Katollšk cerkven list. -■■ 1 Teč^j XI. V Ljubljani 5. veliciga serpana 1858. Lfct 16. Jedro kersanske vednosti. Prav pogosto se sliši pritožba: rN i č več ljubezni ni med ljudmi!" Ta pritožba je tako navadna, de že skorej ko pregovor teče. in ima dosti resničniga v sebi. Pač ti bilo V6e drugači nasveta, ako bi spolnovali, kar nam Jezus tako ljubeznjivo priporoča: ljubite se med seboj, kakor sim jest vas ljubil". Ljubezen do bližnjiga je druga poglavitna zapoved, in Bog jo od nas silo natanko tirja, — tako natanko kakor pervo. ker pravi: r_Druga (zapoved) pa je pervi enaka". Kdo je Bog. in kaj je človek v primeri z Bogam! In vender ta neskončni Bog tako terdo zapoveduje, oe le samo Boga ljubiti in vse dolžnosti do Njega spolnovati, temuč tudi bližnjiga ljubiti in vse dolžnosti do njega spolnovati; ljubiti pa Boga čez vse in bližnjiga kakor sam sebe; ljubiti Boga zavolj Njega samiga, ljubiti bližnjiga zavolj Boga. Naj kdo se tako terdi. de bližnjiga po keršansko ljubi, je vender to laž. ako pa Boga ne ljubi iz vsiga serca čez vse; ravno tako: Naj kdo še tako terdi. de Boga ljubi, je to vender laž, ako pa svojiga bližnjiga ne ljubi kakor sam sebe zavolj Boga. Naslednja kratka obravnava, ki je ravnokar s naj vikšim duhovnim dovoljenjem na svitlo dana in nam je te dni v roke prišla. *) razlaga zlasti drugi del velike Gospodove zapovedi od ljubezni do bližnjiga in dokaže iz sv. pisma, de kdor prav bližnjiga ljubi, gotovo tudi celo postavo spolnuje; de je to gotovo znamnje. de tudi Boga ljubi: de je tedaj poroštvo večniga zvetičanja. Za bolj priproste naj bo še rečeno, kar mora slehern iz keršanskiga nauka vediti. de ljubezen do Boga in bližnjiga se kaže iz 6polnovanja Božjih zapoved, po besedah Jezusovih: „Kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje, tisti — tisti mene ljubi". Zmed zapoved Božjih pa razlagajo perve tri dolžnosti do Boga. druzih sedem pa dolžnosti do bližnjiga in do samiga sebe. In ker četerta zapoved zapoveduje „C'erkvi pokornim biti**, zamoremo vse skupaj povzeti in reči: Kdor Božje in cerkvene zapovedi zares spolnuje, tisti Bogainbliž-njiga zares ljubi. Naj tedaj nasledva imenovano „Jedro ker-šanske čednosti". Vr. Zjutranja molitev. O vsigamogočni Bog in milostljivi Oče nebeški! ponižno te prosim, daj mi gnado in pomoč, de bora pred vsim iskal (iskala) Tebi dopasti: po Tvoji sveti veri in zapovedih živeti, in vsaciga greha se varovati (posebno**"); •) Dobi se v osmerki pri Gerberji v Ljubljani. **) Posebno — (tukaj bi bilo dobro imenovati zlasti tiste grehe, k kterim je kdo bolj nagnjen, ali saj je svetovati, jih večkrat prebrati, in posebno zvečer svojo vest po njih izpraševati). postavim : t. greha prevzetnosti (in od tod izvirniga) zaničevanja, zasmehovanja. zmerjanja. bojevanja itd. 2. greha lakomnosti, nezvestobe, goljufije, podlezovanja bližnjiga , podkupovanja, krivične vage ali mere, krivičnih pravd, skoposti, neusmiljenja do ubogih in potrebnih itd. 3. greha nečistosti v mislih. govorjenju in v djanju. 4. greha nevošljivosti, opravljanja. znašanja, krivičniga pričevanja, sovraštva, preganjanja itd. 5. greha požrešnosti in pijanosti in (od tod izvirniga) zapravljanja časa, premoženja, dobriga imena, zdravja itd. 6. greha jeze (če je krivična ali nezmerna). kletve, prepira, pretepanja, neusmiljenja do živine itd. 7. greha lenobe, poverhnosti in zamudljivosti v dolžnih ali zapovedanih delih. lene nevednosti v delih stanu. mlačnosti. ra-dovoljne zamude in radovoljniga raztresenja pri molitvi. Božjt službi itd. drugič: de bom bližnjiga vselej, kakor Tvojo podobo ljubil . in torej proti vsim ljudem posti j i v. pravičen in usmiljen; in tretjič: de bom zamogel tudi samiga sebe prav ljubiti: pred vsim za dušo in pravičnost skerbeti, v terpljenju poterpežljivost in serčnost ohraniti, v modrosti*) in spretnosti**) in v vsim dobrim vedno rasti, in posebno z zvestim spolno v a njem dolžnost svojiga stanu