Strašen poskus samomor
francoskih
Statistika izkazuje, da je v Mostar-ju največ smrtnih obsodb. Včeraj se je končala velika razprava proti 21 letnemu Mehmedu Drljeviču, rodom iz Blagaja, in njegovi ženi Fatimi zaradi vloma in roparskega umora. V raz-pravno dvorano so pripeljali zločinca v oleovih. Za njim je stopala njegova žena, ki je obdolžena sokrivde pri umoru. Obraz je imela zastrt s črnim pajčolanom. Občinstvo je zasedlo dvorano do zadnjega kotička. Drljevič izgleda prav kretensko in se je apatično oziral po občinstvu. Mehmeda zagovarja odvetnik e* offo, zagovo rništvo Fatime je pa prevzel iz dobrote novi mostarski advokat Nikolić. Pisar je začel citati obtožnico, ki popisuje podrobno Drljevičev zločin. Dne 14. aprila se je Drljevič neopaženo splazil v stanovanje Manojla Miličević z nakano, da da ga umori in oropa. Drljevič je vlomil v stanovanje in ker ni bilo Mi-ličeviča doma, se je skril pod posteljo in je čaUcal na svojo žrtev. Miličević je prišel kmalu nato domov in je sedel na posteljo ter izpil čašo rakije. Na to je šel v svojo trgovino in tedaj se je zločinec splazil izpod postelje, se skril za vrata ter čakal trgovca z veliko železno palico. Ko se je Miličević vrnil in stopil k postelji, da bi ugasnil električno svetiljko, je stopil zločinec k njemu in ga z enim udarcem podrl ria tla. MiJiČević se je zrušil na tla in v hipu izdihnil. Zločinec je vzel svoji žrtvi listnico z 800 Din frn je pobegnil. Spotoma je vtaknil v žep še pokojnikovo uro. Obtožnica obtožuje Drljevi-ča tudi, da je nekaj tednov pred umorom vtemil y MiflJČevičevo trgovino in
Mogli bi povedati še marsikaj, toda po-čaikajrno, da vidmo, kaj nam povedo delegati iz Sarajeva. Vemo, da bo tam mnogo naročenih govornikov in kričačev, toda morda se bo pojavil tudi kak twavi bojevnik in pravi rezervni častnik, ki ljubi resnico in delo in ne zavijanja in parade.
Ta značilen članek je napisal srbski bojevnik, ki mu pač ni mogoče očitati kakega plemenskega antagonizma ali subjektivnosti. Za neznosne razmere v organizaciji rezervnih častnikov je zelo značilna gesta, ki jo je napravila središnia uprava tik pred letnim občnim zborom. Z ljubljanskim pododborom je vi a faoti že pred kakimi štirimi meseca prekinila odnosa je in sicer samo zato, ker se je ogromna večina slovenskih  rezervnih častnikov odločno uprla   vmešavanju   organizacije v dnevno politiko. Ves ta čas središnja uprava ni odgovorila na noben dopis ljubljanskega pododbora in šla je celo tako daleč, da je zadržala članom železniške legitimacije, ki jim gredo po zakonu. Njen namen je bil prozoren. Hotela je izzvati kak nepremišljen korak od strani ljubljanskega pododbora, da bi mogla pokazati nanj s prstom, češ, glejte, slovenski rezervni častniki ro-varijo proti udruženju. Toda to se jim ni posrečilo. In središnja uprava je čakala skoro štiri mesece, da je orišel čas, ko je treba odrediti delegate   za glavno skupščino. Sele zdaj se je spomnila, da bi kazalo   upravo   ljubljanskega pododbora razrešiti njenih funkcij in dobiti med peščico priganjačev središnje uprave ljudi, kf bi ji pomagali sestaviti    novo upravo. Včeraj je nenadoma prispel v Ljubljano generalni tajnik središnje uprave z dekretom o Tazpustu uprave ljubljanskega pododbora in imenovanju komisarja. Ker pa pravila komisarja ne predvidevajo in ker ima pododbor v takem primeru pravico v roku 10 dni pritožiti se na nadzorni odbor središnje uprave, je uprava ljubljanskega pododbora    odklonila   tozadevne dekrete in sklenila poslati na glavno skupščino svoje delegate. Z generalnim tajnikom Je imela včeraj popoldne daljše posvetovanje, ki je pa pokazalo, da središnja uprava v osebi g. Radosavljeviča nikakor noče opustiti svojih diktatorskih metod, marveč da hoče še nadalje komandirali in intrigirati po svoji volji.
Slovenski rezervni častniki, organizirani v ljubljanskem pododboru, se dobro zavedajo, kolikega pomena je organizacija rez. častnikov za državo in kako vzvišeni so njeni cilji. Zato gredo v svoii uvidevnosti in popustljivosti do skrainosti in so pripravljeni storiti vse, da se soor s središ-nk> upravo mirno poravna, če bodo pa prisiljeni izvajait iz nečuvenega postopanja središnje uprave posledice, bo Javnost vedela, kdo nosi odgovornost in kdo je tisti, ki je s svojo diktatorsko nadutostlo omajal temelje te eminentno važne parrijotične organizacije. Za sredršrrjo upravo 3e značilno, da je odredila, da moralo priti vsi delegati na glavno skupščino v uniformah, da bi mogel g. Radosavljevič kot rezervni polkovnik enostavno komandira t' in diktirati zakonito izvoljenim zastopnikom po-edrnih pododborov svojo voljo. Dobro bi bilo, da bi se zanimale za razmere v organizaciji rezervnih častnikov državne oblasti, kajti za državo ni vseeno ali predstavlja ta organizacija močno, po duhu in ciljih enotno falango, ali pa je skrpucana na diktaturi peščice gospode, ki si domišlja, da lahko žonglira z njo kakor se ji zljubi.
rju — Samomor starca v zapo-a. — Zagreb v pričakovanju letalcev
odnesel 2000 Din ter jih zapravil s svojo ženo. Drljevićeva žena Fatima je obtožena, da je sodelovala pri obeh zločinih in si je z možem razdelila ukradeni denar. Po prečitani obtožnici je Drljevič izjavil, da se čuti krivega, da pa je zločin izvršil v veliki bedi, ker je bil breposeln. Žena Fatima je bila pred porodom in je zato potrebovala denar. Opisal je v podrobnosti svoj zločin. Imel je trdno namero, da mora dobiti denar na vsak način, četudi izvrši umor. Fatima je izpovedala, da se ne čuti krivo, ker ji je mož dal denar in ni vedela, da ie last umorjenega trgovca. Tudi za prvi vlom ni vedela, denar je pa sprejela od moža, ker ji je rekel, da si ga je izposodil. Priče so izpovedale, da je Fatima pridna in poštena ženska, ki je s pranjem preživljala sebe, otroke in moža. Zagovornik je naglasa!, da obtoženec ni storil prav, da je umor priznal, ker ni vedel, k«aj ga čaika. Če bi ne priznal umora, bi bil obsojen samo uboja. Fatimin zagovornik je dokazoval njeno nedolžnost. Po enournem posvetovanju senata je bila prečitana obsodfba. Fatima je bila kot nedolžna oproščena, dočim je bil Drljevič obsojen na smrt na vešalih. Drljevič je poslušal obsodbo popolnoma mirno in ni trenil z očmi.
★
Pred dnevi so odkrili veliko tatvino v trgovini Pin»to in drug v Dubrovniku. Policija je aretirala več uslužbencev tvrdke, k»I so bili pri tatvini udeleženi. Med are ti ranci je bil tudi Mahtnut Volić in njegov brat Sezima. Radi sokrivde je bil aretiran tudi oče obeh 681etni starec Ibro Volić. Predsnočnjim so ga
našli v zaporu obešenega. Samomorilec je hotel poravnati škodo in Je Že izplačal okradeni češki steklarni 70.000 Din, tvrdki Pinto pa 33.000 Din. Čeprav so bili oškodovanci s tem zadovoljni in niso zahtevali nadaijnega kazenskega postopanja proti starcu, se je preiskava proti njemu še vedno nadaljevala in so ga oddali v zapore dubrovniške-2a sodiSča. Takoj po aretaciji je starec kazal znake duševne depresije. Prosil je, naj ga premeste v posebno celico, ker se drugi kaznjenci norču-jejo^ iz njega in ga zasmehujejo. To prošnjo,^ ki je bila rudi poslednja, so mu uslišali. Ko je predvčerajšnjim jet-ničar obhodil celice, ni opazil pri starem Voliću nič posebnega. Stražniku je mož izjavil, naj sporoči njegovi ženi, da bi bil rad pokopan kraj matere, če bi v zaporu umrl. Ko je malo pozneje jetničar pogledal skozi okence ječe, je opazil, da starec sloni na zidu v prav čudnem položaju. Potrkal je na vrata, toda starac mu ni odprl. Ko je odprl ječo, je videl, da se je starec obesil. Prerezal je hitro vrv in položil samomorilca na posteljo in ga skušal z umetnim dihanjem oživiti. Prišel je tudi upravitelj kaznilnice in zdravnik, ki je ugotovil smrt.
★
Iz Sarajeva sporočajo, da si je hotela predvčerajšnjim končati življenje na prav strašen način neka 171etna Katica Berec iz Slav. Broda. Njeni starši žive v Tuzli. Katica je bila v službi pri nekem meščanu v Sarajevu. Ko so vsi legli spat, je Katica poskusila samomor. Naprej si je prerezala žile na roki in je nato še skočila iz tretjega nadstropja na dvorišču. Obležala je na cementnem pločniku vsa razmesarjena. Zlomila si je pri padcu noge in roke ter zadobila težke notranje poškodbe. Gospodinja je slišala težak padec in obupni krik samomorilke ter je odšla na dvorišče pogledat, kaj se je pripetilo. Našla je svojo služkinjo v mlaki krvi in nezavestno. Poklicala je zdravnika, ki je odredil, da so mlado samomorilko prepeljali v bolnico. Zdravniki so izjavili, da ni upanja, da bi okrevala. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano. Pustila je poslovilno pismo, naslovljeno na mater in sestre, ki žive v Tuzli.
*
Včeraj so sporočili našim letalskim oblastem v Zagrebu, naj pripravijo vse potrebno za sprejem francoskih letal* cev Costesa in Le Brixa, ki sta odletela iz Pariza na velik polet po državah Ma* le antante. Kljub vsem pripravam pa slavna francoska letalca nista prispela. Ker se je mislilo, da bosta priletela na letališče v Borongaju ponoči, so veliki reflektorji razsvetljevali letališče in pri* pravljene so bile tudi rakete za svarilne signale. Danes zgodaj zjutraj je pa v Zagreb dospela vest, da letalca ne bo* sta letela prko Zagreba, temveč bosta iz Milana letela naravnost do Zemuna. Kmalu nato je pa prišla vest, da bosta letalca vendar pristala v Zagrebu na le* tališču v Borongaju kot prvo postajo v naši državi. Letalca pristaneta na Bo* rongaju le za kratek čas in poletita ta? koj v Zemun, kjer jima pripravljajo svečan sprejem. Costes in Le Brix sta nastopila dolgo zračno pot po državah Male antante v letalu Breguet. kakršne uporablja francoska armada. Letalo je serijsko in ni pripravljeno posebno za velike lete. Letalo nosi ime obeh pone* srečenih letalcev Nungesserja in Colli* ja. Na letalu je narisana bela ptica, simbol ponesrečenih letalcev. S tem le« talom sta Costes in Le Brix preletela Atlantski ocean in pot okoli sveta.
Kriza v ljubljanskem gledališču
G. inspektor Milj. Čekić se je odpeljal, ne da bi preiskovalna komisija zaključila svoje delo. Dosedanje gospodarstvo pri našem gledališču se sploh ni moglo preiskati, ker uprava komisiji ni dovolila v oog eda v knjige. Zato je komisija sestavila in vpo-slala oblastnemu odboru in mestnemu magistratu sledečo izjavo:
Podpisana sva se udeležila no nalogu ljubi jamskega oblastnega odbora seje v poslopju dramskega gledališča dne 15. maja 1928, ki je imela nalog pregledati bodoči proračun za sezono 1928-29. V ta namen ie gledališka uprava sestavila proračun s pojasnili, ki ga prilagava. Od uDrave sva dobila te podatke pod pogojem, da ostanejo tajni ter so na razpolago samo v informacijo oblastnemu odboru.
Če pregledamo, kako ie sestavljen proračun ljubljanskega gledališča, vidimo, da so vneseni v drž. proračun ix) partijah in pozicijah samo izdatki osobju no službeni pragmatiki, niso pa v drž. proračun vn-jše-ui drugi izdatki. Ti se krijeio iz letnega in-kasa. Zato je torej ta na razpolago upravi v pavšalnem znesku, ne da bi bilo to razpolaganje vezano na kakšne partiie oziroma pozicije. Iz inkasa se torej krijeto doklade upravi, doklade in posebni honorarji f*e* daiiškemu osobju. V pojasnilo Drilog morava pristaviti, da so proračunske postavke pod izdatki A »plače« vsota deiansko prejetih Plač I. aprila 1938., dočim so zneski v drugih dveh kolonah v prilogi Ie načrt upravnika za znižanje prejemkov. Osobje dobiva poleg doklad še posebne honorarje za prekoštevilne predstave. V splošnem sva mnenja, da se ljubljansko gledališče s sedanjimi prejemki more vzdržati na dostojni višini, ne da bi bilo treba zniževati redne prejemke igralskemu osobai. Da se doseže ravnotežje, bi bilo v prvi vrsti treba izvršiti redukcije doklad upravnega osobja in redukcijo upravnega osobia samega. Po najinih vtisih bi se dalo tudi drugače urediti plačevanje honorarja za -Drekošte-viine predstave.
ODororitt morava rudi na to. da ima do veliki večini tudi tehniško osobje umetniške
Cisti
osvežuje, desinficira žeiodec in čreva
Odstranjuje
žeravico (zgagoj, napetost, vzpehavanje, katar
%a 2 poskusna omota priložite naroČilu 10 Din v znamkah.
Dobiva se po vseh  lekarnah omoi za k Din.
Sport
Primorje - Hermes
Tekma za prehodni pokal LNP.
V ukvirju jutrišnjega Olimpijskega dne se n i:ši ob 16.30 na igrišču Ilirije okrožni semifinale za pokalno prvenstvo LNPa med Primorjem in Hermesom. Prehodni pokal, za katerega se letos tekmuje tretje leto in ki ga brani SK Ilirija, je razstavljen v iz* Iožbi trgovine P. Magdič.
Srečanja med Hermesom in Primorjem so spadala vedno med najboljše in tudi za* res najbolj zanimive naše domače tekme. Toliko bolj velja to za jutrišnjo tekmo, v kateri gre za največjo trofejo LNPa. Obe moštvi gojita lepo kombinacijsko igro, teh* nično in taktično sta si dosti enaki, sre* čanja med njima so precej redka, dajo pa skoro vselej dobro, fair in napeto igro, pri kateri pridejo na svoj račun tudi publika in celo «navijači».
Za predigro se vrši odločilna prvenstve* na tekma II. razreda med SK Reko in SK Svobodo, ki se prične ob 14.30. Tudi ta tekma* obeta zanimiv boj, ker igrata oba kluba dobro in sta si po sposobnostih pre* cej enaka.
— Kolesarske dirke. O priliki olimpijskega dne se vrše jutri 20. t. m. kolesarske dirke v drugem kolu prvenstvenih tekem, in sicer prvorazredni na km 75.—, juniorji na km 50.—. Start točno ob 9. uri dop. na Bleiweisovi cesti tik Narodnega doma, cilj po 21. istotam. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. P. n. občinstvo se vljudno naproša, da se brezpogojno pokori vodstvu dirke in rediteljem, posebno ker je z ozirom na velik interes na te olimpijske predtekme pričakovati večjega po-seta športne publike. Vodstvo dirke opozarja dirkače, da bo masaža in garderoba v gledališki baraki (slikama g. Stružnega) tik Bleiweisovc ceste ob južni železnici. Dirkači se morajo bre&posojno javiti vodstvu dirke točno ob 8»30 v sarderobi.
— Motokolesarski klub Ilirija. Dirkači in ostali kolesarji naj se javijo točno ob pol 9. uri vodstvu dirke na Bleiweisovi cesti. Člani moto-odseka prirede skupni izlet k motocikliškim dirkam I. Hrv. Moto-kluba v Zagreb. Vodja izleta g. Prošek Mirko. Sestanek ob 5. uri zjutraj pti Kar-lovškem mostu. P. n. člani moto-odseka. kateri se ne udeleže tega izleta, se naipro-šajo, da prevzemo kontrolno službo pri kolesarski dirki na progi Ljubljana—Logatec —Garčarevec in Obratno. Sestanek in dogovor pri vodstvu dirke na BleiVeisovi cesti točno ob 8. uri 30 min. — Odbor.
K otvoritvi novinarske razstave v Kolnu
Notica v «Jutru» z dne 17. t. m. pod gornjim naslovom ni docela točna. Ugotoviti moram, da se je del Jugoslavije vendar le udeležil te velepomembne mednarodne kulturne prireditve. In sicer so to — žene. Še junija meseca m. 1. je znana nemška feministka dr. Gertruda Baumerjeva na se* stanku Mednarodnega ženskega Saveza v Ženevi s posebno vnemo vabila delegatke Narodnih ženskih Savezov, naj bi sodelo* vali pri «2enski sekciji* razstave «Pressa» v Kolnu. In tako so zbrale tudi Srbkinje, Hrvatice in Slovenke svoje feministične, gospodinjske, socialne in karitativne, strokovne in mladinske liste ter razne tabele in fotografije žen*voditeljic; Slovenske smo poleg tega priložile še svoj prvi ženski zbornik crSlovenska 2ena», ki nudi natai* čen pregled ženskega dela od prvih počet* kov do danes.
Narodni ženski Savez SHS kot najvišji zastopnik vseh organziranih Jugoslovenk je poslal našo zbirko v Koln, kjer sta jo vodi* teljici ženskega oddelka, že prej omenjena dr. G. Baumerjeva in drž. poslanka Veber* jeva uvrstili med oežensko sekcijo^ razsta* ve «Pressa». Zanimivo je, da so nemške feministke izključile iz Ženske sekcije vse modne žurnale, ker so dokazale, da so iz« dajatelji in uredniki modnih listov vedno — moški.
Minka Govekar jeva, član uprave Narodne* ga ženskega Saveza SHS.
Izpred sodišča
DENAR JE NASLA.
«rO, tale gospod pa vporablja zelo dra* gocen papir» je dejala služkinja Špelca v Novi vasi, ko je prišla letos marca na dO» mače stranišče in našla listnico z listinami in 2 bankovcema po 1000 Din. Vedela je, da je bil pred njo tam kmet Janez, ki je sedel tedaj v gostilni ter tudi takoj pogre* šil svoj denar. Janez je prihitel v stranišče, iz katerega je Spelca kmalu odhitela in od* nesla listnico s seboj.
— Denar sem zgubil, v stranišču sem ga pozabil, je tožil Janez v gostilni krčmarju in mu omenil, da ga je morala Špela odne* sti. Krčmar je takoj poklical deklo Špelo, ki je pa dejala, da ona nima denarja. Pre* metenka je urno skrila listnico pod platno stola, pozneje je nekaj denarja porabila, 1000 Din je dala spraviti svojemu svaku, a 100 Din je podarila sestri.
Preiskali so Špelino sobico in jo spet povprašali, kako in kaj, ker se jim je ona zdela najbolj sumljiva. Naposled je prizna* la, da je ona odnesla listnico. Naznanili so jo. Špela še ni bila nikoli kaznovana, svoje dejanje je skesano priznala, zato je pa do* bila samo 14 dni ječe.
Vzoren hišni posestnik
Zgodil se jc čudež, da je hišni posestnik znižal najemnikom najemnino. Zdelo se mu je, da najemniki preveč plačujejo in poslal jim je okrožnico, v kateri pravi, da se zadovoljuje v bodoče z dvema tretjinama najemnine.
Ta izjema med hišnimi posestniki je slavni francoski učenjak, vseučiliški profesor Henry Bergson. Mož je postal nedavno srečen dedič. Lani je umrl v Parizu njegov daljni sorodnik, ki ni imel otrok in je zapustil profesorju na eni najlepših ulic sredi mesta veliko hišo. Profesor Bergson je filozof in kot tak se je izkazal tudi v vlogi hišnega posestnika. Pregledal jc račune in ugo« tovil, da plačujejo najemniki tako visoko najemnino, da jo mora po svoji vesti znižati. V okrožnici, s katero je znižal najemnino za eno tretjino, pravi, da bo še enkrat pregledal račune in da jim morda najemnino še bolj zniža. Seveda so se takoj oglasile davčne ob* lasti, ki pravijo, da ne morejo trpeti takega znižanja najemnine, ker bi tudi država trpela škodo, kajti z znižanjem najemnine se ^nižajo tudi davki. Davčne oblasti zahtevajo tudi v Franciji od hilnih posestnikov, naj čim bolj pritiskajo na najemnike, ker s tem koristijo državL
Pisane zgodbe iz naših krajev
Epohalna iznajdba na polju zdravstva
Kaj pravi g. Poljšak o svojem odkritju. — Raka in druge strašne kožno-kostne bolezni leči s preparatom, ki ga izdeluje iz
1 • w
Pod t eni naslovom smo priobčili zadnjo aoboto članek o velepomembni iznajdbi sigurno uspešnega sredstva proti raku, tuberkulozi v koži in v kosteh in drugim sorodnim boleznim. To sredstvo je odkril strokovni učitelj g. Lojze Poljšak iz Celja.