in s hvaležnostjo do dobrotnikov in usmiljenjem do vsih bližnjih si dobre dela za večnost uabirati: zadnjič pa tudi svojo časno srečo s pridnostjo, treznostjo in varčnostjo modro uterditi, in jo sebi in dragim v prid obračati. Dodeli mi. o Gospod! de bom to svojo prošnjo in naprejvzetje dans in vsaki dan zvesto spolnoval. in tukej na zemlji tvoj žegen , ***) po smerti pa večno zveličanje dosegel po Jezusu Kristusu, Gospodu našimu. Amen. Razlaga. Od jedra ali bistva kersanske rednosti ali pravičnosti. Jedro keršanske čednosti, ali s polnjenje cele Kristusove postave po spričevanju svetiga pisma in pameti pa obstoji v ljubezni do bližnjiga. Torej je pred vsim treba, bolj natanko nje naturo spoznati. Leta pa obstoji ob kratkim v sklenitvi naše volje s pametno voljo drugih, ali z bolj umevno besedo: de to hočemo, kar drugi po pameti od nas hočejo: (Enako popiše ljubezen do bližnjiga tudi sv. pismo: Mat. 7, 12. Vse, kar koli hočete, de vam ljudje store, tudi vi njim storite.) Drugi pa od nas hočejo, in sicer po pameti: 1.) de jih poštujemo ali jiin spodobno čast «ka-žemo; 2.) de njih pravic ne kratimo ali ne poškodujemo; in 3.) de smo tudi dobri ali usmiljeni do njih, t. j. de jim 6. greha nehvaležnosti in nepoštovanja zlasti do staršev in dobrotnikov, zapušenja dobrih prijatlov in rodbineov v njih potrebi itd. 9. greha termaste svojoglavnosti in neodjenljivost*. nepokorstm. kljubovanja. jezičnosti iid 10. greha nepoterpežljivosti in čmernosti itd. 11. greha razžaljive nepriljudnosti in neposhrežnosti do domačih ali ptujih; 12. vsih laži in zapeljivih zvijač: 13. ravno tako tudi vsih ptujih grehov, post. velevanja ali šmu-tanja, privoljenja, pohvale, zakrivanja, neposvarjenjm itd . in vsih drugih grehov. Opominj. Več drugih pregreh, ki so posebno gerde in velike, post tatvina. kriva prisega. ropanje. umorstvo itd. je tukaj opu-šenih. ker ni misliti, de bi se tisti, ki bodo to rooiitev hotli moliti, v njih pregrešili *) Perva stopnja modrosti je: modrost iskati. Iši modrost, m sc ti bo razodela. Sir. 6. 28. Iši jo s premišljevanjem, kako boš vse nar boljši in nar spretnejši delal ali govoril; iši jo v pregovorih, ki so nam jih stari zapustili; iši jo v pogovorih 9 modrimi in v svetovanju skušenih in zvedenih; iši jo z branjem dobrih bukev, posebno modrostnih bukev sv. pismu. **) Spretnost ali pripravnost: svoje dela hitro, natanko in po dobrim redu spolnovati. ***) Žegen : blažen ; r.egnati: blažiti radi dobrote skazemo ali v njih potrebah pomagamo in po-stre/ mo, kakor mi želimo, de bi nam oni storili. Po tem takim liubezen do bližnjica v polnim pomenu troje v sebi zapopade. namreč: pošto vanje, pravico 111 dobrotno« t ali usmiljenje do bližnjiga. Manjka le eniga tib trojnih bistvinih delov, vse ljubezni manjka. A. De ljubezen do bližnjica spolnjenje cele Kristusove postave v sebi zapopade. že po pameti spoznati zamorcmo Zakaj, kdor bližnji ga. to je. ne le rodbiucov ali pri-jatlov. ampak vsaciga človeka ljubi, ta ima gotovo nehamo prid no ali resnično ljubezen, ali z drugimi besedami: ima v resnici dobro serce. Tako dobro serce pa že po svoji naturi le dobro ljubi iu hoče, in nt more kaj hudiga ali postavi nasprotniga hoteti. kakor dobro drevo ne more roditi malopridnima sadu. Tedaj ima tak človek. dokler ima tako serce. ali dokler Iju&ezen do bliznjiga v sebi ohrani, tudi vselej resnično voljo ali pripravil o s t in vadost. celo postavo ali vse zapovedi »polnili. in se vsaciga pregrešenja varovati, ce ravno se morebiti zavoljo človeške slabosti vcasi v kaki reči spregleda ali prenagli, ali iz nevednosti ali iz premaliga spoznanja kej zamudi. Zmiraj namreč ostane tak eiovek. kteri in dokler bližnjima ljubi, ce tudi kako ueradovoljno slabost ali pomanjkanje nad sabo ima. v sploh ali po ce-I i m o b n a š a n j u d o b e r človek /. dobrim serca m . ua ktero Bog gleda. — Iz ra\no tega vzroka je ljubezen do bliznjiga tudi edino gotovo znamnje naše resnične ljubezni d o Boga m nase vrednosti v e e n i g a z v e I i-eanja. Zakaj, vsa ljubezen do Boga je \ tem zapopadena. de svojo voljo z Božjo voljo sklenemo ali de to h o temo. kar Bog od nas lioce. Kai pa Bog od na* hoče. nam je po svojih zapovedih oznanil. Po tem takiiu vsa naša ljubezen do Boga v spol no vanju njegovih zapoved obstoji: kar tudi sv pismo v mnogih krajih spn-euje. post. .lan. 14. 