Ker je ta zadeva iz vseh vidikov tako "Veleva zii a in da ust režem o vseobčemu zanimanju, smo se obrnili na iznajditelja g. Poljšaka osebno in dobili od njega zanimive informacije.
— Popolnoma zmotne so vesti, — je izjavil g. Poljšak — ki jih nekateri menda is neinformiranosti širijo o meni, češ, da do-sezam svoje uspehe pri zdravljenju raka in drugih sličnih bolezni s pomočjo sugestije. Ako bi mi tudi bila dana moč tolikega osebnega vpliva, da bi mogel potom njega zdraviti tako trdovratne bolezni, bi to za sploš-nofit daleko ne bilo tolike važnosti, kakor moja iznajdba, ker bi taka moč osebnega vpliva z menoj vred izginila v grob, dočim bo moje zdravilno sredstvo ozdravljalo tovrstne bolnike tudi, ko mene že ne bo več med živimi.<
— Kako zdravite z vašim preparatom ?<
— Za lečenje raka se poslužujem v poglavitnem dvoje sredstev: mazila in balzama. Glavno je mazilo, ki učinkuje smrtonosno na bacile tudi globoko v meso, kakor ste to zadnjič obelodanili in katerega učinkovitost lahko poljubno stopnujem. Balzam pa sovporabljam pred vsem pri rakih na notranjih organih.
— Iz Česa obstoji vaš preparat?
— Iz rastlinskih snovi; rože.
— Preparat lahko izpremenim tudi v lek sa injekcijo.
— Ali nameravate svojo iznajdbo patentirati?
— Za enkrat še ne, dokler ne dosežem nekega vzvišenega cilja, kateri mi je bil pred očmi ves Čas mojega dolgotrajnega dela in boja, in kateri cilj ni dosegljiv brez zadostnih materijalnih sredstev, ki jih upam doseči z uspehi svojega zdravljenja.
— Koliko bolezni raka ste že ozdravili?
— Ozdravil sem par bolezni kožnega in želodčnega raka, raka na maternici in tik pred ozdravljenjem je zdaj težek slučaj raka na ženskih prsih in še en silno težek slučaj
sarkom pri neki 17-letni Zagrebcanki. Dalje sem ozdravil več slučajev kostne tuberkuloze, 1 u pusa. psoriacisa, ekcemov itd.
— Govori se, da ste dobili koncesijo za sanatorij raka in drugih sličnih bolezui.
— Koncesija za tovrstni sanatorij na podlagi dokazil uspehov mojega zdravljenja je podeljena okrožnemu zdravniku g. dr. Vili-meku iz Bizeljskega, ki se je dal kot idealen mož v popolnem umevanju važnosti tega mojega prizadevanja v dsbrobit stvari na razpolago. Moja prva srčna želja se je s tem izpolnila, ker zdaj bodo uspehi zdravljenja mnogo preje dosegljivi.
— Ali imate radi svoje iznajdbe kaj nasprotnikov?
— Brez nasprotnikov še ni bil ni kdo, ki je izumil kaj novega in važnega. Mislim pa, da izhaja vse nasprotstvo iz nepojmovanja možnosti, da bi bilo dano lajiku iznajdti kaj tako izrednega in epohalnega. Ne računajo, da Človek — lajik z lastnim privatnim študijam tudi lahko kaj doseže. Ko se podere ta zid predsodkov, bodo prenehala tudi na-sprotstva in si bomo dobri.
Zahvaljujem se Vam za Vašo uvidevnost in odločnost, da ste prvi priobčili članek o meni kot o iznajditelju sigurnega sredstva zoper raka ter tako iz Človekoljubnosti informirali javnost o moji iznajdbi, ki naj človeštvu kot novo solnce upanja preganja temo obupa človeka - bolnika.
— še eno vprašanje, prosim:
_ Zakaj je po vašem mnenju bil rak do
zdaj neozdravljiv?
— Po mojem mnenju zato, ker vse dosedanje metode lečenja te bolezni niso mogle uničiti bacilov raka v globočini telesa, ampak samo le na površju. Kakor hitro se je bolezen razširila v toliko, da so se bacili zarili že globlje, jim dosedanja sredstva niso več mogla priti in ne smela priti (rentgen) do živega. Ob priliki, ko bom imel čas. sem vam rade volje zopet na razpolago.
Tako se je zaenkrat končal ta razgovor. Med tem je venomer pel zvonec in se je v predsobi nabralo vse polno pacijentov, vmes tudi neka gospa iz Italije z močno razširjenim rakom na obrazu, ki je prišla iskat pomoči k >Čudodelnikuc v Celje.
Gradbena sezona v Ljubljani
Letos bo v Ljubljani na razpolago samo v stanovanjskih hišah in vilah, ki jih gradi mestna občina, 214 novih stanovanj. Stanovanjske krize bo kmalu konec.
Dočim se med vojno ni gradilo pri nas skoro nič, kar je razumljivo, in je nastalo zategadelj veliko pomanjkanje stanovanj, so začeli zidati po prevratu na vseh koncih in krajih Ljubljane. Hiše so rastle iz tal kakor gobe po dežju; zidali so zasebniki in javne korporacije. Danes v desetem letu po vojni, pa gradbene akcije še ni konec. Čeprav je bilo sezidamh toliko zasebnih in javnih poslopij, je stanovanjska kriza še vedno občutna. Temu ie vzrok brez dvoma velik razmah Ljubljane, ki ie sprejela v svoje okrilje brate s severa in juga, in pa večje zahteve stanovalcev, ki se ne zadovolje več z nehigijeničnimi in nelepimi stanovanjskimi luknjami. Danes vsak stanovalec popolnoma upravičeno zahteva v svojem stanovanju kuhrnio, kopalnico In stranišče, četudi je stanovanje samo enosobno.
Tem upravičenim željam ustrezajo skoro vse modeme zgradbe. Privatne hiše skoro ni več, ki bi ne imela zgoraj omenjenih pritiklin. Izkazala se je pa tudi potreba po cenenih, a vendar higijeničnih, praktičnih in udobnih manjših stanovanjih. Mestna občina ljubljanska je s svojo velikopotezno gradbeno akcijo deloma ustregla tem željam. Zgradila je več večjih stanovanjskih hiš, ki so sicer nekake »ljudske vojašnice^, vendar pa neprimerno lepše in udobnejše nego tradicijonalne stanovanjske »kasarne«.
STANOVANJSKA HIŠA  OB POLJANSKI CESTI.
Največja mestna stavba, ki bo znatno omilila stanovanjsko bedo, je gotovo stanovanjska hiša ob Poljanski cesti in Poljanskem nasipu, katero sedaj grade. Stavba ima ogromen obseg, razteza se od Poljanske ceste do Poljanskega nasipa ot> Ljubljanici ter ima obliko nepravilnega če-tv©rokotnika. Ta stanovanjska hiša je tudi J ep rfmer, kako je mogoče zidati veliko hišo, ki pa ne postane ljudska vojašnica in je obenem zelo praktična. Prvo, kar je modernega na tej stavbi, je, da je razdeljena na objekte, ki so popolnoma ločeni drug od drugega. Nova stanovanjska hiša ima Iz 9 velikih objektov in v vsakem ie posebno stopnjišče. Na ta način je ogromna stavba razdeljena nekako v 9 manjših stavb in vendar je celo*a s skupnim temeljem !n streho Že razdelitev v objekte onemogoča pri stavbi vse slabe strani velikih stanovanjskih hiš. To pa še ni vse. Vsak obleki je seveda razdeljen v stanovanja. Inženjer je tukaj moral rešit težko nalogo, da loči stanovanja in da vsakemu vse potrebne pritikline in to ni baš lahko pri tako ogromnem poslopju. To ie morda najznačilnejše za veliko stanovanjsko hišo ob "oliinski cesti, da ima vsako, tudi najmanjše stanovanje z eno sobo, svojo kopalnico, svoje stranišče in seveda tudi kuhinio. Stanovanja so en osobna, dvosobna in trisobna. Največ je dvosobnih. Večina stanovanj ima tudi ložo. Tako je v veliki sUnovanjski hiša ob Poljanski cesti 117 stanovanj, ki so udobna, higijenična in praktična. Kar se tiče nadstropij, je kriv teren, da nimajo vsi objekti enako število nadstropij Teren cd Poljanske ceste proti Ljubljanici namreč
precej pada in zategadelj ima objekt ob Poljanski cesti samo 3 nadstropja. Zato pa ima mansardno stanovanje, ki je eno najlepših. Tudi dva stranska oble-ki-a o*3 Poljanskem nasipu bosta samo 3 nadstropna, dočim imajo stali objekti 4 niistropja Objekti obdajajo obsežno dvorišče in igra »išče za otroke, ob Ljubljanici Jc pa projektiran lep vrt. Ena izmed praktičnih značilnosti stavbe so tudi številni prevozi skozi poslopje od vseh strani fako. da *e pride z vozom do vseh objek*ov in se ođ'aga premog itd. na dvorišču in na cesti, kakor pri marsikateri nepraktični noveiši stavbi.
Stavba bo v celoti zidana dokaj enostavno. Celo bolj komplicirano fasado ob Poljanski cesta so poenostavili. Prizidali so pa velik objekt na zapadni strani, kamor se bo preselila mestna zastavljalnica in je objekt tudi temu primerno zgrajen. Ima velika skladišča in garaže Garaže bodo na razpolago v prvi vrsti stanovalcem z avtomobili, oddajale pa se bodo v najem tudi drugim lastnikom avtomobilov.
Gradbena dela so v polnem teku in meseca novembra bo poslopje dogotovljeno če bo vreme ugodno, bodo umetno osušili stanovanja in se bodo najemniki meseca decembra že vselili. Stanovanisko hišo mestne občine ljubljanske grade no načrtih inž Vladimirja Mušiča in bo stala okoli 15 milijonov Din
DELAVSKA ZBORNICA NA MIKLO* SICEVI CESTI.
Druga večja stavba mestne gradbene ak* cije, ki bo to gradbeno sezono končana, je Delavska zbornica na Miklošičevi cesti. To je obsežna monumenalna stavba in vendar v zunanjosti enostavna, trezna in silovita, kakor delavec, ki mu je posvečena. Še Dolin ar j evi kipi na robu strehe nad fasado niso toliko kras stavbe, temveč samo še po* večujejo njeno monumentalnost, Dolinar* jevi kipi, ki jih je sedem, predstavljajo raz* na proprišča, kjer delavec kraljuje. Ob stra* neh sta dve ženski, predstavljajoči blagostanje, med njima pa figure, predstavljajoče arhitekturo, stavbarstvo, industrijo, ru* darstvo in livarstvo.
Delavska zbornica na Miklošičevi cesti je že pokrita. Sedaj jo še ometujejo in do* gotavljajo notranjost. Delavska zbornica ima 4 nadstropja in ne bo služila samo za stanovanja. V kleti poslopja so kleti za stranke in delavsko zbornico. V kleti bo nameščena brezalkoholna restavracija in azil za brezposelne delavce ter arhivi. Brezalkoholna restavracija bo moderno urejena; pr* va te vrste v Ljubljani. Nekaj povsem novega za nas bo azil za brezposelne delavce, ki ga mi v tej obliki še nismo imeli, dočim v vseh drugih večjih mestih slični azili že dolgo olajšujejo socialno bedo brezposel* nih.
V pritličju bodo uradni prostori za de* lavsko zbornico, prosvetni odsek z javno knjižnico in čakalnico z vsemi pripadajoči* mi prostori in borza dela Nadalje je pri« t ličje določeno za prostore organizacij. Tu bo imel svoje lokale Narodni klub, Jugoslo-venska strokovna zveza. Nezasedena sta še dva klubova prostora.
Pritličju je priključena v posebnem trak* tu velika dvorana z vestibudom in gardero*
! bami za občinstvo. Dvorana bo imela svoj J gledališki oder z najmoderneje urejenimi J moškimi in ženskimi garderobami in vsemi pripadajočimi prostori.
V prvem nadstropju sotj&e prostori za strokovno komisijo in stanovanja. Samo stanovanja so še v drugem, tretjem in če* trtem nadstropju. Vseh stanovanj je v De* Iavski zbornici 28 in so 4, 3, 2 in 1 sobna. Tudi ta stanovanja odgovarjajo vsem po* trebam. So udobna, praktična in higijenič« na.
Poslopje je zidano povsem moderno in je zanj najznačilnejše, da ima strope in tudi streho iz betona, tako da je stavba popol* noma ognja varna. Meseca novembra bodo vsa gradbena dela končana in bo poslopje izročeno v uporabo Delavski zbornici. De* lavska zbornica bo stala mestno občino okoli 7 milijonov Din in jo grade po na* črtih inž. Vladimir j a Šubica.
VILE ZA  TOPNIČARSKO VOJAŠNICO.
Za topničarsko vojašnico na Dunajski cesti je nastala v razmeroma kratkem času kolonija stanovanjskih vil, ki jih tudi zida ljubljanska občina. Vse je v tej koloniji 19 in so eno in dvodružinske. Večina njih je že izgotovljena. Na oknih so izpostavljene že cvetlice v loncih in zavese krasijo že okna, kar priča, da v vilah že stanujejo stranke Vile so zidane dokaj enostavno. Nekatere imajo balkone in kolon-ska stopnišča. Ko bodo urejeni tudi vrti in ograje okoli hiš. bo nudila kolonija tudi z lepotnega stališča užitek, tem boli, ker je zidana na lepem in zdravem prostoru s prekrasnim razgledom na Kamniške planine in na Ljubljano z gradom.
V 19 vilah je skupno 69 modemih stanovanj, ki imajo vse pritikline. kakor ko-pahrico, stranišča itd. Gradnjo vil so prevzela razna ljubljanska gradbena podjetja. V tem mesecu bodo še v notraniosti nedograjene vile dograjene in strankam na razpolago. Načrte za to lepo stanovanjsko kolonijo je napravil inž. Mušič. Proračun za vseh 19 vil znaša okoli 8 milijonov Din. Tako bodo letošnjo gradbeno sezono dograjene in izročene uporabi tri velike stavbe ljubljanske občine, stanovanjska hiša ob Poljanski cesti, Delavska zbornica na Miklošičevi cesti in stanovanjska koloniia obstoječa iz 19 vil za topničarsko vojašnico. V vseh teh treh stanovanjskih komoleksih bo na razpolago 214 stanovanj, obstoječih iz ene, dveh, treh in štirih sob z vsemi pri-tiklinami ki jih danes stanovanje že neobhodno mora imeti, to je, s kODalnicami, stranišči in kuhinjami itd. Teh 214 stanovanj bo znatno omililo stanovanisko krizo, hkrati z zasebnimi stavbami ki se grade to gradbeno sezono v razmeroma velikem številu.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 19.: <rCyrano de Bergerac*. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja,  20.:  «Herman  Celjskih. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek,  21.:  «Stilmondski  župan« A.
OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota,  19.:   «Prodana  nevesta«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20.: ob pol 20. «Zaljubljen v tri oranže». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21.: Zaprto.
Krleža Miroslav: V agoniji
Gostovanje izvrstne zagrebške drame nas je seznanilo z velezanimivo hrvatsko dramo Miroslava Krleže, ki ga doslej naša gleda* liska uprava še ni postavila z nobenim de* lom na slovenski repertoar.
Krleža je književnik borec, ki ima v Za' grebu fanatične somišljenike in prav tako fanatične nasprotnike. Rojen 1. 1893. v Za* grebu, se je po absolvirani nižji gimnaziji nameraval posvetiti vojaškemu poklicu; to* da preveč je ljubil svobodo in se je končno odrekel vsakršnemu poklicu ter postal knji» ževnik izredne plodov i t os t i. Napisal je že veliko število dram, novel, tudi pesmi ter se je zlasti izživljal v kritiki. Pogumen, smel, sila oster, ne zmerom objektiven v svojih atakah na desno in levo, je Krleža vendar vedno kazal, da je velik talent, ki ni samo negativen, nego tudi ustvarjajoč, m o* čan, samosvoj, zato zanimiv, ker nov v for* mi, jeziku in idejah. Začel je šele 1. 1914. v aSavrameniku«, sodeloval v »Književnih Novostih* in izdajal zbornik «cPlamen», ki je s 15. številko zamrl. Že 1. 1917 je izročil zagrebškemu gledališču šest dram, ki so bile od uprave vse odklonjene. Končno je bila sprejeta drama «Galicija», a na dan premi« jere (30. decembra 1912) vzeta z repertoarja. Od 1. 1922. pa mu je gledališče z uspehom uprizorilo drame «Golgota*. *Vučjak», «Mi» c h el angelo Buonarotti», «Adama in Evo» ter «V agoniji». Ker tudi Krleža je moral pristati na kompromise, ne da bi se povsem zatajil.
Sinoči smo videli njegovo dvodejansko dramo «V agoniji*, zajeto iz povojne za* grebške družabne atmosfere, iz okolja pro* palega višjega častništva. Bivši dragonski podpolkovnik, psihopat in alkoholik, ple* mič, a ponarejevalec menic, ki je prebil že šest let v ječi in životari zdaj kot bivši ko* n jušni k nekega barona le še kot kvartopi* rec, parisit in izsiljevalec lastne žene, bivše baronice, zdaj lastnice modnega klobučar* skega salona.
Ta dva sta glavni osebi; tretja pa je od' vetnik ljubimec ženin, razumarski čenčač in brezdušen ženskar. Četrta oseba je original* na ruska em igran tka. Ostali dve osebi, hiš* na in berač, sta nemi.
Vsebino drame tvorijo dialogi, ki so iz* večine monologi, med živčno uničenima za* koncema, ki sta — kakor pri Strindbergu ali Leonidu Andrejevu — nesrečna in se koljeta kakor dvoje zveri v skupni kletki. Marljiva, delavna žena si končno želi, da bi mož že uresničil svoje večno izsiljevalne grožnje, da se ustreli, ako mu zopet ne po* plača igralnega dolga in ne reši njegove ofi* cirske in plemeniške «časti*. V pijani bes* nosti te podpolkovmik ■apoalod na ustreli
Dolgovezna prerekanja zakoncev, ki me* sata nemščino in hrvaščino prav po zagreb* ško, delirično kričanje podpolkovnika in mučenje neupogljive žene zaključi torej strel, ki bi si ga gledalec želel samo pol ure prej, a je vendar nepričakovan ter le s pi* janostjo samomorilca razumljiv.
V drugem dejanju tvori vsebino drame ^amomučenje vdovino, ki si očita moževo smrt in u videva, da ljubimec odvetnik ni vreden njene ljubezni, saj jo vara z drugo ljubimko Bednica sramote in razočaranja po obeh nevrednih možeh ne more prena* sati več ter si v skrajni razburjenosti pože* ne kroglo v srce.
Predstava je bila odlična v vsakem po* gledu. Kako ie tekel dialog, kako so zlasti gg. Badulić, Vika Podgorska in Mihičićeva govorili in izigravali svoje dolge in težke uloge, to je bilo užitek poslušati. Mojstrski! Življenje v skrajni napetosti ves časi Gosp* Badalić je umetnik prvega reda, naša Pod* gorska tragedka silne potence in izredno bogate modulatornosti v glasu; Mihičićeva kot Rusinja je iznova potrdila svoj sloves kot slavna igralka karakternih, zlasti komič* nih ulog in g. Dujčić ie bil prav dober od* vetnik. Skratka: Zagreb nam je pokazal da ima dramo, ki je na višini. Vedno nam bo dobrodošla.
Po I. dejanju sta pozdravila ljube go* ste g. prof. O. Šest v imenu uprave in gosp* Debevec v imenu igralcev še posebej roja* kinjo go. Podgorsko ter jim izročila mnogo cvetličja. Za pozdrav se je toplo zahvalil g. dramaturg Begovič, ki je povabil našo dramo na gostovanje v Zagreb. Publika, ki je napolnila gledališče, je prirejala Zagreb* čanom po obeh aktih prisrčne ovacije. Bil je krasen, zares umetniški večer, kakršnih si želimo še več! Fr. G.
Mariborsko gledališče
- Med vseobčimi gledališkimi krizama se zdi. da se ni nobeno gledališče tako lahko vživelo v nov položaj kakor mariborsko; utrujeno od vsakomesečnih pretresliajev. je, zdi se. tiho resigniralo in pripravlja delno likvidacijo. Vendar na to se pripravlja le uprava, s tem računajo le gledališču najbližji. Vsi drugi pa so prepričani, da pojde tudi tokrat kar gladko naprej, saj »jih je «nepoboljšljivi optimist* upravnik dr. Brenčič razvadil. ko ie našel vedno še nov izhod in pri vseh primanjkljajih Še vedno nove vire. Pa tokrat, ko so obnemogla gledališča z večmilijonskimi subvencijami, je mariborsko na tem. da opusti opero in opereto, saj je 320 tisoč Din letne subvencije mnogo premalo še samo za dramo. Kako se bo kril še za njo primanjkljaj, je sedaj vprašanje, s katerim se mora baviti vsa naša gledališka javnost medtem ko gledališče samo zaključuje za dolgo dobo zadnjo sezono popolnega delovanja.