15-21: 2 Jan 2. 5: ter 5. 3. Kdor pa bližnjiga ljubi, kakor je bilo predej rečeno, eelo postavo ali vse Božje zapovedi spolnuje. tedaj v resnici tudi Boga liubi. in se s leni po njegovih lastnih obljubah njegove nasprotne ljubezni in vecniga povračila vrednima stori Zunaj tih dokaz tudi vsak človek lahko sam v sebi občuti, de vse naše djanja se le ljubezen do Boga i;t bliznjiga k pravi in notranji vrednosti povzdigue. in de tudi nar veei dobrote brez ljubezni storjene malo cene v sebi imajo: de tedaj le ljubezen vse človeško življenje oblazuje. našr djanja plemeniti, vse terpljenja iii jarme polajša. .u vsim dobrotnikam le ona pravo velavnost podeli. Toraj nam je Jezus, ki je nar i.olj vedil. kai nam je treba, edino zapoved ljubezni na svet prinesel, ktera pa vse dohre in blage namene in djanja v sebi zapopade. B. Vse »o sv. pisino na miiomih kraiih uci in dokazuje: .u sicer: a. je ljubezen do bližnjiga »»polnjenje cele kristusovc postave. .lan. 15. 12. To je moja zapoved (zapopatiek vsih •nojih zapoved) d e se ljubit e med seboj, kakor si m ] e s i vas I) u b i I. Jan. I .'t. 35. V : e in bodo v*i spoznali. <1 e ste :n o ) i uectici. ako bole ljubezen imeli in cd seboj. Mai T. 12. V>i:. kar koli (po pameti) hočete, le v a m 11 udje store, tudi t i njim storite, za k a; o je postava in preroki. (De bliznjiga ljubite kakor sami sebe. »o ie nauk in /.apopadek eele postave in prerokov j Mai 12. T I - milj eni e i ljubezen vo| dar k ali a i iii. i li s ' a iii s p o iii n i s . d e ima ' \ o | 1» r a t k e i z o p e i tebe: piliti o ii d i svoj dar preu a 11 a r i e iii. i n pojdi poprej, spravit - e - - \ o | i m !i r a i a iii in potem •« r i d i. in 1 .i i o i j. \ 11 <1 a i • I > ?M»-e reei • V~a Bozia služba brez sprave ali ljubezni bližnjiga nima pred Bogam nič cene. Mat. 23. 23. Gorje vam — vi hinavci! ki desetino dajete od mete, janeža in kumne; opu-sate pa, kar je i inenitnišiga v postavi: pravico, in usmiljenje in vero (zvestobo). (Hoče reči: V majhnih rečeh in šegah ste natanjkni. poglavitno zapoved pa. namreč: ljubezen do bližnjiga opusate . torej: gorje vam*) 1. Kor. 13. 3. Ko bi jest (zavolj časti ali hvale, ali druziga taciganamena) vse svoje premožen je ubogim v živež razdelil, i u ko bi svoje telo t je dal. tako de bi gorel; ljubezni bi pa ne imel: mi nie ne pomaga, t 1. Petr. 4. 8.) Ljubezen pa pokrije veliko število grehov. Iliiiilj. 13. 10. Ljubezen do bližujiga ne dela nud«»: spolnjenje tedaj postave je ljubezen. Galač. 5. 14. Vsa postava je v tih samih besedah zapopadena: Ljubi svojiga bližnjiga kakor s a iii sebe. Kimlj. 13 . s. Kdor bližnjiga I j u b i. j e postavo d o p o I n i I. 1». De je ljubezen do bližnjica tudi edino gotovo znaiiinje nase ljubezni do Boga. Jan. 14. 21. Kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje. tisti je. ki me ljubi. Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojiga Očeta, in jest ga bo m i i u b i I. 1. Jan. 2.5. Kdor spolnuje njegovo besedo t njegove zapovedi), ta v resnici Boga popolnama I j u b i. 1 Jan. 4. 12. Ako se med sabo ljubimo. Bog v nas ostane, in njegova ljubezen je v nas popolnama. 1. Jan. 4. T- 8. Predragi! ljubimo eden druziga. z a kaj lj u bežen j e iz B o ga: i n s I e d n j i. k te r i ljubi, je iz Boga rojen, in Boga pozna. Kdor pa ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen, e. I>c je ljubezen do bližnjiga edino gotovo poroštvo vecniga zveličanja. 1. Jan. 3. 