Operi se res letos že vse leto pozna, da na tihem likvidira. Ni imela dramatske sopranistke in pravega basista: za to je samo ponavljala stare svoje opere in si pomagala z gostom, gospo Mitrovičevo v novi operi Ples v maskah. Res je. da je bila dana obljuba pred sezono, da bo operno življenje silno živahno, za to je nekoliko razočarana publika in tudi pevci. Publika ne pomisli, da si vsak oder po nekaterih sezonah ustvari svoj repertoar, iz katerega črpa in ponavlja, ker je pač razvajena videti in slišati vedno kaj novega, kakor je bilo v začetku, ko je bilo treba šele nabirati in vežbati z nova; pevci pa bi radi imeli sedaj za seboj bogatejši repertoar, ko si iščejo — novih angazmajev ... Priznati moramo, da ie operi manjkal letos tempo, da ie premnogo pavzira-la; vidna ie bila bližnja likvidacija opere in zato je omahnila tudi roka njega, ki je opero vstvaril. jo dvignil do v Mariboru nepričakovanih višin, ravn. Mitroviča. Vidi se mu. kako osebno trpi. ko ie njegov trud tako slabo naložen, da ne more vzdržati novih razimer. Ohranil pa bo zavest, da je Mariboru dal svoje najboljše, da je ustvaril lepo vrsto oper, kakršnih Maribor najbrže ne bo več imel morda desetletja.
Opereta tudi ponavlja, a reči moramo, tudi ona umira Vso svojo silo ie vrgila na galerijo in postaja naravnost nevžitna. Gosp. min. Grol ie napisal na naslov tako izvajanih operet pravilno: «Absurdno je zahtevati, da naj država organizira in Dla-čuje plehko zabavo ljudem, ki bi sicer odšli v zabavišča. To ni naloga sufbvenci-ioniranib gledališč, niti sredstvo za njih vzdrževanje«. Pri nas so često rekli, da opereta prinaša. Ko na strogo pogledamo v blagajno vidimo, da niti ne vzdržuje sama sebe Za.\ mi je sicer za ono lepo. mehko, decentno opereto za «Starimi Časi* in «Jesenskim manevrom* pa ne bo žal nikomur.
Vso ljubav pa si prisvaja kot edini preostali dedič drama. Sedaj ob koncu sezone kaže kaka bi naj bila in kaka naj bo v prihodnji sezoni: za letos so preveč motile dolgotrajne bolezni posameznih «ste-brov». g. Pregarca in ge. Bukšekove ter dopust g. Kovica. — Tolstojeva «Kreutzer-jeva sonata* je bila podana prepričevalno in naravno da io je publika res doživljala in razna nesoglasja, (med materjo v bubiju in dolgolaso hčerjo: p.) niti motila niso. Silen uspeh ima tudi Caillavetova «Lepa pustolovščina* kjei pride gdč. Starčeva vendar enkrat do popolnega razmaha In kjer briljira gdč Kraljeva, ki se je lani in letos razvila sploh v prvo damo našega ansambla Pri tej priliki bodi omenjeno, da smo sicer prav hvaležni gosp. Pregarcu za njegovo pedantsko točno režijo, da pa si sam ubija orecei efekta, ko postajajo pavze polurne in se marsikatera igra (Revizor!) neokrnjena oreveč razblini. Tudi v «Lepi pustolovščini* bi se bili dali nekateri dvogovori igri v korist črtati, da bi ne trajala predstava trodeiauke kakor kaka VVaguerjeva opera pozno v noč! V Nuši-čevem «Svetu» smo pozdravili zopet gospo Bukšekovo: žal pa je bila letošnja premijera zelo slabo obiskana, čeravno ni zaslužila takega omalovaževanja.
Graški ansambel je gostoval z Bruno Fraukovo dramo «Zw61ftausend». Brez dvoma so se Gradčani bolj potrudili od Berlinčanov in Dunajčanov, tako da je bil to res eliten večer. Pa naši Nemci so dokazali, da bi tudi ne zmogli vzdrževati gledališča, ko so ga zasedli komaj dobro polovico. Dr. P. St,
Ljubljanaska opera Te dni je gostoval kot Mario Cavaradossi nas že slavni tenor g Šimenc, ki odhaja na angažma v Nemci* jo. Poznamo ga že v tej partiji kot mojstra* pevca in igralca. Tudi to pot je bil odličen in je žel že v 1. dejanju specijalen aplavz ter je prejel po 1. dejanju troje krasnih in velikih cvetličnih darov. Publika pa mu je izražala svoje polno zadovoljstvo in prizna*
nje po vseh dejanjih. Želimo mu v tujini vso srečo in največjih umetniških uspehov!
Izvrstna, čisto samosvoja, nekako dekli* ška, zato silno simpatična Toska je bila na* ša že splošno priljubljena gospa .1. Mitro* viceva. Bila je deležna s Šimencem vred opetovanih burnih aplavzov in specijalno za krasno molitev v 2. dejanju. Spl«;h je bila vsa predstava prav dobra, za kar ima po* sebej zasluge g. Holodkov kot demonski Scarpia. Fr. G.
*Cyrano de Bergerac.» Da se omogoči tudi manj imovitim slojem poset te heroič* ne komedije, se je uprava odločila, da jo
v prizori danes po izredno znižanih cen^h od Drn 20.— navzdol. Pri komediji, ki predstavlja eno največjih del francoske dramske literature, sodeluje ves dramski ansambel.
Danes zvečer se poje v ljubljanski operi Smetanova opera: <rProdana nevesta* z go. Ribičevo v vlogi Marinke in g. Kova* čem kot Jankom. Mešetarja Kecala poje g. Kumpelj. Vašek je g. Mohorič. Ostale vloge so v rokah gg. Poličeve in Medvedove ter gg. Perka, Janka, Simončiča in Sekule. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor. Opero dirigira kapelnik Balatka, Predstava je ljud* ska in veljajo za njo izredno znižane cene od Din 26.— navzdol
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 20. t. m. sta v ljubljanskem gleda* hšču dve predstavi. Popoldne ob 3. se vpri* zori Novačanova drama »Herman Celjski*, zvečer pa po daljšem presledku Profokjeva opera »Zaljubljen v tri oranže». Obe pred* stavi sta ljudski in veljajo znižane cene.
Dunajski *Neues \X7iener Yournal» o gostovanju Glasbene Matice na Dunaju. O gostovanju Glasbene Matice na Dunaju pri* naša dunajski «Xeues \Viener Yournal» za* nimivo poročilo Med drugim navaja: Slu* čaj je nanesel, da sta kar dva juposlovcnska zbora zaporedoma gostovala na Dunaju Fr-r
vi je bil beogradski Obilic, drugi Glasbena Matica, ki je že pred leti, ko je spadala Ljubljana še k Avstriji, debitirala na Du* naju. O svojstvu jugoslovcnske glasbe in o mlajših kompozicijah slovanskega ju^a se je že izčrpno in vse podrobno omenilo, po« vdariti je le, da razpolaga Glasbena Matica z izvrstnim glasovnim materijalom. Duh pesmi, ki preveja pevce, preide naglo tudi na poslušalce. Glasbena Matica je dosegla na Dunaju velik uspeh.
Prihodnji zvezek glasbene reviie «Zbori» (št. 3) izide začetkom i unija. V glasbenem delu bodo objavljene skladbe J. Pavčiča. Fr. Medfickega in M. Železnika, v književnem delu pa prinese list poročilo o češkem pevskem festivalu v Pragi, o uspešni turneji pevskega zbora Glasbene Matice po Češkoslovaški in na Dunaju, nadaljevanje zanimivih člankov dr. Antona Schwaba o bratih Ipavcih itd. itd. Na «Zbo-re» bi morala biti naročena vsa pevska društva, pa tudi vsi zavedni pevci in pevke, ker je letna naročnina na list (40 Din) res malenkostna. Kdor še ni poravnal naročnine za leto 1928. mu ie uprava z drugim zvezkom pošiljanje lista ustavila. Obnovite tedaj naročnino!
oajboUše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše!
Kako naj se upravlja gledališče
Milan Grol, sedanji prosvetni minister ter dolgoletni tajnik in končno večletni upravitelj Narodnega pozorišta v Beogra* du, odgovarja na to vprašanje v svojem članku «Kriiza našega pozorištva» («Nova Evropa« br. 7, z dne 11. aprila t. 1.) tako-le:
«Da gledališče napreduje, da vzpodbuja na dela, da ustvarja igralce (in pevce), da vrši kulturni vpliv v svoji sredini, mora imeti gledalce. Gledališču nobena pomoč ne more nadomestiti publike. V tem tre* notku je obračanje na to stran edeni pot za izhod iz krize. Naloga brez sumnje težka v času dveh reakcij: zmanjšane državne darežljivosti in slabše sposobnosti publike za trošenje. Napore je podvojiti v vseh smereh: v večji delavnosti, v brižnem pro* učevanju teženj in razpoloženj publike, v zbujanju uvelih energij in zanemarjenih ambicij pri igralcih, katere upropašča da* našnji birokratizem. i njihov, i upravni. Treba je najti nadomestila razkošne opre* me v krepkem izrazu vsebine. Treba oži« viti dobo gledališkega romantizma: dobo strastne ljubezni za gledališče, zlasti pri mladini; treba je z reperoarjem, igro glum* cev ter s kategorijami predstav za vse slo* je in za vse denarnice napraviti iz te hiše privlačnejše ognjišče, s treznejšo oČeto\'sko brigo uprave, s stalnim netenjem žara in ambicij. Treba je končno očuvati hišo klik, sektarjev, karijeristov in birokratov, ker umetnost zahteva svobodo in širino, požrt* vovanje, zanos.
Brez take atmosfere ni dobre drame. A zabloda je misliti, da se opera in balet ne moreta negovati v ponižni skromnosti sredstev. Strogo odbran amsambl solistov, brez sinekur, manjši zbor, manjši balet, manjše število stalnih članov v orkestru, ki se jih lahko dopolnjuje po potrebi z drugih strani, manje mas na odru. pome* njajo manjšo opremo in manjše vse druge materijalne izdatke.»
Poznavalec žensk.
— Jaz sem moral kupiti ženi kožuh, moj prijatelj je moral kupiti svoji nov krf>bu>k, drugi prijatelj pa novo obleko. Samo ti M nisi ničesar kupil. Kako si se izmuznil?
— Obdjuibil sem ženi za 251-etnico njenega rojstva, ki bo prihodnje leto. dragocen naikit. Dejal sem ji, naj me nekaj dni poprej opozori. In parnisJi, že štiri leta zaman Čakam, da me opozori.
3CMB 9»
«SEO VENSKI   NAROD* dne 19. maja 1928.
fltev. 115
Dnevne vesti.
_ Univerza t Ljubljani. Ali bi Slovenci
ti kdaj mirno prenesti, da bi se od nas poslovili naši najboljši sinovi in odšli iz nafte lepe domovine zato, ker hočejo služiti le znanosti in resnici? Ali tema božjima hčerama ni mesta med našim narodom? Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada I Članarina je urejena tako-le: podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50, oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki to oni, ki plačajo na leto 500 Din ali enkrat vsaj, Din 5000; ustanovniki plačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50j000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni Čekovni račun št. 12.368.
_ Odlipovanje  češkoslovaških poštnih
strokovnjakov. Kralj je odlikoval z redom Sv. Save I. stopnje češkoslovaškega poštnega ministra dr. Jana Noseka, z redom Sv. Save IL stopnje generalnega direktorja češkoslovaških pošt in brzojava dr. Maksimilijana Fakto, z redom Sv. Save III. stopnje pa šefa administrativnega brzojavnega in radiotele-lonskega oddelka dr. Otona Kučero in šefa tehnične službe in radiobrzojavnega ooVielka ing. Josefa Sternada.
— U poštne službe. Premeščeni so: za šefa sekcije pri poštni direkcijji v Zagrebu inspektor poštne direkcije v Ljubljani Mijo Sedlar, za šefa odseka k poštni direkciji v Ljubljani šef odseka postne direkcije v Sarajevu dr. Joško Lebar, za tajnika k poštni direkciji v Ljubljani tajnik poštne direkcije v Sarajevu Janko Tavzes: iz Kranja je premeščen k pošti Maribor 3. Ivan Slavec, od poste Maribor 3. k pošti Šmarje pri Jelšah Ciril Novak; v višjo skupino so pomaknjeni pri pošti Ljubljana 1. Maks Košir, Miffutin Negoda in Brigita Berlan, pri pošti Ljubljana 2. pa Tomo Vidmar; vpokojeni sta uradnica pri pošti Ljubljana 1. Marija Tekavc in uradnica pošte v Sremski Kamenici Olga Jerman.
— Porotno zasedanje v Mariboru. Viš. dež- sodišče v Ljubljani razglaša, da se prične tretje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru 10. septembra in ne kakor je bilo prvotno razglašeno 17. septembra.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin iz Velikih Lašč Karel Debeljak, posestnikov sin iz Dobruške vasi Alojzij Pucelj, posestnik iz Dolenjih Sušic Franc Šenica, posestnikov sin iz Šentruperta Franc Ložnna, posestnik s Pristave Alojzij Jeriček, posestnik iz Mar-tinje vasi Janez Kos in najemniein sin od Sv. Križa Alojzij Bevc.
— Razpis mest za občinske babice. Okrajni zastop v Laškem je sklenil subvencijoni-rati v srczu Laškem tri babice s sedežem v JurkloŠtru, na Zidanem mostu m v Breznem t mesečno podporo po 150 Din. Reflektan-tinje naj predlože prošnje do 15. junija sreskemu poglavarju v Laškem.
— Dražba občinskih lovov. Pri sreskera poglavarstvu v Novem mestu se bodo oddajali 25. junija ob 9. v najem lovi občin Novo mesto, Mirna peč, št. Peter, Bela cerkev, Orehovica in Brusnice, 27. junija ob 9. pa lovi občin Čermošnice, Poljane, Toplice in Gorenje polje. 26. junija ob 11. se bodo oddajali pri okrajnem sodišču v Žužemberku v zakup lovi občin Žužemberk, Dvor, Smuka in Zagradec. Kot zakupniki bodo odobreni samo člani Slovenskega lovskega društva.
— Razpis stalnih učiteljskih služb v mariborski oblasti. Na osnovnih šolah v mariborski oblasti so razpisane stalne učiteljske službe in sicer v srezu Celje 20, v srezu Dolnja Lendava 27, v »rezu Dravograd 18, v srezu Gornji grad 11, v srezu Konjice 9, v srezu Ljutomer 8, v srezu Maribor, desni breg 11, v srezu Maribor, levi breg 18, v srezu Murska Sobota 20, v srezu Ptuj 27, v srezu Slovenjgradec 19, v srezu Šmarje pri Jelšah pa 22. Poleg tega je razpisana za sreza Ptuj in Celje po ena služba pomožnega učitelja. Prosilci naj vlože prošnje na prosvetno ministrstvo potom svojih šolskih upraviteljev najkasneje do 10. junija. Podrobnosti so razvidne iz >Uradnega lista« št. 48. z dne 19. t. m.
— Kongres mednarodnega đruštra za logopedijo in foniatrijo. 11, 12 in 13. julija se bo vršil na Dunaju tretji kongres mednarodnega društva za logopedijo in foniatrijo. Prijave sprejema do 25. t. m. prof. dr. Froschl, Wien IX. Mariannengasse 15. Referati in diskusije so dovoljene v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini.
_ Nalezljive bolezni  v  ljubljanski in
mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 22. do 30. aprila 7 slučajev tifuznih bolezni, 62 škrlatinke, 84 ošpic, 6 davice, 4 dušljivega kašlja, 13 šena. 1 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo od 1 .do 7. t. m. 15 slučajev tifuznih bolezni, 84 škrlatinke, 56 ošpic, 10 davice, 16 dušljivega kašlja. 5 šena, 2 vraničnega prisada in 1 nalezljivega vnetja možganov.
— Živalske kužne bolesni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti so bili 14. t. m. 4 slučaji svinjske rdečice, 2 vraničnega prisada, 1 smrkavosti in 1 svinjske kuge.
_ Automobilska    raz-tava na letošnjem
Ljubljanskem velcsejmu od 2.—11. junija bo zelo zanimiva. Pravzaprav v Ljubljani še nismo imeli take obsežne razstave, kajti na predstoječi bo razstavljenih preko 200 auto-mobilov in motociklov. Zastopane bodo sledeče marke: Ford, Chevrolet, Oldsmobile. Austro - daimler, Ariel, Steyr, Renault, P. M. W. Rudge Whitworth, Harley - Davidson. Wanderer. B. S. A., Willys - Overland, Tatra, Rex Acme, Fiat, Adler, Terrot, Doug-las, Brennabor.
— Znižana vstopnina na velesejmu Uprava ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se vrsi od 2.—11. junija. To znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajjajo se namreč ▼stopnice za dve osebi skupno, za ceno Din 15.—t Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekonomat). Pozivamo
vse stanovske organizacije, da narode skupno za svoje člane potrebno število vstopnic.
— Razstava    amaterjev - fotografov.
Društvo amaterjev - fotografov v Sarajevu priredi pod pokroviteljstvom mestne občine od 2. do 16. septembra prvo jugoslovensko razstavo amaterjev - fotografov. Najboljša dela bodo nagrajena.
— Slovenci v Ameriki. V Canonsburgu je umrl Jakob Frank, doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici. Zapustil ženo in dva otroka. — V kraju Eveleth, država Minnestotta je umrl najstarejši tamošnji slovenski naseljenec Anton Kinkela. Zapustil je ženo in tri otroke.
— Potovanje štajerskih gostilničarjev v Jugoslavijo. Kakor znano so lani priredili jugoslovenski gostilničarji izlet na Štajersko in se udeležili gostilni carske razstave ▼ Gradcu. Zveza Štajerskih gostilničarjev je takrat sklenila, da se gostom oddolži z obiskom, ki ga priredi meseca junija in sicer povodom otvoritve ljubljanskega velesejma. Projektiran je tridnevni izlet Gradec — Ljubljana, vožnja z avtomobili po Kranjski in Koroški, poleg tega pa poseben izlet na našo rivijero.
— Naši izseljenci v Kanadi so po poročilu našega tamošnjega izseljeniškega delegata večinoma vsi zaposleni. Nekateri so dobili delo pri inž. Strencu, ki gradi novo železnico do Huxlsonov,ega zaliva. To delo bo trajala približno 3 leta ter bo tam najbrže nastala tudi velika naselbina Slovencev. Želeti bi bilo, da dobi ta naselbina primernega in zanesljivega voditelja. — Priseljevanje v Kanado le pa slej ko prej dovoljeno samo kmetskim delavcem. Ker se pa Iz teh rekrutirajo v Kanadi tudi železniški delavci, pomanjkuje prvih, tako da se letos sicer polagoma, pa še vedno, sestavljajo in odpotujejo skupine kmetskih delavcev, kar v prejšnjih letih v tem času nI bflo več dopustno.
— Zapostavljeni stari vpokojeaci južne železnice in železniški invalidi v Sloveniji. Kakor je že vsem znano, se starovpokojen-cev južne železnice ne prizna niti pri prevedbi, ki je veljavna od 1. avgusta 19E7. leta. Vsa dokazovanja od strani društva, da so vpokojnncem njihove pokojnine po rimskem paktu čl. 17 zajamčene, so ostala brezuspešna. Vse nasledstvene države so se v polnem obsegu držale obveznosti rimsega sporazuma in so že vse tudi vpokojencem južne železnice uredile njihove pokojnine. Zakaj, dela naša država izjemo, ne moremo razumeti. Istolako je z železniškimi invalidi v Sloveniji. Tudi ti še vedno prejemajo svoje nezgodne rente v kronah, medtem ko imajo pri direkciji državne železnice v Zagrebu nezgodne rente že urejene. Samo v tem letu je naše društvo v tem oziru storilo Že vse mogoče korake pri vseh merodajnih Činite-1 jih. Dne 15. t. m. je bila deputacija v Beogradu ter je na vseh merodajnih mestih nastopila proti krivicam, ki se gode imenovanim. S tem korakom se je vsa zadeva potisnila nekoliko naprej. Treba bo pa, da društvo neprestano, kakor do sedaj, deluje naprej z vsemi dovoljenimi sredstvi, da se zadeva vendar končno resi. Vpokojenci pa naj se zavedajo težkega položaja, ki ga ima društvo pri svojem delu In naj ga z vsemi močmi podpirajo. Zavedajo naj se, da potrebuje društvo v tem težkem boju denarnih sredstev. Zato naj vsak po svojih močeh skrbi, da poravna članarino, da ne ostane društvo sredi najhujSega boja brez sredstev.
— Gasilci, Praga vas kliče! Od 1. do
8. julija letos se vrši v Pragi vseslovanski gasilski kongres, združen z mednarodno gasilsko tekmo ter z veliko gasilsko razstavo. Tudi naše gasilstvo, ki je član vse-siovanske gasilske zveze, je "povabljeno na kongres s posebno prošnjo bratske češke organizacije, da v čim veličastneišem številu prihitimo v zlato Prago. Vabimo torej vse zavedne gasilce, da se odzovejo bratskemu vabilu ter se najkasneje do konca tega meseca prijavijo starešinstvu gasilske zveze v Ljubljani. Ker gre obenem tudi zato, da izposlujemo prihodnji vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani, je naša dolžnost, da gremo letos v čim večjem številu v Prago, kjer bomo ob tej priliki razgovarjali tudi vprašanje ustanovitve Va-trogasnega saveza kraljevine SHS. Vse podrobnosti kongresa so razvidne iz zadnjega Gasilca.
— Znižana pristojbina za novinarske te-
lefonske pogovore. Po odredbi ministra za pošto in brzojav velja od 15. t m. na novinarske medkrajevne telefonske pogovore (od 17—9 in od 12—14 ure) znižana pristojbina. Za vsak tak pogovor, ki je veljal doslej 50%, se bo zaračunilo odslej 40% pristojbine, ki je določena za ostale medkrajevne pogovore.
— Slovenska Matica je izdala za leto 1028. tri knjige, ki so pravkar izšle: Dr. Izidor Cankar, profesor zgodovine umetnosti na ljubljanski univerzi, je priobčil 2. snopič »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«, kjer razlaga kiparstvo starokršćanske dobe s 47 slikami. Dr. Jos. Tominšek. gimnazijski ravnatelj v Mariboru, je dovršil s 5. zvezkom izdajo »Meneiogerjevih Izbranih spisov«, ki obsega >Mojo hojo na Triglav« z urednikovim uvodom CXXXVIII str.) in z opombami (str. 177—186). Oton Zupančič, dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani, je poslovenil Shawovo »Sv. Ivano«, ki je izšla kot IX. zvezek »Prevodov iz svetovne književnosti«. Zadnji dve knjigi sta okusno vezani za naročnike.
— Šmarje na Dolenjskem. Zadnjo nedeljo so priredili vrli naši učitelji in učiteljice svoji šolski mladini mično dušnvno razvedrilo z igrokazom in deklamacijami. Igri so navzoči z napetim zanimanjem sledili. Deklamacije lepih Kettejevih mladinskih pes mi so bili v velik užitek ne samo šolarjem, temveč tudi odraslemu občinstvu. Take prireditve so velikega vzgojnega pomena in zato smo prirediteljem za uspelo prireditev od srca hvaležni.
— Vreme. Včeraj je kazalo, da dobimo lepo vreme, toda proti voeru se je pooblačilo in danes zjutraj smo imeli zopet dež. Dopoldne so se oblaki razpršili, a vendar je malo upanja, da bi imeli jutri lepo vreme. Danes zjutraj je kazal barometer 756, temperatura je znašala ob 8. zjutraj 10.5 ob 11 pa 22.5. Včeraj so imeli lepo vreme v Mariboru in v Skoplju, drugod je bilo pa deloma oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju in sicer 25 stopinj. V Beogradu je bilo 24, v Sarajevu 22, v Mariboru, Zagrebu, Splitu in Dubrovniku 20, v Ljubljani 18.6. Morje je bilo nemirno.
— Rekord v počasnosti in hitrosti. Iz krogov nižjih poštnih nameščencev smo pre-jnli: Nedavno smo dobili za leto 1927 in 1926 službene čevlje in čepice, ki bi jih morali dobiti lansko jesen. Koliko Časa bo treba zopet čakati, da priromajo še hlače in bluze. Tako mečkanje je v sramoto državni upravi. A prebito hitri in čili so odločilni činitelji tam doli, kadar gre za različne odbitke od naših pičlih plač. Poštni nameščenci opravljajo točno in vestno svojo službo, zato naj se nam že skoraj pošlje kar nam gre po zakonu.
— Naša država in nje dolgovi. Da je naša država silno slaba plačnica, je znano že preko njenih mej. Tako dolguje večje in manjše zneske tudi obrtnikom, ki v današnji gospodarski krizi životarijo in s težavo plačujejo visoke davke. Vse tožbe so zaman. V večjem mestu na štajerskem ima svojo delavnico obrtnik S., ki mu država dolguje 9000 Din že več let. In tako je še na stotine in stotine drugih državljanov, katerim se godi ista krivica. Ali se bo porabilo inozemsko državno posojilo, da se izbriše ta madež državne uprave?
— Kranj. Dne 13. t. m. se je vršil v Či-talniški dvorani Narodnega doma redni občni zbor Krajevne skupine društva ptt. uradnikov v Kranju z uaslednim dnevnim redom: 1. Nagovor odposlancev OPO iz Ljubljane. 2. Čitanje pravilnika za pododbor. Zborovanja so se udeležili do malega vsi poštarji iz gornje Savske doline in dokaj tudi od drugod. V stvarnih in prijateljskih pogovorih je večer zborovalcem le prehitro miniL
— Pred novo stavko kinematografov.
Lastniki kinematografov so izročili finančnemu ministru nov.o spomenico, v kateri protestirajo proti previsokim taksam. Po zakonu o taksah se mora plačevati 20% od kosmatih dohodkov, v tem primeru torej od prodanih vstopnic. Toda kinematografi plačujejo teh 20% od kosmatih dohodkov, poleg tega pa še takso na plačane takse, kar je v nasprotju z zakonom o taksah. Lastniki zahtevajo, da se vsaj ta nezakonita taksa odpravi. Ce ministrstvo ne bo ustreglo njihovi zahtevi, pride do nove stavke kinematografov.
— «Zbirka obrazcev iz matematike in fizike«, sestavil profesor K. Kune, je izšla v založbi Ig. Kleinmavr & Fed. Bamberg, družba z o. z. v Ljubljani. Zbirka ima 50 strani in stane 12.— Din. Zbirka bo dobrodošla vsem učencem višjih razredov srednjih šol kot pomožna knjiga pri študiju matematike in fizike. Upoštevane so potrebe gimnazij, realk in sorodnih srednjih šol.
— Nesreča, V bolnico je prišel včeraj 17-letni posestnikov sin France Geber iz Tržiča. Po nesreči ga je obstrelil s flobertovko njegov tovariš in ga poškodoval na desni roki. Gebrova poškodba je lahkega značaja.
— Pri revmatizmu v glavi. ledjih In ramenih, živčnih bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Prane-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje irptakovanje prebavilne-ga kanala. Vseučiliške klinike potrjuje, da je voda Franz-Josef zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
— Podporno društvo slepih je obdarovalo sledeče člane: Din 1000 Starovasnik in Lav-renčič, — 800 — Flašker — 600 — Naglic,
— 500 — Uratnik — 370 — Pleško, — 350
— Kastelic, _ 310 — Schwentner, — 300 — Hergaršič, Jerala — 500 — Poličnik, — 200 — šebenik, Kodrin — 190 — Jazbec, Jerala, — 190 — Sitar, Telban, Salamon, Le-vičnik, Honigsman, Perko, Šebenik — 120
— Schwentner, — 110 — Močivnik, Golmavr Medle, Jamnik, Svegelj, Hodnik, Kotnik, Vrsnik, Kovač, Golež, — 100 — Perfant — 170 — Gorše, Jakopin, Vodiškar, MuŽar, Zor, Dernovšek, — 60 — Dolinar, Petek, Gaber, Razbornik, Murn, Robar, Mlakar, Kretzenbacher, Potočnik, Jakob, Sturm, Golob, Lovšin, Sluga, Zalar, Vrane, Čemeč, Bodopivec, Jurčak, Fakin, Golob P-, Pleško, Breskvar, Grad, Šeligo, Zadravec, Planine, Zupančič. 414-n
— V poeaščenje spomina od. Alojzija Pogačnika daruje podpornemu društvu slepih Din 100 g. Jože Kurent poštni upravnik v pokoju. Najlepša hvala. 413-n
I? Ljubljane
—lj Češkoslovaški gostje v Ljubljani. Jutri v nedeljo 20. t. m. ob 1348 popoldne prispo v Ljubljano češkoslovaški cariniki. Na kolodvoru bo slavnosten sprejem, pri katerem bo sodelovala tudi ielezničarska godba. Po sprejemu odkorakajo gostje peš \yo Miklošičevi cesti z godbo na čelu v hotel »Slon«, kjer bodo nastanjeni. Tu intimno kosilo in potem ogledovanje mesta v spremstvu ljubljaskih tovarišev ter članov »Češkoslovaške Obcec in »Jugoslov. - Češkoslov. Lige«. Prevsem si ogledajo Tivoli in Grad. Ob 20. je svečan banket v veliki dvorani Kazine, na katerega so povabljeni tudi pred-stavitelji vseh naših civilnih in vojaških oblasti. Orkester in Kozinov kvartet bosta skrbela za zabavo. V ponedeljek 21. t. m. ob 8. pometi jo gostje trgovsko zbornico in mestni magistrat, na to pa si ogledajo vinsko klet tvrdke BolafTio. Ob % na 12. se odpeljejo na Dobravo, odkoder se napotijo skozi Vintgar na Bled, kjer ostanejo do drugega dne. Popoldne vožnja po jezeru, zvečer poslovilna večerja v hotelu »Triglav«. V torek ob 10. odhod z Bleda preko Jesenic. Pozivamo naše narodno občinstvo, pred vsem pa Člane »Češkojugoslov. Obcec in »Jugoslov.
češkoslov. Lige«, da se udeleži sprejema na kolodvoru in je dragim slovanskim gostom na razpolago, ako bi potrebovali kake usluge ali pojasnila.
—lj Prijava prenočišč la pogetnike ljubljanskega velesejma. Vse najemnike stanovanj, ki bi bili za letošnje velesejmske dni od 2. do 12. junija pripravljeni odstopiti proti primerni odškodnini prenočišča za poset-nike velesejma, vabimo, da taka prenočišča tkoj priglase ustno ali pismeno v magistrat-nem ekspeditu (Mestni trg 27-111, soba št. 47) z navedbo sob, postelj in divanov ter s kratkim opisom na razpolago stavljenega prenočišča.
—lj Odgođena tajna seja občinskega sveta. Na torek 22. maja. 1928 preloženo tajno sejo občinskega sveta ljubljanskega sem iz tehniških ozirov primoran odpovedati in odrejam, da se ta seja vrši prvi torek v mesecu juniju in sicer po redni javni seji občinskega sveta. — Zupan dr. Puc.
— G. Corbett-Ashby, predsednica internacionalne alijanse za žensko volilno pravico, pride v Ljubljano. Kakor smo že poročali, se mudi v Jugoslaviji ga. Corbett-Ashby, da se upozna z našim feminističnim gibanjem. Prispela bo prihodnji teden tudi v Ljubljano ter bo predavala o feminističnem gibanju na Angleškem in o usDehih angleške žene v parlamentu. Ker je to visoko naobražena in zelo simpatična žena, pričakujemo, da bo tudi v Ljubljani deležna one pozornosti, ki ji jo izkazujejo povsod, kamor pride. Njeno predavanje bo tem bolj zanimivo, ker ho govorila iz lastnega izkustva; saj se že izza dijaških let aktivno udejstvuje v vrstah angleških feministk ter je aktiven član liberalne stranke, na katere listi je bila kandidirana pri zadnjih volitvah v parlament Pa tudi kot predsednica Ali-anse za žensko volilno pravico odlično vrši svojo nalogo in neumorno dela za osvoboditev žene po vsem svetu. Potuje po vseh državah, obiskuje feministične organizacije ter daje impulz za delo. Sedaj noseča države ,kjer žena še ni prišla do svojih pravic. Med temi državami je seveda tudi Jugoslavija. Gospo Ashby spremlja podpredsednica Alianse, predsednica francoske sekcije ga. Malaterre-Sellier, ki bo Predavala o ženskem gibanju na Francoskem. Kdaj in kje se bo vršilo predavanje, bo naznanjeno v listih.
—lj Smoletovo truplo prepeljano v Ljubljano. Snoči ob 19. so z avtomobilom mestnega pogrebnega zavoda prepeljali truplo pokojnega magistratnega računskega revi-denta g. Josipa Smoleta, ki si je na Črnem vrhu končal življenje, v Ljubljano. Položili so ga na mrtvaški oder v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Pogreb bo danes ob 16.30.
—lj Pomladek Rdečega Križa na drž. realki v Ljubljani priredi v nedeljo 20. maja ob desetih dopoldne v realčni telovadnici akademijo v korist dijaškim ferialnim kolonijam. Spored, ki velja za vstopnico, stane 3 Din, odn. 5 Din. Vabijo se starši in prijatelji šolske mladine.
—lj Občni zbor »Obrtniške samopomoči« zveze obrtnih zadrug v Ljubljani — se vrši v nedeljo, 20. t. m. ob 14 uri (2 popoldne) v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt m industrijo, pritličje, desno, Bethovnova ul. 10
—lj Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Jutri 20. t. m. se bo vršil ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Bethovnova ulica 10. pritličje, desno, občni zbor Zveze obrtnih zadrug. Vabijo se zadruge, da zanesljivo pošljejo na občni zbor svoje delegate.
—lj Predavanje za sokolski naraščaj. V nedeljo, dne 20. maja predava pri Sokolu I na Taboru br. Erbežnik »O Metohiji«. Začetek ob J^ll dopoldne. Predavnje po jasnu jn lepo število slik in je namenjeno obema oddelkoma naraščaja; vrši se v desni gornji dvorani (marijonetno gledališče) vhod s severne strani.
— 25 - letnico samostojnega obrtniškega delovanja in obenem srebrno poroko je proslavil pretekli teden v krogu svoje družine ugledni brivski mojster V. Vlahovič. Jubilantu, ki je že dolga leta naš zvest naročnik, iskreno čestitamo in mu kličemo: še na mnoga leta!
—lj Olimpijski dan v Ljubljani. Jutri se vrši v Ljubljani olimpijski dan. Poleg raznih prireditev, nogometnih tekem In kolesarskih dirk se bodo v mestu prodajali olimpijski znaki. Čisti dobiček je namenjen fondu za udeležbo naših športnikov in telovadcev na olimpijadi. Zato apeliramo na občinstvo, da kupuje znake in cvetke in pripomore našim športnikom in telovadcem k udeležbi na mednarodni olimpijadi v Amsterdamu. Opozarjamo tudi na spored nogometnih tekem in kolesarskih dirk, ki ga objavljamo na drugem mestu.
—-lj Ceskoslovenska obec v Lublani. Upozomujeme členstvo na pffjez češkoslov. celnfku a prosune, aby se v bojnem počtu učasrnilo jejich pfijetf na hlavnfm nadražf v nedell, dne 20. kvStna t r. o tričtvrti na dve odpoledne. Na shledanou!
415/n
—lj Tehnična in gradbena podjetja: Da
ustrežem številnim željam svojih odjemalcev, sem Pričel s kopiranjem planov in vsakovrstnih risb na originalen ozalid, za katerega imam zastopstvo ter na fine inozemske negativne in pozitivne oapirje po najnižjih cenah. Delo sprejemam v trgovini Iv. Bonač, Šelenbu-rgova tri. 5. 411-n.
—IJ Dražba sv. Cirila In Metoda v LJubljani ima v svoji pisarni cele letnike »Slovenskega Naroda«, nekaj vezanih, nekaj nevezanih, ki jih proda za primerno ceno. Več se izve v drufb. pisarni. Narodni Dom.
—lj Društvo »Soča« v Liubliani je nabralo pri širši odborov! seji v Šiški pri Zvonku dne 16. t. m. na predlog tov. Bor-dona za žrtve potresa na Bolgarskem znesek Din 187—- K temu znesku Je društvo ir lastne blagajne prispevalo še znesek Din 200, skupaj Din 387.—. Ta znesek Je bil izročen upravi »Jutra«.
—lj Promenada! koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sfloga« se vrši ob lepem vremenu danes zvečer on pol 8. uri v Zvezdi pod vodstvom kapelnika g. Jul. Bučarja. I
Spored: 1. Uvodna koračnica, 2. Mozart: j Figarova svatba .— uvertura, 3. Ganne: Huzarski valček, . Sedy-Bardorfer: Slovenske pesmi, 5. Gounod: Romeo in Julija — prolog in uvod, 6. Smetana: Prodana nevesta, veliki potpouri, 7. Zakliučna koračnica.
—lj Sokol I. — Ljubljanski Sokol in Sokoj Ljubljana II. slavita letos jubilejni leti. Vabimo vse svoje članstvo, da se jubilejnih slavnosti in prireditev obeh br. društev v čim večjem številu udeleži! — Odbor Sokola I.
—lj Sokol II. priredi v soboto 19. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici na realki mladinsko akademijo. Na sporedu so vaje za z!et v Skoplju, posebne točke, orodna telovadba in igre. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, posebno pa stariše naše dece in naraščaja, da posetijo to akademijo, račun, ki pcJaga naša mladina o svojem celoletnem delu. Vstop prost. Zdravo!
402-n
—lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek, dne 21. t. m. zvečer ob pol-osmih sestanek mešanega zbora in važen pogovor. — Odbor.
—lj Strelska družina v Ljubljani sporoča, da se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob vsakem vremenu na vojaškem strelišču streljanje in sestanek članstva. Zbor na strelišču točno ob 9. uri. Danes zvečer zaključuje V. vod na Bellevue sezijsko streljanje. Ob tej priliki se vrši strelsko tekmovanje In se bodo dobri strelci nagradili z lepimi darili. Pričetek ob 20. uri. Ljubitelji streljanja dobrodošli. Odbor. 412/n
—lj Občni zbor Narodne galerije v Ljubljani se bo vršil v soboto, dne 2. junija 192$. ob 16. uri pop. v društveni pisarni v Narodnem domu. Občni zbor ima običajni dnevni red.
—Ij Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane: I.) na mesečno zborovanje, ki se bo vršilo v četrtek 24. t. m. ob 18. uri na kirurgičnern oddelku. Predava bosta gg. primarij vdr. Minaf (Tipične športne poškodbe) in asistent dr. Blumauer diferencijalna diagnoza pen'tonite): II.) na izredni občni zbor, ki se bo vršil 27. t. m. v zdravilišču Dobrna pri Celju. Dnevni red sklepanje o »Pogrebnem skladu«. 963
— Ij Krasna birmanska darila najceneje kupite pri Fr. P. Zajec, trgovina ur in zlatnine, Ljubljana. Stari trg 9. 56-T
—I j Padec v živo apno. Pri zidarske m mojstru Battelinu v Rožni dolini zaposlen zidar Fran Oregorinčič. Ta je imel snoči opravka pri apnenici. Na dosedaj nepojasnjen način pa je nenadoma zdrknil v jamo. Dobil je težke opekline do nogah *n so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
—IJ Tatvina konja. Sa policiji je prijav;! neki Milan Nikolič, da mu je bi! te dni odpeljan in ukraden konj, vredsn «',000 Din
—lj Tatvina. Ko je 2?ni strojevodje r!r-telja, Erna, včeraj zjdtrai okoli -1. zapuščala bar »Odeon« na Polianski cesti, je nenadoma opazila, da Ji !e izginila torbic*, v kateri je bilo 240 Din gotovim noleg te-, ga ogledalce, razni ključi in drirsi pred« meti. Skupna škoda zaaša 5JK) Din.
—lj Prijeta uzmovlču. Dne M t. m ;e bil iz Ranzingerjevega sklad: šća za r.av-nim kolodvorom ukraden zaboj mPa, težak 30 kg in vreden 350 Din. Ukradla sta ca brezposelni delavec France KaČnik in Avgust Tavčar," ki sta bila aretirana. Izročili so ju sodišču.
—lj Drobiž policijske kronike. Danes je bilo zelo živahno v sobi dežurnega uradnika. Stražniki so namreč pripeljali na urad šest nočnih metuljčkov, samih starih znank policije. Nekaj jih je policija polovila v Mestnem logu, druge po raznih gajih in parkih Tivolija. Dežurni jih je zaslišal br. poslal dve, ki sta bili spolno okuženi, v bolnico, tri pa v zapor, dočim je bila ena izgnana. Prijetih je bilo tudi več beračem.
Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. KRISTOFIČ-BUČAR. Stari trg.
(feme/Tmon
Čuvajte svojo lepoto kakor čuvate svojo zdravje. Vašo lice je občutljiva mojstrovina,  ki Je smete zanemarjati- 221
CREME SIMON
sestavljena po predzlrasenih obrazcih, odstrani s kože sleherni nedo-statek in ohranja lepoto, mehko st In voHnost ter brani, da bi se tvorile gube.
Puder & milo Simon
Pariz
fz OHa
—c Umrl je v celjski bolnici g. Ivan An-derluh, župan v Šmarju pri Jelšah in gerent šmarskega okrajnega zastopa, star 37 let.
—c Sport. V nedeljo, 20. t. m. popoldne §e vrši v Celju nogometna tekma med prvim moštvom atletikov Celje in SK Ptujem in predtekma med Atletiki in SK Šoštanjem.