14 —15. Mi vemo, de smo od smerti preneseni k življenju, (de bomo zveličani), zato ker brate \ bliznjiga j ljubimo. Kdor pa ne lj u bi ( bratov'), ostane v smerti (bo pogubljen). »Sledn ji, kteri svo-liga Iu a ta sovraži, je ubijavec. in veste, de ubi-tavec nima večniga ž i v lj en j a v s e bi o bs t oj e čiga Jak. 2. 13. Sodba brez usmiljenja tisti mu. Kteri ni usmiljenja storil: usmiljenje pa (ljubezen do bliznjiga) povzdigne nad sodbo (varuje pred obsojeujem). Kavno zato. ker je ljubezen do bližnjiga s p o I-njenjc cele postave, tudi Kristus pravi, de bo po delih ljubezni do bližnjima sodil. Mat. 25. 34. ete. Sim bil lacin. in ste mi dali ,esii. sim hi I žeji n. i ii ste mi «1 a I i pili itd. liinotatio. Oratio supra ullata toiam lere doctrinam moralem po-,iii I are m ijua>i in nueleo continet. Ouodsi ea in fainiliis preei->u> matutinis adjutigeretut . et sati? intellecla vel a tota lamilia • imul. vel a *|iiovis separatim ilieereiur. salubrem cene offici-•i um prineipaliuin memoriam in singulis <)U«>ridie eveitaret. ani-.ih>i,uo ad eoruiu custodiam stimularet. l,luare. si animaruni j>a?tore> uil iilam. una cum anne\a evpo.-itiune gravissimi nm-liienti. inlei paroehianos >uos ililatandam conlerre vellent: sani' .. i moruiii prnhitatem pro\elienuam in pluribus mulium eonfer-•riii. «-i multiplieis boni operis conscientiam sibi ronciliareni is rta* ti ja to vite r r tfubtjansh hn veti' Mm semenišu. Loterije — ločitev je beseda, ki nekaj brilkiga v sebi nna Te/ka ie loeite\ prijatla od prijatla. ako sia tudi le malo rasa ^ bogoljuhnim obeenji bila: težji loeite\ od množili prijailov iu ljubili tovarsev. s kterimi je kdo tele leta pnia/ni družbi /i\el; se 'e težji 'ta ločitev oeeta »d si- nov in sinov od očeta — duhovniga očeta, kteri je tako lepo družbo dan na dan s kruham svetih naukov poživlje-val in z zveličanimi opomini na srečno stezo čednosti iu vsiga pošteuiga življeuja zavračeval, še nar bolj pa s svo-lim lepim zgledam neomadežano pot modrosti kazal in učil. Tako se godi med gospodi bogoslovci iu njih prečastitimi predniki. Pride jim ob koncu leta čas, de se po marsi-k te rini trudu iu prizadevi za svoj prihodnji stan veseli podajo v naročje svojih dragih staršev in svojcov; radi pa se po odihu zopet vernejo, kamor jih neka nevidna moč vleče, ki jih veže na njih duhovne očete in drage tovarše v se-menišu. Udari pa jim nar poslednjič rezna ura, ki jih kliče v vinograd Gospodov, rekoč: „Pojdite po vsim svetu, učite vse narode itd.u Kakor aposteljni binkoštni praznik, morajo tudi oni stopiti iz hiše. v kteri so doslej od sveta ločeni prebivali, iu so tudi oni navdani s svetim Duham. ki so ga prejeli po škofovih rokah. Desiravno je stan, ki ga nastopijo, tolikanj žlahtin. lep in imeniten, k kterimu jih je le malo izvoljenih; vender slehern ve. kako mu je bilo pri sercu, ko je prišel cas. de je mogel to dobrotno hišo zapustiti in se s svojimi prijatli posloviti. Vender tako ginljiviga slovesa med senieniškim ozid-jem menile ni se bilo. kakor 22. uniga mesca. Ta dan so sklenili bogoslovci svoje šolsko leto. ter so se po navadnih duhovnih vajah vsak na svoj dom podali. Posebno pa je bilo to ta dan, de so se visokočastiti gospod Juri Vole, dosedanji dušni vodja ali špiritval, od bogoslovcov poslovili. Znano je namreč, de so visokozasluženi gospod za korarja izvoljeni in bodo po želji Mil. škofa tudi vodstvo v Aloj-zjevišu sprejeli, od kteriga so visokočastiti korar gospod Jan. Kriz. Po ga čar odstopili. Bil jim je v njih boleh-nosti poslednji cas. to težavno butaro odložiti. — Zbrali so si bili visokočastiti gospod špiritval letaš za duhovne vaje. ki so jih zadnjikrat tukaj vodili, sveto čistost, kraljico iz venca čednost, ki inora. kakor sleherniga kristjana, tako se posebno tudi duhovna lepšati, zališati in poveličevati. Kako lepa, imenitna in potrebna je ta čednost; kolikim nevarnostim je podveržena; kako malo nam je v »e zaupati: kako jo pa vender z Božjo pomočjo zamoremo