—c V soteski Hudičev Graben koder je romantična pot na Svetino in Celjsko kočo, B© vršijo potrebna dela, da se soteska spravi zopet v prejšnje stanje in bo prehod lahko dostopen vsakomur. Graben je že toliko očiščen, da je prehod mogoč. Ko pa bodo v skale zabiti zopet železni klini, kar se sedaj vrši, pa bo to pot uporabljalo zopet veliko število izletnikov, ki radi zahajajo v cel Jako pogorje.
—c Bonbonekov dan priredi jutri v nedeljo celjska ženska podružnica CMD. Naj ne bo nikogar, ki ne bi po svojih močeh daroval za našo šolsko družbo.
---Moda---
Za vroče poletne dni!
Lahke poletne obleke iz foulard svile ali crepe „eorgeta. — Moderni so pikčasti in mali rožnati vzorci, popolnoma pa moda letos izključuje kake ornamente. Taka lahka svilena ali crepe georgetasta obleka je za vroče po* letne dni zelo praktična, poleg tega pa napravi damo Šarmantno, zlasti če je
vzorec aparten.
Pomladna sezona v Parizu
Rim je baje najlepši jeseni, Pariz pa spomladi. V marcu in začetkom aprila se vpliv pomladi na Parižane še ne pozna, pač pa mesto oživi v drugi polovici aprila in v maju, ko se odene narava v pomladno odejo. Dolge aleje so polne cvetja in skoro za vsako ulico pozdravi človeka park ali vsaj skupina dreves, kjer se lahko odpočije in nagle-da svežega zelenja. V parkih jj raj otrok in tudi pestunje ali matere, ki nadzorujejo deco pri igranju, se imajo dobro. V bulonjskem gozdu mrgoli vsako jutro Parižanov, zlasti žensk. Mnoge ženske pohite tja, pred no gredo v urad, če ne stanujejo predaleč. Že zgodaj zjutraj se pričenja v bulonjskem gozdu revija eles gantnih avtomobilov, ki jih vodijo same lastnice ali lastniki. In v vsakem avtomobilu mora sedeti pes redke pasme tako, da je celotna slika še lepša.
Tradicijonalna francoska svečanost so konjske dirke. Tu se zbira naj-elegantnejša publika, pa tudi mnogo takih, ki bi radi dobili stave, da se rešijo dolgov. Francozi zelo radi stavijo na dobre dirkače in sicer zelo visoko. Jo-sephina Bakerjeva je dobila lani v enem dopoldnevu pri konjskih dirkah 400.000 frankov. Koliko je poprej izgubila, ni znano. Nedavno se je neka pevka Velike opere, ki zna izborno jahati, potegovala, da bi ji dovolili udeležiti se dirk na lastnem konju. Po dolgem posvetovanju je prireditveni odbor njeno prošnjo odklonil. Na tem polju se torej v Franciji ženske ne smejo udejstvovati.
Velik družabni dogodek je bila letos otvoritev razstave v palači lepih umetnosti. Tu se je zbralo na tisoče ljudi. Vse dame so prišle v oblekah zadnje mode in tako se je izpremenila otvoritev v veliko modino revijo. Razstavljenih je bilo nad 7000 slik, ki jih pa ljudje oteo "mogli ogledovati, ker je bil naval prevelik. Letos so bila razstavljena samo dela slavnih umetnikov. Ekscentrici na dela vseh smeri so bila odklonjena, ker je palača lepih umetnosti v prvi vrsti palača razuma. Na letošnji razstavi je vzibujalo splošno pozornost veliko Število damskih portretov. Vsak slikar se je rad pohvalil, če je mogel uvrstiti
med svoje slike portret kake odlične dame ah znane umetnice. Večina žensk želi imeti svoj portret, zlasti če je na njem podpis slavnega mojstra. V prejšnjih časih so viseli skoro v vsakem salonu meščanske rodbine portreti gospodarja in gospodinje v širokem zlatem okvirju ali pa povečane fotografije vse rodbine. To zdaj ni več moderno. Portret dame je lahko v damskem bu-doarju, najbolje pa odgovarja svoji okolici, če visi v moževi spalnici ali v njegovem kabinetu. Možev portret spada edino v spalnico ali v budoar njegove žene. Zelo neokusno je obešati lastne fotografije po stanovanju.
Ker je portretiranje zelo drago, je treba dobro premisliti, predno se odločimo za portret. Slika dame mora biti nekaj dostojnega, kar ostane mnosro let kot spomin. Portreti modernih slikarjev so prej karikature, nego umetnine. Na takih portretih vidimo nenavadno široke oči, ostra usta, daleč naprej štrleč nos in vse barve, samo tiste ne, ki odgovarja obrazu. Dama se ne sme dati slikati v pretirano moderni obleki. Obleka pride kmalu iz mode in kazi drugače dobro sliko. Zelo neokusni so portreti, na katerih vidimo dame z nakiti na rokah, okrog vratu in v laseh. Zadostuje biserna ogrlica ali veliki starinski uhani.
Kaj bi morali vedeti možje
Inozemski listi so nedavno poročali o ustanovitvi šole za moške, v ka* teri se bodo morali bodoči očetje uči* ti, kako je treba občevati z materami in deco. Poročilo je bilo opremljeno s slikami in besedilom šaljivega značaja, tako da bi človek mislil, da gre za sa* tiro na račun modernega ženstva. Stvar pa ni tako smešna, kakor se zdi na prvi pogled.
Zelo malo se govori o tem, kaj pre* življajo žene, predno postanejo mate* re, zelo malo se opozarja na razmerje roditeljev do dece. Rastline gojimo in skrbimo, da imajo dovolj rodovitne zemlje, mokrote in solnca, umetno vrt* narstvo se je razvilo v posebno vedo, za dete, ki se razvija v materinem te* lesu, se pa nihče ne zmeni. Če je mati
dovolj izobražena, skrbi kvečjemu za to, da odgovarja njena prehrana zdrav« niškim predpisom, skrb za duševno stran materinega življenja, ki je tako tesno zvezana z zdravim razvojem de* teta, je pa zelo minimalna, odnosno je sploh ni.
Mnogo so krive v tem pogledu žene same. V svoji skromnosti ne govore rade o telesnih in duševnih mukah med nosečnostjo, ne opozarjajo svojcev, da jim je potrebna v tem času posebna pozornost in nega, da bi se moglo dete normalno razviti. Noseča ženska bi morala biti popolnoma srečna, vesela in zadovoljna. To je pa odvisno v prvi vrsti od moža. Možje bi morali svojo pozornost in nego napram nosečim že* nam podvojiti, da bi jim laj Sali telesne in duševne muke, kar je za zdravje de» teta velikega pomena. So med zakon* skimi možmi izjeme, ki jih ni treba opozarjati na potrebo ljubezni in nego* vanj a noseče žene, toda te izjeme so žal redke. Večina mož se niti ne zave* da, kaj preživlja žena v času nosečno* sti in kakega pomena je njeno razpo* loženje za normalni razvoj deteta. — Možje so navadno v takih razmerah nervozni, radi nadlegujejo žene z očit* ki, ki jih ne zaslužijo in tako se pre* greše ne*le nad trpečo ženo, marveč v prvi vrsti na detetom, ki nosi posledice materine žalosti na svojem telesu in duši.
2ene najdejo v knjigah in pri zdrav* nikih navodila, kako morajo živeti v času nosečnosti, toda nihče ne pove možem, kako bi morali ravnati s svo* jim i ženami in kakšne so njihove dol* žnosti, da bi posledic materinega trp* ljenja ne nosilo tudi dete. Če je filo* zof \Veininger trdil, da je ženska manj vredna zato, ker zelo malo govori o sebi med nosečnostjo, je zelo slabo razumel žensko dušo, Ženske so potr* pežljive in skromne in zato nerade go* vore o sebi, ko se pripravljajo postati matere. Toda v interesu svoje dece bi morale spregovoriti in opozoriti može, kakšne dolžnosti imajo napram njim, ko postanejo matere njihove dece.
Nekaj o birmanskih darilih
Birma je nekaj tradicionalnega in ima pač svoje posebnosti. Med te spada tudi obdarovanje birmanca, ki jo postalo zdaj pred binkošti že akutno vprašanje. Včasi je bil običaj, da so botri n botrice kupovali svojim varovancem odnosno birmancem čevlje, perilo in obleke, jih tako rekoč oblekli od pete do glave in s tem seveda napravili veliko uslugo roditeljem, ki so bili na ta način rešeni težke skrbi. Toda dočim so bili roditelji zadovoljni, deca običajno ni imela nobenega veselja. In zlasti potem ne, če ni bilo ure. Ura, to je dariio, ki razveseli vsakega birmanca.
F. ČUDEN
Liubitaoa
Premer« ©v 1
Zdaj so se razmere nekoliko predru-gačile. I^es je sicer, da bolj petični botri in botrice svoje varovance še vedno radi oblečejo, na drugi strani se je pa sedaj bolj kakor kdaj poprej uveljavil običaj obdarovanja z uro, zlasti za dečke, dočim so deklice ali mladenke zadovoljne tudi s kakim drugim zlatim ali srebrnim nakitom. Sicer je pa res, da je zdaj ura poleg tega, da je praktična tudi ceneno darilo, ki ga vsak boter ali botrica lahko riskira.
Smeh v operi.
Pri predstavi »Tosce« v Bostonu se je začel nekdo v hipu, ko pojeta Mario iri Flor? najginljivejšo arijo na ves glas smejati. Dotičnega moža so odvedli v gledališko upravo, da bi se zadeva pojasnila. Primadona je namreč opazHa, da so se Marin zadaj raztrgale hlače in brž je zapela: Ah, ne obračaj se s hrbtom k publiki, ker imaš raztrgane hlače Mislila je, da nihče ne razume icalijanščine, toda slučajno je bil med publiko Italijan, ki se ni mogel vzdržati ^meha.
J. Sberiff:
Don Juanova smola
Gaston, gizdalin z brki Douglasa Fairbanksa, toda žal brez njegovih mišic, se je na videz zelo zanimal za izložbo knjigarne v glavni ulici. V resnici mm pa ni nobena stvar na svetu tako presedali a, kakor knjige. Toda tik fosjigarae je bila izložba svilene robe, pod katero je stala dražestna, vitka čr-Dolaska. Zato stoh" Gaston že skoro pol ure kakor pribit pred knjigarno, nervozno si viha brke, popravlja monokl in občuduje skrivaj diven profil lepe neznanke. Boji se, da bi je znova ne zgre-SH v gnječi, kakor včeraj in predvčerajšnjim, ko je taval nervozno sem in tja, se zaletaval v mimoidoče in srdito brcal psičke, ki so se mu zapletali med noge. Bil je pravi Don Juam. toda moderen, skeptičen in razsoden Don Juan. Zato ni odvrnil pogleda od svojega dra-žestnega plena. Sklenil je izrabiti ugodno priliko in razviti vso svojo spretnost, zgovornost in izurjenost galantnega moža. Dama pred izložbo je bila vredna tega in Gaston, ki je izbiral kravate in svoje prijateljice kot pravi umetnik, si Je že stokrat dejal, da še nikoli ni videl tako dražestne postave, tako divnega obraza in tako zapeljivih oči. Njegovo teunjeno oko je takoj opazilo, da se za-it^pHM za svileno robo samo na
videz, v resnici pa ogleduje v izložbenem zrcalu svojo lepoto in moža. ki že tretjič trdovratno hodi za njo po mestu. Gaston je najprej temeljito pregledal teren kakor izkušeni general pred bitko, potem je pa sklenil napasti trdnjavo. Z elegantno kretnjo si je popravil monokl in stopil k lepi neznanki. Dama se je komaj premagala, da ni od presenečenja na ves glas zakričala. Ni se obrnila. Gaston si je razlagal v svoji samozavesti njeno zadrego po svoje in pozdravil je dražestno damo s kretnjo, dostojno Dona Cesarja de Bazan.
Šele tedaj se je lepotica obrnila in odšla hitro mimo izložb po promenadi. Toda Gaston je bil že pri rrji-
— Oprostite, gospodična, blaznežu, ki ne pozna drugega načina, da bi se z vami seznanil. Dovolite — Gaston Der-ville je moje ime. Vračam se po dolgem času v to mesto, kjer že davno nimam prijateljev. Bil sem tako srečen — in tu je postal skoro liričen — da sem srečal vas. Dražestno bitje...
— Dražestno, toda omoženo.
— Tem bolje, milostiva. Tudi jaz sem bil...
— Tudi vi ste mi.
— Oženjen, milostiva.
Neznanki so se nekam čudno za-iskrile oči pod dolgimi trepalnicami. Gaston je takoj opazil iskrico v njenih očeh.
Tristo vrasov, — je pomislil. — pa
menda ni ta dražestna dama prijateljica moje bivše žene. Še tega bi bilo treba. Ne, to bi ne bilo prijetno. Toda spoznati bi ga ne mogla nobena. Brki in nekaj let burnega življenja izpremeni zuna-jost. Znova si je popravil monokl in nabral sape.
— V zadrego ste me spravili« milostiva, kajti dojem, da sva se nekje že srečala, dojem, ki mi je vzel ves pogum, ko sem se hotel približati vam, me znova navdaja. Toda zaman si belim glavo, da bi se spomnil, kje in kdaj sva se že videla. Predolgo sem bil odsoten.
— Zares? To je zelo zanimivo. Tudi meni se zdd, da sva se že srečala. Je že dolgo, odkar ste odpotovali.
— Šest let.
— Šest let — to je pa res čudna igra naključja. Ce se ne motim, sem postala točno pred šestimi leti žrtev naključja ali bolje rečeno ironije. Pomislite, peljala sem se s parmkom »Pot v nebesa«. Bože moj, kal vam je? Ali ste poznali ta parnik?
Vprašala je s tako iromčmm glasom, da je Gaston ostrmel. V zadregi si je popravil monokl.
— Vidim, da se tega pamika niti po imenu ne spominjate. Nikar si ne belite glave.
— Prav zares ne vem, milostiva.
— Nič ne de. S tem imenom Je združeno najmučnejše poglavje mojega življenja.
Kuhinjska posoda
je po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomije, da bo kot zrcalo, ako uporabljate
S c h i c h t- w Omino
P11 m
Grand hotel Boulevard
(Današnji «=Ufa» film v. Elitnem kinu Madca) Mednarodni  veliki  hotel!... Shajališče najrazličnejših pustolovnih avanturistov — simbol kaotičnega življenja! Koga ne najdemo tu? Tu se skrivajo ljudje, ki so po-neverili    denar in jih preganja policijska tiralica, tu stanujejo inozemski diplomati, igralci, grofica v inkognitu s svojim ljubimcem, ljudie z dežele s svojimi družinami, anarhisti,  umeiniki  in polno  ljudi, ki skrivajo v srcu svoje tajnosti. Med njimi je tudi Anica, slušateljica medicinske fakultete, ki si kot sobarica služi denar, potreben za študij «n šolnino. Tudi ona ima svojo tajnost; ona ljubi mladega učenjaka profesorja Pretoriusa, ki je tudi reven kakor ona sama in stanuje vsled tega v naj-skromnejši in najcenejši sobi hotela. Mladi profesor je iznašel lek za pobijanje raka, toda njegova sredstva mu ne dopuščajo znanstveno preiskusiti in uveljaviti epohalno odkritje. Vsled tega se polasti ob ugodni priliki dragocenega nakita, ki je bil last neke     pevke      anarhistične agitatorice, Tatvino pa  je  opazilo hotelsko  osobje in tako je  prišla  stvar tudi  na  ušesa Anici, ki je bila v velikih skrbeh, kako bi rešila svojega   ljubljenca  pred  policijo.  Zato ie sklenila odvzeti mu nakit, da ga policija pri njem ne najde. Se večji pa je bil strah anarhistov, da jih policija ne izsledi, zato tudi  niso hoteli tatvine prijaviti, toda v mnenju, da je tatvina prijavljena po sobarici, so sklenili tudi oni ukrasti nakit profesorju z namenom, da bi se o stvari več ne sovorilo in da se zadeva čimpreje pozabi. Toda v trenotku, ko so hoteli anarhisti izvesti svoj načrt, so zalotili Anico v profesorjevi sobi, ki je hotela sama tudi odvzet' nakit in tako je isti na prav čuden način romal od roke do roke, vsak se je bal priti v stik s policijo, vsak se je iste izogibal, Ie policija ni imela prav nikakega pojma o stvar. Toda med tem je izvedela policija, da se nahaja v hotelu uprav čudna anarhistična  družba.    V najbolj kritičnem momentu, ko se je vršila domača zabava, ples in maskarada, uderejo policisti v hotel; nastala je zmešnjava, toda vse se konča dobro v zadovoljstvo naših glavnih junakov.
Film  je zaniimiv posebno radi najraz-
ličnejših tipov, ki jih tu srečamo. Izvrstna je dražestna Mady Christians, sanjava, ljubka sobarica, Dagny Servaes, lepa in zapeljiva, krasna Erna Morena. Tudi fotografija Je dovršeno delo lepote.
Moč teme
Tragedija po L N. Tolstoju. Filmsko predavanje ZKD.
Danes ob 14.30 se bo vršilo v prostorih elitnega kina Matice predavanje g. prof. Pavlica o veliki tragediji ruskega mojstra Leva Nikolajeviča Tolstega »Moč teme«. Gospod predavatelj bo orisal vodilne misli Ln pomen te drame, nakar bo sledil istoimenski velefilm izredne krasote. Kot dokaz visoke umetniške kakovosti tega tilma naj služi dejstvo, da nastopa v njem v glavnih vlogah ansambl Hudožestvenikov elitnega moskovskega teatra pod vodstvom slavne Germanove, katero smo imeli tudi v Ljubljani priliko občudovati. Ta film je torej nekaj prav posebnega tako glede vsebine, kakor tudi glede umetniškega predvajanja. Na ta spored opozarjamo vse ljubitelje visoke umetnosti in ljubitelje filma. Mladini izpod 16 let je poset te predstave zabranjen. Prireditev se bo ponovila še jutri ob 11. dopoldne.
—lj Ljudski kino ZKD (Danes nov gpored ob pol 17. in 21.) Ljudski kino ZKD v prostorih kina Ideal ima danes na sporedu monumentalni velefilm »Šejkov sin« z nepozabnim Rudolfom Valentinom v jrlavni vlogi. To je bil eden zadnjih filmov, v katerih je nastopil slavni In zlasti od ženske filmske publike oboževani filmski umetnik. Glede na veliko zanimanje za ta spored naj si vsakdo pravočasno preskrb' nntrebnp vstopnice. Predstave daDes ob pol 17. in 21. v nedeljo ob 15., pol 17., 18-, pol 20. in 21 uri. V ponedeljek zopet nov spored. Cene običajne po 3 in 5 Din za sedež. Vsakdo naj uporabi ugodno priliko in si izvrstni film ogleda.
Med otroci.
Sestrica: Le čakaj, Janezek, zatožMrn te papanu, da si mi razbil uro.
Brafcec: To ne bo nič hudega. Nobena ženska ne zna čuvati tajnosti.
Odlična dama.
Zofija Arnouildova je dejala o neki svoji znanki:
— To je od'Mčna dama, ker daje prednost vsakemu.
Takrat sem bila Še neizkušena in moške podlosti nisem poznala. A mož, s katerim sem se seznanila, je imel toliko poguma in tako malo skromnosti, da mi je zmešal glavo. Zdaj, ko je minilo že Šest let, lahko povem, da so me grehi, katerih je bilo polno življenje tega zanimivega moža, naravnost očarali. Zdaj obžalujem, da ni na svetu zavarovalnice proti grdim lastnostim bodočih zakonskih mož. Izplačala bi mi visoko premijo. Mož, ki sem ga odklonila njemu na ljubo, ni bil lep, pač pa zanesljiv.
Res ni bilo na njem nič posebnega. Rekordov ni odnašal niti v tangu, niti v pijančevanju. Bil je neznosno zmeren in pošten mož. Oni, ki mu je dala prednost, je bil pravi cinik in znal se je tako spretno dobrikati, da jo je na prvi pogled očaral. Skratka — bil je njen tip, njen ideal, njen sen. Njen divni sen, ah, krasnejši od resničnosti. Videla je samo njega, samo njega in nikogar druge, ga. Po njenih žilah se je pretakala kri osemnajstletnega dekleta. Ni slutila, kaj jo čaka. Varal jo je, giupo, nizkotno varal. Takoj na dan svatbe. Še zda] zadrhti pri misli na neznosno, nesrarmio deklino. Kar videti je ni mogla. Sovražila je njene debele, rdeče ustnice, njeno poh\ ki rti bila ne črna ne rjava in njene mišje oči. Gnusile so se ji njene pohotne živalske kretnje. Kaj neki je nadel na nji? Na tej mali zamorski ple-
salki! Vrnila se je sama z ž eni to vanjske ga potovanja, kajti njen vzorni mož je izstopil v marseillskem pristanišču in odšel z zamorsko plesalko na novo ženitovaajsko potovanje, ne da bi se od žene vsaj pismeno poslovil. V svojem obupu je postala malone lirična. K sreči je udarec kmalu prebolela. Tinktura časa je najboljše zdravilo sveta. A drugi kavahr, ki jo je tako vztrajno zalezoval in ki ga je v svoji lahkomiselnosti tako neusmiljeno spodila, je bil vztrajen. Sklenila je torej osvetiti se mu tako, kakor se je znala osvetiti samo Dalila možu, ki jo je tako podlo varal. Naključje samo h* je pomagalo.