neomadežano ohraniti : kterih pripomočkov se je poprijeti; — vse to so prav učeno, prijazno in ljubeznjivo. pa tudi tehtno in resnobno dokazali iz niuozih zgledov sv. pisma stare iu nove zaveze iu pojasnovali iz cerkvenih očakov, iz spisov svetih in slav-uih mož. kakor tudi še celo iz ueverskih modrijanov, ki so o ti čednosti pisali. Poslednjič so se prav po očetovsko poslovili od svojih ljubljenih zdaj pričujočih in nekdaj bivših sinov, so vsim v spomin rCastitatem- zročili iu priporočili, ter vse pri živim Bogu zarotili. de naj jo do zad-njiga zdihljeja svojiga življenja spoštujejo, varvajo in ohranijo. Upam. de sim po svoji moči dosti govoril, m de mi od nikogar ne bo treba Sodniku odgovora dajati, so proti koncu s presunljivimi besedami rekli. Pač bi mogle skalo pretresti te poslednje pomenljive besede. Ker je pa le Božji vsigavedočnosti vse človeško djanje znano, so med solzami prosili Boga za odpušenje vsih grehov, pogreškov iu slabost. s kterimi bi se bili v tem stanu kot špiritval kej zadolžili. Omenili so na to bližnjo ločitev in novi poklic, v kteriga jih je Bog prestavil. ter so opomnili bogoslovce. de naj bi se vedno spominjali naukov, ktere so tukaj poslušali, iu bili pridni delavci v vinogradu Gospodovim. Prosili so za zamero vse. ce so kterikrat koga z bolj terdo besedo posvarili. kar |e tudi njih stan od njih tirjal. de pa niso nikoli imeli namena koga žaliti. Gorke solze na njih iu množili licih so razodevale, kako globoko so njih besede segle v serca bogoslovcov. K sklepu so vse priporočili v varstvo Marije Device, kteri je semeniška kapela posvečena, in angelov varhov. ter prosili Boga. »le naj bi milostljivo sprejel zadnjo daritev za te pričujoče, iu jih blagoslovil s svojo sveto gnado. Očetovski blagoslov ki so ga na to posled-njikrat v ti družbi z njimi zbranim podelili. je sklenil pridigo Bila je potem služba Božja. Naslednjič pristopita št visokočastita gospoda, semeniški vodja korar Janez Novak. in semeniški oskerbnik Matevž Mer sol. pred zbrane bogoslovce. in v. č. g. vodja opomnijo bogoslovce nar poprej. koliko hvalo de so dolžni v. č. g. špiritvalu, de jim bo pa naj vredniši hvala, če si prav skerbno prizadevaj«) za spolnovanje imenitnih naukov, ki sojini jih dobri gospo«! delili — še zlasti v duhovnih vajah. Ginljivo se potem zahvalijo gospodu špiritvalu v imenu bogoslovcov in vsih druzih duhovnov za njih trud iu prizadevanje, pa tudi za dobre svete, s kterimi so njim samim pri odgojevanji mlade du-hovšine pomagali, in za prijaznost, kije res spomina vredna iu je visoka gospoda tako vezala, de vsili 12 let. kar sta skupaj živela. |ima tudi nar manjši besedica ni prišla nav-skriz. Pri zahvali v imenu duhovnov so prav primerno opomnili. de so gospod špiritval skoz 22 let svoje eastit-Ijive službe mnogim gospodam duhovno hrano delili kterih velik del zdaj že ko fajmoštri razširja med vernim Iji »i-tvam prijetni duh Jezusovih naukov, ki so se ga bili navzeli pri svojim špiritvalu. Nikakor de bi ue mogli naj višji pastir tiolj čislati lepih zaslug in izverstne učenosti, kakor de so um Alojzjeviše zrocili. Naj bi jim Itog tudi tam vse njih dela obilno blagoslovil, de bo blago odgojiše vselej svojiga imena vredno, iu se bo iz njega kakor iz perviga verta svoj pot dosti krepkih mladik v duhovšuico presajalo. Priporočili so k koncu sebe iu svoje bogoslovce vse v njih pobožno molitev iu blagi spomin, in dokončano je bilo ••pravilo. ktero se hvaležnim bogoslovcam ne bo nikdar iz njih spomina zbrisalo. Bog pa. kterimu s«i znane priserčne zelje in prošnje, goreče molitve in ves trud bivšima gospoda v blagor ii|ih duhovnih sinov. — On jim vse obilno poverili s časnimi m vernimi dobrotami! —p— fPzir po MjjubiJaai 9 |io«f6no v tire-rorerfu, o angelskim zronenft. Pretecene mesce sim večkrat sedel v večernim hladu v drevoredu (Stcruallee — morebiti se komu poljubi ga ..Zvezdnjek" po sloveusko klicati?) na klopeh pod