— Zdaj imam dobrega zaščitnika. Je amaterski mojster Evrope v boksu. Prisegel je, da prerrrikasti mojega moža, če ga Ie najde. O, prepričana sem, da boste tudi vi navdušeni za mojega Jimmyja. Gotovo vam bo srečanje z njim prijetno.
Prišla sta na vogal Velike ulice. Eleganten gospod krepke postave je stal na trotoarju, kakor bi koga pričakovali. Ko ju je zagledal, je Stisnil pesti.
— To je on, moj prijatelj Jimmv. To je---
Toda dražestna dama ni imela priložnosti predstaviti Gastona. Ne, Gaston si nedvomno ni želel te*a srečanja.
Ko se je obrnila, ni bilo nikogar ob njeni strani. Na hodniku so ležali samo drobci razbitega moookla.
1.
Stran 6.
«S C O V E N S K T  NAROD« dae 19. maja 1928.
Stev. 115
Z letalom iz Amerike v Evropo preko sever-
tečaja
lega
PRISTANEK NA NEZNANI LEDENI PUSTINJI.
Povedai sem Eielsonu svoje mnenje. Tofiko snega in olja se je bilo nabralo na stekhi pred njim, da že ni več dobro -videl naprej. Kljub temu se je spustil 3 takim čutom in spretnostjo na tla, da sem ga kar občudoval.
Veter nama je pihal s tako silo nasproti, da se je stroj zadrsal komaj deset metrov po tleh in že se je ustavil. Zaradi sneženega meteža sva videla samo nekaj metrov daleč. Imela sva s seboj cepin in z njegovo pomočjo sva dognala, da sva na trdem ledu. Stroj je bil nepoškodovan. Zaenkrat sva bila rešena. Najin polet brez pristanka z enega brega na drugi je bil končan. Dvajset ur in 20 minut s\a bila letela nepretrgoma.
Debela snežena plast nama je branila, da bi se razgledaila, kje sva. Preostalo nama ni nič drugega, kot stresti sneg z najinih oblek, zlesti nazaj v kabino in počakati, da se nebo zjasni. Nisva bila niti preveč utrujena, niti vznemirjena. Kings-Bav ali Green-Harbur nista mogla biti daleč. Bala sva se samo, da imava morda mani bencina kot za enourni polet. V najhujšem primeru bi šla lahko peš naprej aH pa bi si zgradila čoln, da doseževa človeška bivališča, ali pa bi čakala na obrežju prihoda kake ladje.
Legla sva spat.
Ko sva se zbudila, je sijalo bledo solnce. Zdelo se nama je, da sva na otok»u. Preko morske ožine sva menila v megli videti nekaj, kar je sličilo hišam, toda vedela sva, da na severnih ledenih poljanah oči človeka večkrat varajo. To bi bila res prevelika sreča!
PET DNI V SNEŽENI VIHRI.
Sneg, ki ga je dvigal veter, je zakrival obzorje, vendar sva ktjub temu videla solnce in na podlagi dveh opazovanj se nama je zdelo, da se nahajava na koncu zemlje kralja Karla, ne predaleč od Green-Harbourja. Vendar se naima je zdelo nemogoče, da bi naju bSo zanesk) tako daleč proti jugu. Zadnji dve uri poleta sva bila gotovo krenila iz prave smeri, kajti veter je oprav divjal iz severo-zapada, in nisva mogla preračunati, kako daleč naju je zanesla nevihta.
V naslednijh štirih dneh ni bMo mogoče natančno določiti najine pozicije. S2mi vetrovi so bri-M od severa in seve-•ro-zapada* Nenadoma je pa zavelo od jugo-vzhoda tin pozoieje spet od severa. Nikdar še nisem v airktičnem ozemlju doživeti tako slabo spomladansko vreme. K sreči je naneslo na smuči letala nad meter visoko snega, ki je s svojo težo zadržail stroj na mestu. Drugače ga bi bili vetrovni sunki odnesli. Bila sva Čisto udobno nastanjena v najini kabini: jedila sva biskvite in čokolado ter -kadila cigarete, ki so nama še ostale. Tako sva pričakovala lepo vreme.
Zapazila sva bila Spi<tzberge prvič v pondeldek zjutra-j ob 6.15 in na odlet sva mogla mdsldti šele naslednjo soboto ob treh zjutraj. Najprej sva morala odkopavati sneg in sekati led, da sva napravica primerno stezo za odlet.
ČUDEŽNI ODLET.
Najini rezervoarji so vsebova-J-i še okoiM 90 litrov bencina. Gaz ki sva jo bSa izkopala za odlet v snegu, je bila nekoliko nagnjena. Porival sem z vso sflo zadaj in letalo je začelo drseti z dovoljno hitrostjo. A meni je bilo zelo težko skočiti v teku nanj. Skušal sem ujeti lestvo, ki je vodila v kabino, a padel sem v sneg. G. Bie&son, ki me ni mogel videti s svojega sedeža, je mislil, da sem splezal gor, in se je dvignil v zrak. Ko je zavil v krogu nad menoj, sem kričal na ves glas. Zapazil me je in znova pristal. Sedaj sem privezal na avaon lestvico iz vrvi in sklenil, da se nanjo obesim za vsako ceno.
Ponovila sva poskus, toda ko je za-dobil stroj dovoljno hitrost, sem imel sipet težave. Ker sem M slekeJ rokavice, sem imel od sine ga mraza vse
premrle roke. Da si "pomagam, sem zgrabil vrv z zobmi. G. Eielson je čutil, da je letalo zadaj obteženo in mislil, da sem na njean. Toda ravno, ko je zapuščal tla, sem se zadel ob trup in v drugdč padel. Ko sem si ocisitil oči in usta od snega, sem zapazil, da se mi ni zgodilo nič hudega, razen da so bili nekateri zobje omajani, še sedaj, ko pišem te vrstice, lahko z jeznkom pregi-bam vse prednje zobe. Upam, da se bodo spet utrdili v nekaj dneh. Ko je pilot ki je znova odletel, videl, da sem Še vedno na tleh, je znova pristal. Sklenila sva, da jo v tretje poskusiva. Motor je deloval že eno uro in tako porabil že polovico najinega dragocenega goriva. Zato sva se dogovorna, da mi bo g. Eieltsion v shičagu, če zopet ne uspem zleziri na krov, vrgel puško, strelivo in hrano in odlerel sam ter se vrnil čim prej z Jadijo.
To pot sem vtaknili eno nogo v trup in naslonjen na stroj porjval z leseno palico. Ko je bil avion v teku, sem se pustil prekotaliti v kabino, bre« ozira na to, da bi se morda potolkel. Stvar se je izvršila srečno in začela sva se dvigati. "
REŠENA.
Odkar se je bSo zjasnilo, sva miislila samo na odlet, ne da bi se brigala za določitev, kje se nahajava. Komaj pa sva se dvignila na tisoč metrov, sva nedaleč zapazila zemljo. Odbrzela sva proti njej in naenkrat vddfiva v svoje največje veselje v daljavi radio-anteno. Bil je Green-HarbouT v Ledenem zalivu (Ice-Bay).
Pristala sva z lahkoto v bližini postaje. Od vseh strani so prihiteli ljudje, ki so naju navdušeno pozdravljali. G. Ihlen šef radio postaje, vsi njegovi uradniki kakor tudi uslužbenci bližnjih rudnikov so nafu sprejeli na najljubez-niveiši način.
Mojemu norveškemu pilotu se je posrečilo preleteti Severni ledeni ocean iz Amerike v Evropo. Izvršila sva bila zelo zanimiva opazovanja o stanju ledov* ja.
LETALO.
Nisva imela samo namena, opazovati vremenske prilike in napraviti nova odkritja, hotela sva predvsem odkriti otok, na katerem bi se dala upo-staviti sredi dotedai še nepoznanega ozemlja meteorološka postaja.
Že poprej je bilo potom poskusov ugotovljeno, da .te najbolj prikladen aparat za take namene Čim lažji in čim hitrejši avion, ki je v stanu preleteti tako veliko razdaldo. Najin enokrovnik je bil idealno letalo v vsakem ozLru. Imel je motor 220 konjskih sil in vse potrebne instrumente, da si pomaga pilot pri poletu ob slabem vremenu.
Kabina je bila dovolj velika da sva spravila vanjo rezervni živež, polarne sani. navigacijske instrumente in seveda je moralo ostati še dovolj prostora za posadko. Avion je bil ves zgrajen iz lesa in tako soliden, da je lahko kljuboval vsakemu vremenu. Služil je tudi lahko kot zasilno stanovanje na tleh. V slučaju potrebe je tvoril lesno rezervo za zgraditev čolna ali sani ali celo za gorivo.
Razen tega je dejstvo, da je bžl aparat ves iz lesa, onemogočilo, da bi se kompasi spravili v nered, kot se to godi pri kovinskih avionih.
KROVNI INSTRUMENTI.
Krovni instrumenti, ki so bili na razpolago pilotu, so obstojali iz dveh bnsof, ena z naglim, druga s počasnim okretom, 2 višinometrov, dveh merilcev nagnjenja, enega spredaj, enega zadaj, enega brzinomera, kakor tudi navadnih instrumentov, ki so pri vsakem motorju.
Navigator je vrhu tega še imel bu-solo, kot jo rabijo na velikih ladjah, dva sekstanta, štiri urre, merilec za zanašanje, smerno-razdaljni indikator, navtični almanah ter slednjič specialne pomorske karte in računske tabele, ki jih je bilo pripravilo ameriško zemljepisno društvo.
Stroj in motor so preizkusiti z največjo natančnostjo, preden sva zapustila Los Angeles, ob enem sva se priučila vodstvu letala, kajti različni avioni imajo prav različne vzvode in ročaje za knmarenje.
Iz Los Angeiesa odposlani stroj je prišel točno ob določenem času v Alas-ko. Tu sva doživela prvo nepriliko. Sneg je bil zasipal železnico in tako sva izgubila teden dni.
V Fairb^nksu sva preizkusila stroj pri 40 stopinjah pod ničlo v popolnoma arktičnih okoliščinah.
Treba je bilo urediti še cek) vrsto stvari. Te priprave so trajale tri tedne. Da sva dospela iz Fairbanksa v Point-Barrow (750 km) sva morala preleteti gorovje Eudioott. Zasilen pristanek v tej pokrajini bi bil mnogo boli nevaren kot na arktičnem ledu. Srečno sva priletela v Barrow. Sicer sva pa brla napravio, ta polet že štirrinajstkuat poprej.
ESKIMOVSKA LEGENDA.
Stare esktaovske žene so nama pripravile najine obleke iz kož severnega jelena. Drgnile in praskale so jih toliko časa, da so bale postale mehke kot bar-žun. Mladenke pa so s svojimi zobmi in mišrčastimi rokami razvlekle najine škornje iz kože tjulnja, kakor tudi najine rokavice. Možje, vsi izkušeni lovoi, so brusfli najine sulice in pripravili orodje, s katerim se potegne ubitega tjnlnja iz vode.
— Ce se vama vajin stroj pokvari, so nama dejali starci, bosta morala iti peš do zemlje, ki jo ie nekoč posetil eden naših pradedov. Šel je po ledu naravnost proti vzhodu in ni srečal žive duše. Naši očetje mu tega niso verjeli. Morda se bo vama posrečilo najti to zemljo in dokazati, da je možak govoril resnico.
Najin polet pa ni potrdil pripovedke starega moža.
Hrana, ki sva jo vzela s seboj, je obstojala iz dveh in pol kile čokolade, deset kil biskvitov, deset kil pemikana (posušenega mesa), dvanajst kil kon-dejnzJranega mleka in treh kil suhega grozdja. Vse sva točno stehtala in nato nastanila v stroju.
Vzela sva s seboj dva kuhalnika na bencin, ki sva ju poprej dohro osna-?',!a in nreizkus^a dve muški in 250 dum-duim nabojev, ki sva jih vsakega posebej pregledala. Tudi puški sva poprej točno preizkusila. Ce bi nama letalo sredi poleta odpovedalo in bi bila prisiljena spustiti se na led, bi bila zavisna edino le od najinega orožja in poznanja lova v arktičnih pokrajinah morda tekom celih osemnajst mesecev. Razumljivo je torej, da sva čim na»jskrbnejše pregledala tudi vsako malenkost.
Enako skrb sva Ma posvetila aparatom za merjenje globočine morja, toplom erom, steklenicam, v ka«tere sva hotela zajeti vzorce morske vode, in beležnicam. Vse to nama je bilo zelo potrebno v slučaju, če bi morala pristati.
Ob straneh aeroplana sva pritrdila snežne čevlje, nože, kakor tudi žago za rezanje ledu in sekiro, ki bi bila služila za rešitev pilota v slučaju nesrečnega pristanka.
(Konec prihodnjič.)
Mačja razstava v Parizu
Te dni se je vršila v dvorani Wa-gram v Parizu razstava mačk. Pred 30 leti so priredili pesnik Darsens in sli* karja Steinlen in Willet prvo razstavo mačk in od tistega časa smatrajo Pari* žani mačjo razstavo za eno največjih pomladnih družabnih prireditev. Že štiri leta imajo mačje razstave mcdnas rodni značaj. Organizirata jih central* no mačje društvo in Cat*club.
Naval gledalcev je bil letos tolik, da so se morali boriti za mesta, da bi videli vsaj del razstavljenih mačk, ki jih je bilo nad 300. Največ je bilo si* amskih mačk. ki so po izrazu oči in glasu najbolj sorodne človeku. Celo tako suhoparen in resen mož, kakor je Poincare, je našel za popis svoje siam* ske mačke Grigri ne le pesniški zanos, marveč tudi razumevanje njene duše. Najdragocenejše in najbolj čislane so birmanske mačke z belo in črno dlako. Siamske mačke imajo modre, birman* ske pa zelene oči. V posebnih oddelkih ;
so bile perzijske in evropske mačke, med katerimi je tudi največ varijacij.
Strokovnjaki so razlagali posetni* kom, da je treba gojiti mačke in da jih ima Francija še premalo, dasi je v tem pogledu že davno prekosila druge ev* ropske države. Po njihovem mnenju bi Francija prihranila samo na škodi, ki jo povzročijo podgane, letno najmanj eno milijardo frankov, če bi imela več mačk. Zdravniki dokazujejo, da bi bilo tudi manj nalezljivih bolezni, če bi se število mačk zvišalo. Glavni triumf so pa miši in podgane. V Lvonu, kjer mačk nimajo radi. je toliko podgan, da so morali položiti podzemne kable v cementirane cevi, sicer bi jih bile pod* gane uničile. Toda korist, ki jo ima človek od mačke, ni glavni razlog lju* bežni do te ljubke živali. Glavno vlogo igra lepota in simpatične lastnosti ma* Čke.
Francoska zgodovina pozna mnogo znamenitih mačk. Mnogi slavni franco* ski možje so smatrali svoie mačke za osebnosti in nekateri so jih imeli cela krdela. D' Aurevillv je trdil, da zna s svojo mačko celo govoriti. Renan je celo s svojo avtoriteto zagovarjal so* rodnost in inteligenco mačk z ljudmi. Znameniti pisatelj Anatol France je imel mačka po imenu Pascal, o kate* rem je trdil, da mu meri kakor ura de* lavni čas in da mu vzame pero iz ro* ke, ko misli, da je že dovolj delal. — France je mačka vedno ubogal. Ni to* rej čuda, da je vsakoletna mačja raz* stava v Parizu tako popularna in da se ljudje kar pulijo za vstopnice.
Potresi se zopet množe
Znani italijanski seizmolog Bendandi je napovedal v maju oelo vrsto novih potresov. Njegove napovedi glede manjših potresnih sunkov začetkom in sredi maja so se deloma uresničile. Največji potres nastane po njegovem mnenju jutri 20. t. m. zjutraj. Ta potres bodo zabeležili vsi potresomerii sveta. Siedišče tega potresa bo težko najti. Morda bo v južni Sibiriji, morda pa v v Sredozemskem morju. Manjši potresni sunki nastanejo jutri baje tudi v Italiji, južni Ameriki in v srednjih Andih.
V torek ponoči so čutili v Tiflisu močan prtres. ki ga je spremljalo zamolklo bobnenje v zemlji. V mestu je nastala sp'ošna panika, ljudje so bežali i7 hiš. Potres s<: čutili tudi v okolici mesta. Napravil j.j znatno škodo. Takoj po potresu so izbruhnili na mnogih krajih požari, ki so uničili velik del mesta. Prebivalstvo je ostalo na prostem, ker se boji novih potresnih sunkov.
Močan potres so čutili v torek tudi v vasi Caehapovao« v provinci Arna-zonas. Vse hiše so razdejane. Prebivalstvo je zbežalo iz vasi in ostalo na prostem. Po poročilih iz Newyorka je nastal v torek hud potres v pokrajini Mishifutamo na Japonskem, kjer je bilo 100 ljudi ubitih in več sto ranjenih.
Dvoboj z lokomotivami
Čudna in obenem strahotna drama se je odigrala nedavno v malem meste* cu države Texas. Tam sta živela dva železniška strojevodja, ki sta si bila velika prijatelja in nič na svetu ju ne bi moglo ločiti. Nedavno se je pa eden poročil in ker sta bila drug na drugega tako tesno navezana, je dovolil tova* rišu, da je prihajal na njegov dom. Trojica se je kmalu dobro razumela. Oba moža sta se menjala v službi. Če je bil eden službeno zadržan, je drugi zabaval ženo. In če se je zgodilo, da sta bila oba istega dne prosta, je vla* dalo v hiši veliko veselje. Žena je bila napram možu vedno ljubeznjiva, na* pram njegovemu prijatelju pa korekt* na in prijazna. Tako je trojica živela prav zadovoljno in končno je mož pri* jatelja pozval, naj se preseli k njima. Prijatelj je vabilo z veseljem sprejel in v hiši je zavladalo še večje veselje. Sosedje so sicer svarili moža, da naj bo previden in da naj ne zaupa prija* telju, toda mož se je samo smejal in bil je celo tako naiven, da je ženi in prijatelju pripovedoval, kako zloben je svet in kako zlobno sodi o njima.
Toda ubogi, dobri in naivni, nič hu*
Sergej Sa vinov:
Zrcalo
Anno domini 1920. Zima. Carigrad. Morda se še kdo spominja, da so pripeljali takrat v nekdanjo Konstantinovo prestoheo sto tisoč ruskih emigrantov. Pripeljali in pustili so jih — živite, kakor veste in znate.
Emigranti so se razšli po mestu, po hotelih in brlogih, po kopališčih in pristaniščih. Na hitro roko so otvorili ljudske kuhinje, prenočišča, prodajalne in pralnice, razlezli so se po vseh kotičkih tega tipičnega orijentalskega mesta in na izrazito postavo ruskega emigranta v angleški vojaški suknji in čepici si naletel i na stambulskem pokopališču, i v hišici zamišljenega Ejjuba, dremajočega v kotu Zlatega roga.
Toda komaj so zažarele luči na glavni ulici Pera, komaj je zakipelo življenje po nočnih lokalih in razkošnih hotelih, je gnala neka skrivnostna sila te rjavkasto zelene vojaške suknje iz vseh brlogov Carigrada in hodili so med elegantnimi Angleži in našopirjenhni Francozi v sijaju in razkošju — tuji, nepotrebni, ponižani in pozajbljeni.
Tudft Garnov je nosil angleško vojaško sufcrrjo in čepico — druge obleke ni imel. Že tri tedne je imel zavetišče v javnem prenočišču, spal je na slami, dototad if taooptecoo obed in zavedal
se je, da ni najnesrečnejši med nesrečnimi. Vsako jutro je hodil v mestno upravo in na konzulat, da pregleda oglase in dobi kako službo, toda hodil je zaman. Tolažil se je, da z jutranjimi iz-prehodi vsaj čas ubije in da mu ni treba sedeti v zatohlem prenočišču do obeda. Nekaj je moral početi, da bi se dnevi ne vlekli kakor meseci. In tako je hodil povpraševat, če se ni morda izpraznilo kako mesto.
Vsak večer je dolgo sna žil s konjsko ščetko zakrpane škornje, drgnil s krpo ostroge in čistil nohte. Ko je spravil svojo zunanjost za silo v red, je zapustil prenočišče in se napotil na Pera. Po dolgih mesecih na bojišču in v bolnici ga je vleklo z nepremagljivo silo med ljudi. Sredi množice elegantnih Angležev, Francozov, Grkov, Turkov, Armencev in Arabcev je bil kakor prerojen. Zlasti ženske so ga mikale. Ženske ... To je opojna beseda, to je magičen element, ki požene moškemu kri v žile, pa naj bo še tako nesrečen, siromašen in zapuščen.
Pred sijajno razsvetljeno izložbo parfumerije. na vogalu glavne ulice, kjer je vrvenje množic največje, stoji Garnov. Ogleduje mimoidoče plašče in kožuhe, rdeča usteca in poželjive oči, kakor da hodijo mimo samo ženske. Stoji in vdihava vonj parfuma in pudra, nozdrvi mu drhte, oči zatiska ali pa ši-
roko odpira.
Včasi zavihra pred njim žametasti plašč in pokažejo se nožice v svilenih nogavicah. Tedaj mu šine kri v glavo in v glavi se mu zvrti. Ta ali ona se ozre na Gamova, toda rjavkasto zelena vojaška suknja ji takoj prežene skomine.
Gamov stoji, ogleduje, čaka in preži. Vsak večer čaka, da se pojavi dama, s katero bi se seznanil in jo spremil domov. Kaj in kako bo potem, ga ne zanima. V duhu vidi razpuščene lase in belo, mehko telo. V glavi se mu vrti in vse telo ga boli v pričakovanju opojne naslade.
Ko postane hladno in ko leze vlaga za ovratnik, vtakne roke v žep in se zameša med množico. Ozira se na vse strani, mimogrede se dotika žensk, njegove roke se na videz slučajno dotikajo ženskih bokov in vedno, kadar zadene ob ženski komolec, se vljudno opraviči: pardon. Hodf, kakor da je še vedno v ulanski uniformi in Črni, lakirani paradni čepici. Vljudno se umika damam, gleda jim v oči in vsaki lepotici pomežikne, kakor je bil vajen kot kavalerijski poročnik.
Naenkrat je začutil v nosu parfum ženske in zagledal je pred seboj herme-Knov kožuh. Stopil je naprej m ji pogledal v obraz. Njene oči so bili sicer hladne, toda naenkrat so se zaiskrile. In ko se je moral Gamov obrniti, je obstala
in gledala za njim. Na vogalu se je ustavil in pustil elegantno damo mimo. In zopet so ga njene oči požirale. Gamov je šel za njo in vdihaval ostre vonjave. Oči so se mu svetile in zadovoljno se je smehljal. Na vogalu je zavila na drugo stran in se ustavila pred izložbo... Caka!
Gamov je naglo prekoračil ulico, previdno se je približal od zadaj dami, stoječi pred širokim zrcalom, in pogledal ji je čez ramo. V bajno razsvetljenem zrcalu je zagledal bled obraz, rdeče ustnice in zožene zenice modrih, hladnih oči. Nežna, dobro negovana roka je popravljala šal. ki se je ovil in visel čez ramo.
Proti svoji volji je dvignil glavo in zagledal nad elegantnim kožuhom v zrcalu poželjiv smehljaj na kosmatem obrazu z globoko udrtimi očmi, oguljeno čepico in zamazan ovratnik rjavkasto zelene vojaške suknje.
Pogled na svojo bedno zunanjost mu je pregnal vse skomine po mehkem ženskem telesu. Smešno! Obrnil se je in odšel po Pera, kakor da sploh ni imel i namena preživeti noč v objemu strastne | ženske.
A njene obrvi so se namršile in njene j ustnice so zašepetale v čisti francoščini: 1
— Ah, ti Rusi! Celo z ženskami ne znajo občevati tako, kakor moški dru-gih narodov. Samo čas sem izgubljala, i
dega sluteči mož je bil nekega dne silno razočaran, ko je zvedel bridko res* nico. Sam se je prepričal, da ga žena vara in da igra prijatelj ž njim zločin* sko igro. Do usodnega spoznanja je prišlo po naključju. Ko je šel mož nekega večera v službo, mu je med potjo padel težak kos opeke na glavo in ga precej težko poškodoval. Navzlic temu je hotel v službo, toda tam so ga po* slali domov. In čim je prišel domov, je bil priča ženine nezvestobe. Ležala je v objemu prijatelja...
Mož je strahovito vzkipel in prija* teljstvo se je spremenilo v besno so* vraštvo. Postal je neizprosen in z»hte» val je od prijatelja, da se dvobojuje ž njim na kakršenkoli način in sicer to* liko časa, da eden podleže. Končno sta se zedinila, da se spopadeta z dvema lokomotivama, in sicer na ta način, da zavoziti drug proti drugemu s polno paro. Rečeno, storjeno! Strahotna drama, čije vzrok je bila ženska, se je odigrala in oba moža sta bila pri ka# rambolu lokomotiv smrtno nevarno poškodovana.
Sokol
Ob 65 letnici »Ljubljanskega Sokola"
Lepi sokolski lepaki naznanjajo ljubljanskemu prebivalstvu, da se vrši iutri v nedeljo 20. t. m. ob pol 4. popoldne na letnem telovadišču v Tivoliju jubilejni telovadni nastop matičnega društva Jugoslovenskega. Sokolstva kot uvod k proslavi 651etnice-društvenega obstoja. — Dne 1- oktobra leta 1863. je sklical brat dr. Žerovec ustanovni občni zbor »Južnega Sokola«, ki se ga je udeležilo 70 bratov, za takratne razmer© skoraj še nemške Ljubljane — aaravnost sijajno število. Nikomur izmed teh bratov pa se ni takrat sanjalo, da se bo iz te četice razvila v razmeroma kratki dobi tako mogočna sokolska organizaciia. —
Ljubljanski Sokol je na svojo jutrišnjo prireditev že ponovno vabil vso javnost, danes pa še posebej vabi vse one, ki so rmienja. da je Sokolsrvo postalo po preobratu nepotrebna institucija; vabimo jih, da prisotvujejo temu telovadnemu nastopu, kjer se bodo na lastne oči prepričali, da je sokolsko delo neskončno in da gre od roda do roda, kajti ne pozabimo — kar je nesporno — da ima le krepak in zdrav narod bodočnost Bodi tudi tukaj po-vdarjeno, da je ravno Sokolsrvo že na ti-soče in tisoče mladine odvrnilo od pijančevanja in razuzdanega življenja.
Jutri bomo na teiovadišču videli deco v nežni mladosti, videli bomo razvita telesa naraščaja in članstva — uspehi vztrajne telovadbe po sokolskem sistemu, kateremu se približujejo in si ga prisvajajo že skoro vsi kulturni evropski narodi in ki je vpeljan tudi že v našo junaško jugoslo-vensko armado.
VI. pokrajinski zlet JSS v Skoplju
Program predzletnega šolskega dnera. Pokrajinski zlet JSS v Skoplju je pred durmi. Priprave za ta zlet pri Savezu, skop-Ijanski župi kot organizatorici in pri vseh župan so v polnem teku in z gotovostjo se pričakuje, da bo zlet lepa sokolska prireditev, ki jo v precejšnjem številu poselijo tudi drugi slovanski bratje. Od vseh žup prejema Savez poročila o zanimanju, ki vlada pri društvih za zlet in tudi iz Slovenije bo
— kljub daljavi — dosti Sokolov in Sokolić, ki posetijo svoje najjužnejše brate.
Ves mesec juni bo imela skopljanska župa polne roke dela. Uvod v sokolske svečanosti zleta bo tvoril predzletni dan 3. junija namenjen šolski mladini. Predzletnega dne se bo udeležil starešinstva JSS tudi savezni starosta brat E. Gangl. Program tega dne je naslednji: I. V soboto 2. j.unija v prostorih Sokolskega doma zvečer svečana akademija. Na tej akademiji bodo nastopili dijaki in dijakinje skopljanskih srednjih šol z raznimi vzornimi vajami.
II. V nedeljo 3. junija dopoldne: Ob 6. zjutraj lahkoatletske tekme na zletišču. Teh tekem se udeleže dijaki višjih razredov srednjih šol Južne Srbije. Lahkoatletske tekme bodo obsegale: skok v višino, skok v daljino, troskok v daljino, metanje kamna, tek. — Ob 7. skušnja za proste vaje na zletišču. Ob 10. štafeta. Učenci bodo tekli ]*> 75 m s prostorov oddaljenih najmanj 3 km. od sredine Skoplja proti Prosvetnemu domu. Tu bodo zbrani direktorji srednjih sol z inšpektorjem Ministrstva prosvete na čelu, ki bo sprejel štafete. Popoldne: Ob 3. svečana povorka po Skoplju. Ob 4.30 javna telovadba: 1. Skupne proste vaje moške in ženske dece skopljanskih osnovnih šol; moška deca bo vežbala z zastavicami, ženska deca z obroči. 2. Sok*>Lske in otroške igre
— izvajali jih bodo učenci in učenke vaških osnovnih šol v narodnih nošah. 3. Proste vaje učencev višjih razredov osnovnih šol. 4. Ritmične vaje — učenci višjih razredov osnovnih šol. 5. Vaje z loki — učenke nižjih razredov osnovnih šol. 6. Vaje s palicami — dijaki nižjih razredov srednjih šol. 7. Poseben nastop učiteljišča. S. Oddelki višjih razredov moških in ženskih srednjih šol. 10. Skupni nastop vseh šol. — Zvečer bo na zletišču naraščajska veselica v Narodnem gledališču akademija za naraščaj s sodelovanjem sokolskega naraščaja, Članov gledališča. Sokolskega društva v Skoplju in skop-ljanskega pevskega zbora. — To je torej spored predzletnega dne, ki je namenjen mladini; prepričani smo, da bo to najlep&i uvod v skopijanski pokrajinski zle*.
Pcmagajte Bolgarom!
(
\
Pogled v naše damske in brivske salone
Zadnjič smo obrali modistke, nedavno naše slaščičarje in zakaj ne bi pogledali tuda v naše brivske m damske salone, kjer se prirezujejo in striže jo mične in DUbke bubi glavice, kamor prav rade zahajajo v.se Ljubljančanke, ki potem prihajajo iz njih pomlajene in lepe kakor ptič Feniks iz ognja... Pa ne samo saloni, tudi naii brivski in česalni mojstri, lasni-čarji ali frizerji, kakor jim pravijo Ljub-tfančani, so vredni, da si jih ogledamo in oceoimo njinovo umetnost, ki PTav aič ne zaostaja za pariškimi coifferji ali dunajskimi banbierji. In če imata bagdadski in seviljski brivec svojo opero ali opereto, Parižan pa «Hgara, ki se ženi,* zakaj ne bi tudi malo počastili dosedaj skromnega ljubljanskega modstra in raznesli njegovo slavo po svetu. In ker so bubi glavice, ko-derčki in keberčki, ki se pojavljajo na ljubljanskih ulicah, vsak dan lepši, pikant-nejši in šarmantnejši, je pač naša dolžnost, da se kot vestni kronisti oddolžimo ljubljanskim mojstrom- Na piko smo vzeli samo mojstre, odnosno salone, kamor zahaja večina Ljubljančank, dasi ostalim s tem nočemo delati krivice.
DAMSKI SALON! V LJUBLJANI.
Sfcer je res, da je bila frizerska umet-eost že močno razvita pred svetovno vojno, toda po vojni je nastal tudi na tem polju pravcati preokret. Zmagoslavni pohod bubi glavice, ki si je v par letih osvojila ves svet, je bil temelj novi frizerski ali Iasničarski umetnosti, ki je danes v svoji tehniki, okusu in rafinmaju dosegla svoj višek. Sporedno so se pojavile tudi druge zahteve, ki so večinoma pridobitev te zahteve povojnega časa: masaža in nega obraza, da o manikiranju in drugih takih zadevah, ki so bile več ali manj znane že poprej, niti ne govorimo In kakor drugod, tako se je tudi y Ljubljani razvilo lasničarstvo v pravo umetnost. Seveda pa je nova doba zahtevala tudi novih tehničnih naprav, modernizacijo obfatov in nabavo vsakovrstnih in neobhodno potrebnih predmetov, instrumentov in aparatov. In odkrito moramo priznati, da kljub temu, da le vse to zvezano z velikim rizikom ln ogromnimi materijalnimi žrtvami, Ljubljana prav nič ne zaostaja v tem pogledu za modernimi velemesti, marveč jih še prekaša. Le poglejte v na§e brivske in damske salone in priznati morate, da odgovarjajo zahtevam današnje dobe, da so elegantni, čisti, zračni, hitgiienični in najmoderneje opremljeni. Celo tujci priznavajo, da se naši saloni, (naj omenimo Fettich-Frank-heimovega, Podkraj šfcrvega, Gjudovega, Navinškovega. Franchettijevega, salon Mila, Dorčečev salon, lahko kosajo s pa-rišlrimd ali celo dunajskimi. Pa poglejmo malo bolj natančno v te salone.
SALON PODKRAJŠEK. Salon Podkrajšek na Sv. Petra cesti, ki je opremljen z vsem komfortom, nudi damam novo presenečenje. Sedaj si namreč lahko kar telefonično rezervirajo uro! To je pač boniteta, ki jo ne uživate niti na Dunaju. Salon Podkrajšek je tudi v drugem pogledu opremljen z vsemi tehničnimi napravami. V številnih ličnih kojah, v katerih neprestano vlada živahno vrvenje — dame prihajajo in odhajajo — so nameščeni razni aparati za friziranje, sušenje in umivanje. Pri Podkrajšku se namreč striže, umiva, kodra, trajno kodra, barva, masira in pomdaja... V zadnjem pogledu mojster poseka tudi slovitega Vo-ronova. Salon vodi skupno s svojim sinom Metodom, ki se je izučil lasničarske umetnosti na Dunaju, sam g. Podkrajšek v veliko zadovoljstvo svoje številne klijentele. Omeniti moramo še njegove lasni-
čarske izdelke, ki so prvovrstni in je krasna glava na črnobeli reduti žela splošno priznanje. Podkrajškov salon obstoji že 28 let,
V RENOVIRANEM GJUDOVEAt SALONU.
Kongresni trg. Salon g. Gjuda. Najmodernejši, elegantno in nadvse razkošno urejen in opremljen damski oddelek. Nočemo delati nepotrebne reklame, toda res je, da nudi pogled v Gjudov damski salon naravnost užitek. 15 elegantnih koj. Tudi tu je vse opremljeno z najmodernejšimi aparati In orodjem, lokal sam pa je razdeljen v več oddelkov: za striženje, za pranje glavne, za friziranje, za masažo, za barvanje las in za trajno kodranje. Dasi je damski salon nastal Sele po volni, ga Ljubljančanke prav rade posečajo, ker vedo, da je postrežba res prhna, poleg tega se je pa salon tudi priljubil radi svoje čistoče in higijene.
Poglavje zase je pa brivnica. Sicer je res, da smo danes posvetili pažnjo v glavnem damskim salonom, toda novega, naravnost pompozno preurejenega brivskega lokala ne smemo prezreti Da zadovolji tudi gospode, je lastnik prezidal in elegantno renovira! lokal. Brivnica, ki vzbuja občudovanje vsakogar, kdor jo je že videl, se otvori že prihodnji teden.
SALON FETTICH-FRANKHEIM.
Salon Fettich-Frankheim je menda eden najstarejših v Ljubljani, zbirališče ljubljanske elite in haute volle. Od svoje ustanovitve pa do danes se nahaja na svojem starem prostoru y Šelenburgovi ulici, torej sredi mesta. Poprej kombiniran z brivnico, je zdaj izključno damski salon. Tu se vrše vsa dela, spadajoča v lasničarske umetnost, trajno in vodno kodranje ali on-dulacija, manikiranje, masaža in barvanje las v vseh niansah. Radi svoje izborne lege je salon Ljubljančankam zelo priljubljen, vodi ga pa z veščo roko gdč. Erna Fettich-Frankheim. Mimogrede povedano, se nahaja podružnica salona, odnosno samostojni salon tudi v Mariboru, vodi ga Pa njena sestra. Ljubljančanke opozarjamo tudi na izbrano zalogo kosmeričnih potrebščin, najfinejših pudrov in drugih stvari, po katerih naše dame rade segajo.
Salon
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
priporoča
elegantno urejeno brivnico
in posebni oddelek za friziranje, barvanje in Izvrševanje lasnih izdelkov. 953
SALON ENGELBERT FRANCHETTL
Na Dunajski cesti, v najlepšem delu mesta, leži salon brivskega mojstra in las-ničarja, stare ljubljanske grče g. Engel-berta Francheettija. Elegantna brivnica, a še elegancnejši damski salon, zgrajen popolnoma po dunaiskem vzorcu. Koje so izredno lične. V vseh kabinah je dana možnost trajnega kodranja in sušenja las, ne da bi bilo damam treba presedati, poleg tega umejo pri mojstru Franchettiju spretno striči, prirezavati in manikirati, da o barvanju las niti ne govorimo, ker je to pač razumljivo. Nedvomno je Franchettije-va brivnica in damski salon med najlepšimi in estetično v polni meri odgovarja-
jočimi lokali v Ljubljani. Salon vodi vešče sam lastnik skupno s svojim sinom Vrnjeni,, ki se je izučil lastoičarske umetnosti pri prof. VVeinbergerju na Dunaju. Brivnica g. Franchettija je ena najstarejših v Ljubljani in obstoji že 32 let.
SALON MJLA.
Eden naših najmlajših, pa vendar že renomiranih damskih lokalov v Ljubljani. V kratkem času svojega bivanja v Ljubljani si je znal lastnik G. Gradinski pridobiti številno klijentelo, kar je končno razumljivo, če upoštevamo, da leži lokal tako rekoč v sredi mesta in je poleg tega izredno eleganten, prostoren z dolgo vrsto koj, ki so opremljene z vsemi tehničnim* potrebščinami in aparati za kooranje, sušenje, barvanje las in vsa druga, v to stroko spadajoča defla. G. Gradinski, ki je svojječasno vodi! laatno brivnico in salon na Bledu, bo imel tudi letos v Park-hotelu podružnico svojega salona, na kar že zdaj opozarjamo vse goste m obiskovalce Bleda.
Dame pozor!
Vodno ondulacijo, električno masažo lic in vsa Iasnlčarska dela izvršuje salon
IVAN DORČEC, Ljubljana,
Dalmatinova ulica 13. $82
V   DORCECEVEM   SALONU V DALMATINOVI ULICL
Dasi ni dolgo med nami. si je ustvaril g. Dorčec v Dalmatinovi ulici eleganten, prav idiličen damski salon, v katerega je vhod skozi njegovo brivnico. Salon je popolnoma separiran tako, da dame lahko neženirano prihajajo in odhajajo. V štirih kojah, ki so opremljene z vsem potrebnim komfortom in aparati za kodranje, ondulacijo, električno masažo lica, je vse spretno urejeno in nameščeno. Nočemo peti g. Dorčecu hvale, toda priznati Je treba, da se potrudi, da je njegova klijentela zadovoljna ž njim, pa najsi bodo dame aH gospodje.
Stalna higijenska razstava na velesejmu v Ljubljani
Preurejena in znatno izpopolnjena, se otvori letos v soboto dne 2. junija. Razsta* va obsega preko 700 slik, fotografij, prepa» ratov, modelov in nazoril, nanašajočih se na vsa polja higijene. Temelj celi razstavi tvorita osebna in stanovanjska higijena, kjer so znazoTjeni razni nauki in pravila, tako da jih mora na prvi pogled razumeti tudi malo izobražen človek.
Smisel razstave je ta, da skušamo vsa* kemu posamezniku pokazati pot k cilju, ki ga ima človeško tele na tej zemlji: živeti čim boljše, čim lepše, čim srečnejše in čim daljše. V dosego tega cilja nam je potreba še mnogo znanja o ohranjevanju zdravja in o preprečen j u bolezni splošno po vaseh in mestih. Z eno besedo, bolehamo vried neznanja in malobrižnosti.
V stalni higijenski razstavi so nakopi* ceni neprecenljivi zakladi, do katerih ima vsakdo pristop. Tukaj nabrano znanje se bo mnogobrojno obrestovalo.
Od ustanovitve 15. avgusta 1925 do je* seni 1927, je razstavo posetilo nad 100.000 oseb, med njimi tudi Nj. Vel. kralj Ale* ksander, več državnikov in nekaj zdrav* stvenih prvakov inozemstva. Splošno se je izražalo zadovoljstvo nad to institucijo.
Razstava obsega po vrsti nastopne od* delke: Anatomija — Trahom — Živila —-Dečja nega — Dezinfekcija — Asanacije
— Stanovanjska higijena — Higijena žene
— Osebna higijena — Spolne bolezni — Higijena v okolici hiše, Higijena v hiši — Nalezljive bolezni — Obrtna higijena — Solsk. higijena — Bolniška soba — Jetika
— Prva pomoč — Alkoholizem — Tobak. V oddelku za spolne bolezni in higijena
žene, je redoraalim vstop zabranjen.
Vratar razstave sprejema tudi naročnike na edini slovenski zdravstveni list «Zdrav» je». Revija je pisana zelo poljubno, izhaja mesečno na 24 straneh in stane celoletno 30 dinarjev.
0 slovenski kulturni usmerjenosti
Ker se v zadnjem času živahno razpravlja, kako usmeriti slovenski kulturni razvoj, zato naj sledi nekoliko načelnih pripomb k temu vprašanju.
Slovenci smo stali dolga stoletja pod tako silnim nemškim vplivom, da pritiskom, da je postal za našo rastočo narodno zavest ob koncu minulega stoletja neznosen. 2e ta enostranska odvisnost je bila škodljiva, še bolj pa je škodila zaradi tega, ker se nismo vedno držali čistih in najboljših vrelcev nemške kulture, ampak smo največkrat zajemali iz že kalnih vod, in pri tem Je ostalo celo po svetovni vojni.