košatimi drevesi, ter sim s hvaležnim scrcaiu vžival cisti in hladni večerni /rak. Veliko ljudstva, posebno gospode, se je po drevoredu, gori in doli. sem ter tje gredoc. sprehajalo Naj pove ..Zgodnja Danica" dragim hravcam misli, ki sim jih tukaj imel. Ko so se moje oci na živo zelene iu s širokim perieiu okošatene drevesa ozerale. sini se v serce veselil: ali te veselje se je spremenilo v žalost, ko se je zaslišalo večerno zvonenje. ktero je k češenj u Device Marije _Avt Marija!4' opoiniiiovalo Globoke rane mi je v serce sekalo, ko nisim ne eniga med temi odkritiga vidil; dobro bi mi bilo pri scrci delo. k«i bi jih bil le saj malo odkritih vidil. ali, kakor sini že rekel, tudi tega ni bilo viditi: le kak delavec, ki )e trudili od dela ravno inciiio -el. je pokrivalo v r«iki nesel. Kako je meni med zvoncu |em pri «-i bilo. ue morem lahko popisati Zdcl«» se mi ie. kakor ne bi bil na kakim lirugim svetu, kjer bi ne zernja kersauske vere /.u-ajeniga ue bilo. ali pa. de bi bili v si gluhi. „Pa ljub-liana, ta kraj je krona krajtiske dežele, sim -i mislil. p< kteri se ravnajo vse mesta, vasi iu kraji te dežele. kak<>i prebivavci po uri v zvoniku, ktera bi mogla tedaj v It f izgled vsim krajem krajtiske dežele biti. Ali kaj ko bi /e uri tem ostalo! K temu pride vsako leto. tako tudi letaš, veliko mladine z dežele v Ljubljano služit. Prinesejo seboj z uiatertie hisc tudi vse lepe keršanske nauke in navade, pa komaj so nekaj časa tukaj, /.e zacneio opnšati lepe navade. posebno mladenci. de so zjutraj, opoldne iu zvečer ko k angelskimu češenju zvoni, večidel pokriti in pa za- *) Zftr«-s ohč»l«i\ m j a vredni pogle«! . . Ko je llog izraelcam zapovedi dajal na gori Si naj. je ljudstvo vse prestrašeno stalo pod goro. ker jo je vidilo z oblaki obdano, vidilo bliskanje, slišalo germenje in treskanje; vodilo je. le je Bog to naredil b. Moz. 20. IS). Strašna jc bila "oča. s ktero je bil llog Amorejce vdaril I .los. 10. 11). *) k.ij ceni sirota, ko no- h- bolj taki !-«e|o. ki >larijo r.p caste: •b Omam p oklu It učen i pa po meni malokrat vprašajo, ker «e boji- ^Danice**, .le bi jim kje ne jelo daniti. Danica. ••) Ne -meni zamolčali, mladi m stari nehvaležniki. de \am mlado — prav mlado serce tako pridigo dela. ki vas mora globoko v fcoio zarudrčiti. ako ni»te bn-z čutila. — vi. ki radi sladko kavo pijete. marsikt>-ri kozarec izpraznite, bolj-i zalopljeje viivale: pa ne hvalite za nje „Oceta. kteri je v nebesih in od kter.ga vsak dober dar izhaja". Danica. Z germenjem je Bog Filiščane oplašil, de so zbežali, ko je Sam vel svojo daritev opravljal. (1. b. kralj. 1, 10). Tako govori sveto pismo od hudih vremen in toče, tedaj teh reči ne napravi le slepa naklučba, ali vkviško puhteče megle, ali soparčna vročina, ali natorni tek zvezd in oblakov, ali copernice, ali pa sam hudoba, ampak Božja šiba so. Pekel pa z vso svojo derhaljo ne more ne eniga samiga zerna toče narediti, ako Bog, Gospod natore in vsih reči, tega ne pripusti. David pravi: „0ginj, toča, sneg, led in viharji Njegovo b esed o s p o ln u j ej o" (psalm 148. 8). Bog sam ima hude vremena v svoji oblasti, in če tudi po postavah natore vstanejo, so vender vse te postave tako v Božji oblasti, de se zoper njegovo sveto in modro voljo nič ne more zgoditi, kakor tudi le en las nam ne pade z glave zoper Njegovo voljo. Ako bi pa hudoba z derhaljo coperuic po svoji hudi volji s točo zamogel žito na polji pokončati, bi ljudje na zemlji nikoli nikjer nič ne imeli žeti. vse proti bi s točo pobil, ljudi s strelo pokončal in živino, hiše pa požgal. Tode Bog ima vse žitno zernje tako raz-šteto, kakor lase na naših glavah, in vse zamore toče obvarovati. ako le hoče. Ob času kralja Faraona je strašna toča vso egiptovsko deželo pobila razun dcželice gesenske. v kteri so Izraelci prebivali (2. b. Moz. 9, 26). Bog jo je ohranil. Zakaj pride toča? Sveti očetje terdijo, de je greh vzrok hudih vremen in druzih