Toda Že ob koncu 19. stoletja so začeli nekateri iskati stike s francosko kulturo in to stremljenje se je po vojni še okrepilo. Ta ali oni je celo nastopal za to. da bi nam naj postali sedaj Francozi to. kar so nam bili do sedaj Nemci. To pa bi bilo popolnoma zgrešeno, kajti zamenjali bi samo eno odvisnost z drugo.
Vse premalo pa se je dosedaj povdarja-lo, da je predvsem treba gojiti našo lastno narodno posebnost In krepiti našo narodno samozavest. Kajti ta še zdaleka ni tako močna, kakor bi bilo želeti, saj se je ravno v najtežjih in odločilnih trenotkih sumljivo majala (ilirska ideja itd.).
Poleg temeljne točke: gojitve slovenske kulturne samostojnosti, je potrebna za nas
zlasti   slovanska vzajemnost,   ta pa s«
mora postaviti na stvarnejšo osnovo, kakor se je to dosedaj vršilo; kazati se mora v našem živem in vztrajnem zammanju za duhovno, pa tudi gospodarsko in politično življenje ostaifh Slovanov, predvsem seveda Hrvatov in Srbov.
V zadostni meri pa moramo gojiti tudi stike z ostalimi narodi, zlasti zapadnimi, a tudi z onimi, s katerimi si trenutno nismo posebni prijatelji, ampak mogoče celo nasprotniki, saj Je nepoznavanje ali podcenjevanje nasprotnika prvi korak k porazu. Držati pa se moramo pri tem naravnost prvih in najboljših virov, torej n. pr. glede Nemcev ne samo Gradca fn Dtraaia, ampak ttrdi Berlina, Lipskega, Monakovega itd. Nikakor pa ne smemo zaiti iz ene skrajnosti v drugo: ko se je pred vojno vse nemško precenjevalo, odrekajo sedaj nekateri Slovenci Nemcem vsako izvirnost. Nemci so kakor vsi drugi kulturni narodi sprejemali tuje pobude, a imajo poleg tega tudi mnogo izvirnega. Razen tega ima nemški vpliv pri nas prednost ugodne zemljepisne lege, ki se ne da zlahka izločiti. Pri gojitvi stikov z inozemstvom pa ne smemo samo sprejemati, ampak moramo skrbeti tudi za to, da oni nas spoznajo.
Ta načrt usmeritve slovenske kulture je ob primerni in smotreni delitvi dela izvedljiv, a zahteva od slovenskega izobra-ženstva mnogo, ker ni prav nič udoben. Ali pribiti treba, da noben pripadnik, zlasti pa noben izobraženec malega naroda ne sme biti nagnjen k udobnosti. Kajti česar malemu narodu nedostaja na številu (kollkostl), to mora nadomestiti s kakovostjo, če se hoče trajno vzdržati. In reči se mora. da je bilo predvojno slovensko izobraženstvo v tem oziru visok ost oječe in jako požrtvovalno. Po vojni pa se zdi, kakor da nekoliko popušča, nekaj iz zagrenjenosti, da se niso vse nade izpolnile, nekaj pa zato. ker radi gledamo proti jugovzhodu in se nam dobro zdi, češ, koliko smo naprej pred onimi. Ali treba bo zopet pogledati proti severoza-padu, kajti že v Avstriji, s katero smo nekdaj korakali precej na isti višini, so nas kljub vsem težavam, ki so iih imeli, v marsičem prekosili, kaj šele drugod!
Dr. M. Robič.
Darujte za Bolgare!
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje, vodna ondulacija. Separirani oddelek za specijalno barvanje las v vseh niansah.
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 9si Telefon 3385.
Danes!
Najnovejši »Uia« - velefilm
Danes!
V glavni vlogi kot sobarica nastopi dražestna
MADY CHRISTIANS
Poleg nje še
ERNA MORENA, VVERNER FUETTERER, DAGNY SERVAES
Kaotično življenje velemestnega hotela. Mlada medicinka - sobarica. Tajna ljubezen. Strast učenjaka. Zločinec iz ljubezni do človeštva. Družba, ki se boji policije. — Ples v maskah. — Policijska
preiskava. Premijera danes ob 4., pol 8. in 9. uri Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
Rupert Hughes:
Gešnjev cvet
In župnik je zagrešil nad njima nepopravljivo zlo Vsajj pri drugih bi bilo to nepopravljivo. Za Češnjev cvet pa zakon ni rjomenil nepopravljivega zla. Mlada žena je imela od skrivnostnega Lončarja moč, da je lahko napravila križ čez preteklost in se vsak čas brez najmanjše posledice otresla zakonskega jarma.
Nekaj časa je bil zakon srečen in mlada je srkala iz palme čaše ljubavno opojnost v prijetni zavesti, da Ima tako izkušenega in krepkega moža. Kmalu se je pa mož vrnil k svojemu poklicu in prišlo >e razočaranje.
2ena je spoznala, da je last moža, ki zapusti vsako jutro njeno naročje in hiti v naročje drugih žensk. Spoznala je, da ima moža, ki se za druge ženske bori, jih zalezuje in tvega svoje življenje, da reši njihovo. Imela je moža, kš je rad gJedal drugim ženskam v oči, ki je imel na ptetnu vedno pogled umirajočega laboda in netrrnirajooe ljubezni za kako dražestno bftje. Zvečer se je pa vračal ves fzmozgan in do grk sit ljubezni ter je moral zahajati v boksarski klub, da si je utrdil irrišice za drugi dan.
Cez nekaj mesecev je poslala po mater in očeta in mirno je poslušala, ko sta jo karala, Češ, saj sva te svarila, po nisi ubogala.
Strinjala sta se z njo, da življenje s takim možem m* mogoče. In šli so k
najboljšemu odvetniku v Los Amgelosu, k strokovnjaku za zakonske zadeve. Roditelji so se zgražali nad neizogibnimi komentarji in članki, v katerih so novine razbobnale v svet vse podrobnosti razporoke. Mlada žena je pa Čutila, d-a se je obnovila v nji tajna moč.
— Nobene razporoke! — je dejala — izbrišem si ga iz spomina, kakor da ga nisem nikoli videla. Na tihem se ločim in iztrgam mu iz glave spomin name.
Te besede je izgovorila v navzočnosti Clatudea Winsora. ki je prišel s svojim odvetnikom, da uredi mučno zadevo s češnjevim cvetom, njenimi roditelji in njihovim odvemikom Johnom Elphistonom.
Kornau je izgovorila te besede, se je pojavil na VVkrsorovem obrazu čuden izraz. Zopet se je zemlja zamajala in krenila v nasprotno smer, nato je pa mirno nadaljevala svojo pot.
— To ni nič hudega, — je dejal El-phiston. — V Kaliforniji smo vajeni potresnih sunkov. Nič se ne bojte.
Objel je mlado ženo, da bi ne padla, in opazil je, da je zelo lepa. Oba sta se ozrla na Claudea Winsora, ki ju je začudeno gledal. Skdmjič se je poklonil, nekoč.
— Oprostite, pomotoma sem zašel v tujo hišo.
Opotekel se je in odšel. Prvo, kar je spoznal, je bilo, da sedi na svoji verandi Sn drži v naročju otročrčka v navzočnosti svoje prve žene, dočim je fotograf pripravljal aparat, da fotografira srečno rodbino za novine.
Elphistone se je tiščal mlade žene in
silil v njo, dokler ni posegel vmes njen oče, rekoč:
— Kdo je vam dovolil stati tu in objemati mojo hčerko, kakor da ste že zaročeni z njo?
— Zakaij pa ne? — je vprašal Elphistone.
— Ne vidim nobenih zaprek — je dejala hčerka, ko je začutila, da je njeno življenje prazno. Sicer pa — kdo bi mogel biti boljši zakonski mož nego odvetnik?
In tako so posebni letaki kmalu oznanjali, da se je hčerka gospoda Greena Helena Anna poročila z odvetnikom Johnom Elphistonom.
II.
Izkušeni ljudje pravijo, da ni na svetu večje sreče nego biti žena odvetnika. Nekaj časa se je mlada žena strinjala s tem naziranjem doslovno. Kmalu ga je pa obrnila in spoznala, da ni na Svetu večjega zla nego biti žena odvetnika.
Imela je moža, ki se ji je že zjutraj izmuznil in odšel, da bi se boril za ženske klijente. Kadar je šlo za njihovo uničeno zakonsko srečo, je postal tako zgovoren in rahločuten, da so njegove solze tekmovale s solzami sodnikov in strogi sodniki so povesali glave in plakali skrivaj nad akti, po katerih navadno čečkajo, da bi se med obravnavo ne dolgočasili.
Elphistone je sedel po cele ure v svoji pisarni z lepimi klijentkami, božal jim je ročice in govoril pred tribunaiOm na dolgo in široko o njihovih čarih. Pa ne samo to. Doma je celo pripovedoval ženi, kako se je zabaval z drugimi in kako
navdušeno je zagovarjal njihove grehe pred strogimi sodniki v prijetni zavesti, da mu honorar v naturi ne uide.
Pisal je sila duhovite in globoko zasnovane tožbe ter navdušeno obravnaval svoje lastne zaključke. Poklic ga ;e klical pogosto v oddaljene kraje in žena ni mogla vedno potovati z njim.
Prirojena ljubosumnost jo je tako mučila, da se je morala posvetovati z zdravnikom, dr. S. 0. Lapijem, ki je bil ob bolniški postelji zelo prijazen in po-strežljiv. S sugestijo jo je pomiril bolj nego bi jo mogel z nožem in lekarstvi.
Po slovitem procesu, v katerem se je Elphistone docela izčrpal z zagovorom dražestne dame, ki je spravila moža na boben in ga tožila, da se ji je izneveril, je prišel domov in našel tasta, taščo in zdravnika, kako so se sukali okrog njego ve žene, ki je dobila hud živčni napad. Ko je Elphistone ves v skrbeh stopil k nji, se je naslonila na zdravnikova prsa in zakričala:
— Izgubi se mi izpred oči. Nisi več moj mož in sploh nikoli nisi bil.
Elphistona je zgrabila neka nevidna sila in ga potegnila nazaj v pisarno, kjer se je prebudil s hudim glavobolom in čudno praznino v spominu.
Cešnjevemu cvetu je skrivnostni Lončar vrnfl čudovito moč. Z nezvestim možem si ni dolgo belila glave. Mislila si je:
— Sicer je pa zdravnik najkoristnejši človek na svetu. Rada bi bila žena kakega zdravnika.
— Barkis nima nič proti, — je dejal zdravnik, ki je bil zelo ponosen na svoj
stan. Pregovoril je kolego, da ga je na-domestovai pri bolnikih in ves srečen je odpotoval na ženitovanjsko potovanje.
III.
Ordinacijo je imel v pritličju in zato je morala gospa Lapijeva sprejemati svoje prijatelje gori v stanovanju. Akustika je bila taka, da je slišala vse, kar so govorili v ordinaciji. Povsem zdrave in dražestne ženske so prihajale vse razburjene in nervozne, odhajale so pa tako pomirjene, da je začela mlada žena svojega moža dolžiti sumljive zdravniške prakse. Predobro se je še spominjala, kako prijazen in zgovoren je bil z njo, ko je bila žena drugega. Ir ugibala je, dokler se njeno ugibanje ni iz-premenilo v bridko resnico. A najhuje je bilo, da je bil mož suženj telefona. Noč in dan so ga klicali k bolnikom, največkrat pa k bolnicam. In nikoli ni povabil žene seboj.
Kmalu se je njeno zanimaje za gmotne leke tako poleglo, da je zahrepenela po duhovni utehi. In odšla je k svojemu župniku, dr. CIarencu Yostu, da mu potoži svoje gorje.
Hotela se je ločiti, toda župnik se je zgrozil nad to mislijo.
— Razveljaviti zakon bi ne bilo tako hudo, — ji je prigovarjal.
— Dobro, razveljavljen je, — je dejala zamišljeno.
In dr. Lapius je bil zopet samec. Toda mlada žena se je zagledala v dr. Yosta. živel je v tako vzvišeni atmosferi in tako dobri fari, da je sk^nila Jeliti i njim Oboje. (Konec prihodnjič.)
najmoderneje in  higijenično preurejenega
brivskega salona v LJubljani.
Priporoča se ALEKSANDER GJUD.
ponedeljek otvoritev
l. j 3 a li -j j a □ j j j a^a'Lra'a'a a:a!a'a
aiaiaiaiaia'afaiaioiiaiaiaFaia aiaiaiaiaia
r
Ć
M-
02
Stran 8.
•SCOVFNSKT NAROD, dne 19. maja 1928.
Stev   115.
II TRAJNO KODRANJE
I električna masaža, manikiranje, barvanje las.
H I   Saion FETTICH-FRANKHEIM, Ljubljana, Kongresni trg, nasproti kavarne „Zvezda".
■    ■ ■                                                                                                                ,                                                                                                                                                                             Hi a		
*WIf [TIC F     <**ole) za računske stroje   cek  m  kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov     | J	Barag	a, Ljubljana, Selenburgava ulica 6|l  reieton 2980
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke t ar.
/eze niffinejie In aajceneJSt
mehanično umetni) vezenje
Matek & Mikeš
Ljubljana, Da Ima t ino vs ulica 13
Entlanje, ažuriranje, predtit-kanje ženskih ročnih del za trgovino, Šolo in dom.
Ivan Genussi
pleskarstvo In llčarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se Jamči. — Cene nizke I
59-T
Učenca
ea delikatesno trgovino sprejmem. Nemščine vešči imajo prednost. — Naslov v upravi »SI. Nar.« 984
Dvodružinsko hišo
takoj prodam. Kupec dobi stanovanje drveh sob m kuhraje. Pojasnila v gostilni »Mo-stiček«, Rožna dolina. 985
Gospodična
vešča stenografije in strojepisja, išče službo začetnice. Gre tudi za en mesec brezplačno Ponudbe na upravo   tista  pod  »Začetnica »/950.
Strojni ključavničar
Sče delo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod «Zvest»/949.
Letoviščarju na Bledu
oddam za mesec junij eno ali dve mebiovaini sobi s celo oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod «Solnč-na leza»/974.
D.M.C.
največje skladišče
Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 26 791
Binkoštna odprodaja klobukov
avoje zaloge še 7777 kom. moških, 1111 kom. damskih slamnikov, 499 kom. otroških po p Mu in svilenih klobukov bora prodajala po ponovno znižani ceni samo kratek čas od 16. do 26. maja 1928. do 9. ure zvečer. Ne zamudite ugodne prilike. — IVANKA ŠMALC, Ljubljana. Marijin trg  1. 967
Ure zlatnino
ter ostala darila za birmo prodaja radi preselitve
po znatno znižanih cenah 964
Ivan Paklž
Ljubljana, Stari trg.
Oglejte si zalogo in
cene)
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri tik lin, išče
mirna stranka (5 oseb). Vselitev l junija. Plača event. za pol leta v aapre]. Ponudbe na upravo Usta pod cMirno»/952.
Prodaja košnje
L KNEZ Lz Ljubljane bo prodajal na Binkoštni ponedeljek dne 28. maja t. L svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne prj Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški 966
Učenec
priden in močan, star 15 k/t, se želi učiti ključavničarske obrti. Stanovanje in hrano želi v hiši. Ponudbe na upravo Ksta pod «Vajenec*/976.
Dvodružinsko hišo
novo, na somčni legi, 35 min. iz mesta, takoj prodam. Vodovod v hiši. Kupcu takoj na razpolago stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna prilika»/973.
Trgovski pomočnik
kateri vodi že več mesecev popolnoma samostojno podružnico na deželi, želi preme nit: službo. Cenjene dopise na upravo «Slov. Naroda* pod «Podjeten»/962.
jsokouosouoioi
Brezplačen pouk v vezenju, raoi aparatov itd. —    Ugodni plačilni pogoji. — 15Ietuo jamstvo.
ioboioioi010bo
Za dom!
za šivilje, krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entia (obšiva), veze (stika), krpa perilo in nogavice. Brez vsakega preklinjanja plošč in drugo je stroj v minuti pripravljen aH za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih zavzema  Šivalni   stroj STOEWER,
|e tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike m oglejte  si to  izrednost pri
Lud. Baraga,
Ljubljana, Šeleoburgova 6, I.
15 letna garancija
iiMiS šivalni stroji«KOLESJI
znamke GRITZNER !o Adler
:3 dom, obrt in industrijo — istotam švicarski plettlni STROJ O U BI E O
Samo pri  JOSIP PETELINCU
Tudi na obroke«
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi Pouk v vezenju brezplačen
Cene nizke
Sledeče srečke V. razreda
državne razredne loterije, ki jih je prodala
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
so bile izžrebane dne 16. maja, in sicer so zadele:
Flobert-puške
Lovske puške, brownaage, pištole za strašenje psov, samokrese, to« pice, zaloga lovski Id rfc&kib potrebščin ter umetami ogenj.
F* K. Kaispr. puškar. Ljubljana.
Šeleoburgova ulica št. 6.
Pozor! Pozor!
TRGOVCI!
Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primoran opustiti delno »vojo bogato zalogo raznega G4LANTER1JSKEGA IN KRATKEGA BLAGA NA DEBELO, vsled teta ODPRODAJAM razno blajjo po ZNIŽANIH cenah.
OSVALD DOBEIC
veletrgovina galanterije (n pletenin. LJUBLJANA. Pred Škofijo U. IS.
Ne zamudite prilike)
Din 40.000
je zadela štev. 10 897
Din 10.000 je zadela štev 95.500
Din 3.500 je zadela štev. 120.103
Po Din 1.500 so zadele št. 30.042, 01.706, 58.201, 21.529, 58.352, 70.202, 82.821, 23.343, 10.880, 34 039, 108.132.
Po Din 500 so zadele štev. 15.465, 15.413, 90.922, 30.946, 53.408, 66.661, 91.701, 91.711,
115.678, 115.681, 7694, 7671, 7632, 20.196, 20.193, 20.200, 22.535, 22.527, 22.600, 46.009,
46.008, 46.067, 70.257, 70.332, 72.148, 72.101, 72.197, 72.120, 95.488, 95.488, 95.480, 95.430,
99.870, *99.879,   109.775,   120.132.   120.154, 120.170,   120.259,   120.229,   120.279, 76.704,
78.734, 103.131. 103.176, 10.888, 10.865, 10.999, 10.987, 34.758, 47.371, 60.156, 60.44, 60.109,
84.533, 84.535, 84.623, 84.687, 108.151, 108.207,  128.834,  24.587,  24.556,  11.103, 11.140, 23.337, 111.484, 111.470, 111.459
Kdor želi nadalje igrati na visoke dobitke, naj nam to takoj javi, da mu prihranimo □eizžrebaDO srečko. Izžrebane srečke naj se pošiljajo obenem na naslov:
Zadružna hranilnica, r* z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 10
LISETE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* T1PUE, IZDELUJE PO PRED* LOŽEN1H RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA S O. Z. SV- PETRA NAS. IS
Ocarinjen je
vseb uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk a&krbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi KAJKO HJRK. čari uski posred* aik, LJUBLJANA. M&sarvkovs cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanj* carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.        51 i
Za krojače!      NOVA VELIKA       Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige i
rompir
Direkcija državnih železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri v poslopju Gospodarske poslovalnice, Masarv-kova cesta 17 (poleg Ranzingerja) približno 5 vagonov krompirja. Kupci se vabijo.
~ ZELO ZNIŽANE CENE!
Lh'ok.oie&a, novi modeli lUiŽs, motorji, otro&ki m Igračni vozički, a&jnovej&i 4iv»ini »troji ID uuevmatu ke Mtcbeiln t*o*eb«J od<l«iek u popoluo i*> pravo, emajliranje in oonudanje dvokole* in otroftkih vo> ličkov, Šivalnih »trojev itd. Prod«]* □• obroke —■ [Iu~t.ro vam   ceniki   (r&nko 11
»TRIBUNA« F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. L i u b I ia n a. Karlovska cesta štev 4.
Hit si prebavo, da vam minejo bolezni i
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksirjem «F1* GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s poštnim povzetjem z navodilom vred
LEKARNA DR. SEMELIC. DUBOVNIK 2
Izvirni za bo j ček s 3 steklenicami, omotom in pošt« nino Din 105—, z 8 stekl. 245 Din, 1 stekl. pa 40 Din.
Številne   zahvalnice o uspešnem delovanju »Fižola« dospevajo dnevno
Salon
tt
m i lit
se priporoča vsem cenjenim damam, zlasti tudi onim, ki prihajajo z dežele: Kranja, Kamnika, Bleda, Novega mesta in drugod za trajno kodranje, barvanje las, vodno ondulacijo, manikiranje in masažo.
Ljubljana, Dunajska cesta.
980
W *
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos> in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sir. Petra cesta 19
Podeljuje v s ako vrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema n ran Une vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterij« sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse   računu ter  rlh obrestufe po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja
===== v bančno stroko spadajoče posle ============== tud' srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi dopo <
Urejuje: Josip Zupančič. — Z* »Narodno tiskarno*: Fran Jezerfek. — Za opravo In inseiatoi del lista: Oton Christot mm Vsi v Ljubljani
43