občnih nadlog. Sveti Bernardin Sienski pravi: „Po treh potih skuša Bog hudobijo iz kake dežele pregnati; pervič, po pridgarjih; tlrugič, po gosposkah; in tretjič, z vojskami, kugo, lakoto". Sveti Ambrož pa pravi: pkadar je kako mesto pokončano, je le zato, ko se je hudobija med vse mestničane razširila". Ce tedaj pride hudo vreme, in toča pobije polje, več fara. je vzrok tega, ker se je greh med ljudmi občno razširil in vkoreninil, niso pa copernice tega naredile. Bog je Jobu rekel: „Si vidil od kod in kako sc toča naredi, ktere se po s luži m, kadar pride čas, se zoper sovražnika vojskovati in bojevati" (Job 28, 22 in 23)? Salomon pravi: „Ker te hudobni niso hotli spoznati, sijih z močjo svoje roke vdaril, kosi jih s p o v o d n j i m i, s točo in dežjem preganjal in z ognjeni pokončal" (buk. modr. 16, 16). Sirah pa pravi: rOginj, toča, lakota in smert, vse to je le v maševanje vstvarjeno" (Sir. 39, 35). Bog je tudi žugal grešnimu mestu Jeruzalemu: ..Gospod vojski ni h trum te bo z germenjem, po t resa m, z velikim buča nje m viharjev in nevihte in s šviga lijem ž reč iga ognja obiskal" (Izai. 29, 6). Daviti tudi pravi: rG o s p o d je g e r m e I z nebes, in N a r v i k š i j e dal glas, točo in ognjeno oglje" (psalm 17, 14). Bog ima tedaj hude vremena in točo za šibo, de greh kaznuje (Dalje si.) Perro »r. Obhajilo r flan #r. Alojzja, pri 00. jezuitih r Felilkirh - u na V ora ribe rs ki m. De obljubo spolnim, hočem ka) povedati od slovesnosti j»ri pervim sv. Obhajilu. Naj poprej pa naj opomnim nekaj od nove kapele. Ko vanjo stopiš, zagledaš v pervo pred seboj veliki altar; bil je zdaj le narejen za silo. vender je bil prav lepo ozališan. Poglavitna podoba je Marija, na desni strani sv. Jožef v postavi (statvi), na levi sv. Alojzi. Altar se izhaja zgorej v 3 gotiške verhuncc. Ozališan je z mnogimi cvetlicami in svečami. Na levi strani je zakristija iu iz nje okno k altarju. Nad zakristijo ste dve okni (Oratorium) in tako tudi na nasprotni strani. Kjer zdaj še stranska altarja nista bila narejena, sta bila namesto nji dva grička iz mahu iu rož napravljena, in na desnim jc bila Marija v postavi, ua levim angel varh. Oken ima kapela v vcr.sti 6 na obeli straneh in je dva oddelka visoka, tedaj ima vsih oken 24. Od gor do tal pri vsih oknih vise za-grinjala, ki je pol strani rudeče, pol strani bele. Za za-grinjala same je šlo 500 vatlov robe. Po zidu visi mnogo vencov; cela kapela je s tepiham pogeriijeua. Krnalo pred velikim altarjem so bile klopi za pervo sv. Obhajilo z lepimi tepihi ogernjene. Na koru je nova fisharmonika iz Stutt-garda, ki velja 600 gold., ima 8 zapiral in tudi pedale. Kapela je naj manj 16 sežnjev dolga in 5 sežnjev široka. To je popis kapele. Zdaj pa kaj od slovesnosti tega iepiga in veseliga dneva: Pervi obhajanci so 3 dni pred se pripravljali in zase posebno stanico imeli. Ko je po željnim pričakovanji prišel slovesni dan, so zgodej zjutrej O. vodja z dovoljenjem v. č. škofa kapelo blagoslovili. Ob 7. zjutrej smo šli v kapelo, in za nami so kinali tudi pervi obhajanci v cerkev prišli. V pervo sta prišla dva ministranta, eden je imel škofovo palico, drugi kapo; za njima še 8 parov ministrantov; za tirni pater v koretlju, potlej O. rektor, in za njim 32 pervcobhajancov s svečami, za tirni prečastiti škof, poslednjič pater, ki so jih k sv. Obhajilu pripravljali. Zdaj se je začela sv. maša, ki so jo milostljivi škof brali. Med mašo je bilo tudi sv. Obhajilo. Popred pa so imeli poslednjič imenovani pater kratek nagovor do pervoobhajan-cov, in po nagovoru so pristopili k sv. Obhajilu. Po sv. Obhajilu so jih zopet nagovorili, in jih opomnili, de naj pomislijo, koliko neprecenljivo dobroto so sprejeli, itd. Po maši je bil prost čas in v njem mnogo novih razveselic. Ob 10. je bilo v kapeli obnovljenje kerstne obljube in majhna pridiga. Od 11. do 12. branje. Ob 12. kosilo. Bilo jc kosilo tudi že v novi obednici (refeetorii). Visokočastiti škof so bili pri kosilu. Poslopje je bilo mnogo ozališauo; tista stran, kjer so škof sedeli, je bila po sredi z rudečim pokrita, in zgorej je visela tabla, Serce Jezusovo. Po stropu in po zidu je bilo veliko vencov, na oknih bele za-grinjala, in na dveh oknih lepa prezračnika (transparenta), dva stebra, na kterih je bilo nekaj pisano, in od znotraj tako narejeno, de so čerke zmiraj farbe spreminjale. Med kosilam je bila muzika. petje in 3 ucenci so imeli nagovore: Pervi do v. č. škofa, drugi do O. rektora, in tretji do vsih druzih patrov, v kterih nagovorih so se za vse dobrote v imenu vsih zahvalili. Po kosilu je bilo zopet mnogo razveselic do 4. Od 4. do 6. sprehod. Ob 6. blagoslov in pridiga: po opravilu večerja in potlej na moč lepo ognjilo (Feuervverk). ktero je skor 2 uri terpelo. Nad vežnimi vrati je bil silo velik prezračnik (transparent), na verhu z lepo krono, pod krono čerke, ki so pomenile nAlojziu. na okrog mnogo zvezd in vencov. In to vse seje razsvitlovalo z zadi gorečimi lučmi. Naredili so med drugim tudi galvansko solnce, bengalski oginj, višnjev (greški) oginj itd.: mnogo raketeljnov so v zrak spustili, z mnogimi farbami čerke „Aloisiusu in mnogo druziga pisali. Tudi muzika je bila. Pričujoči so bili še gimnazialci z banderam. kakor je navada, ako 00. jezuiti kako razveselico napravijo, de svoje učence k nji povabijo. S tem dobe učenci ljubezen do svojih višjih, in učencam je k velikimu pridu. nekaj ker s takimi razveselicami sc tudi dobriga uče, nekaj pa. uc de bi v druge lahko nevarne kraje hodili, se raji tukaj ravno tako dobro in pa nedolžno razveseljujejo. Ker so bili profesor lizike ravno nekaj zaderžaui te dni. sta učenca grof S t r a ch-vvitz in vitez Khrenheim vse sama naredila in posker-bela; in kaj dobro se jima jc vse obneslo. V Feldkirh - u 23. rožnika 1858. Sv. birma v Feldkirh -u dan rožnika. Kjer so bili v. č. škof na ss. Petra in Pavla dan za-deržani. je bila birma v nedeljo namesto v torik. Od te slovesnosti ni kej posebniga reči. Bila je koj ob 7. in med sv. mašo je bilo tudi sv. Obhajilo za vse druge, kteri 6 nedeljno pohožnost k svetimu Alojzju opravljajo. Visokočastiti škof so sami obhajali. Vsim birinancam so bili v. c. *) Obednica je tako dolgu, de zamore '.akili '-2SU ljudi v nji kositi rektor za botra. Po maši je bila zjutranjica, in potlej do 10. učenje. Ob 10. je bila pridiga in obnovljenje kerstne obljube. Eden zmed birmaneov je na glas tridentinsko spoznanje sv. vere molil; potem je vsak posebej stopil k altarju. kjer so bile evangeljske bukve položene, in je z roko na bukvah, kratko molitev: „Jest N. N. verujeinu itd. obrnolil; s tem se je sklenilo. Popoldan so šli vsi birmanci skupej z več patri na jezuitarsko pristavo, ktera je na gričku ne deleč od Feldkirh-a. Tam gori se kej lepo na vse strani vidi. Malo od hiše je tudi lepa kapela sozidana. V Feldkirh-u 28. rožnika 1858. A. M. V. G. J. K Preeutina olelba. Resnična prigodba. ki je v Vestfalen - u med ljudstvam sploh znana, kaže. de Bog svoje, njemu vdane zmiraj varuje in ee drugači mogoče ni, s čudežem nesreče reši: Kakih 36—40 let bo. kar jc visokospoštovani gospod Bernard Overberg. profesor m pozneje vodnik ( regens | v monakovskim semenišu umeri. Ko jc enkrat 2 mili sestri spremljal do nekiga kraja, jih je na potu hudo vreme dobilo in v noč so zašli v nekim gojzdu. Ko so dolgo časa po gojzdu begali, pridejo do neke kerčmarnicc. I.judje pri ti pivnici so jih čez noč vzeli in jim 2 slanici dali. Bil je pa tudi nek vojšak, kteri je bil na potu zašel, tam s svojim konjem čez noč; in je imel stanico zraven une, v kteri so bili hišni ljudje. Zgorej je Overberg še svoj brcvir m«.-lil. mili sestri ste pa šle k počitku. Vojšak. kteri tudi še ni bil šel spat. zasliši, de se kerčmar s svojo družino pogovarja. kako de hočejo te ljudi umoriti. Vojak, to slišati, desiravno je imel orožje pri sebi. si vender ni upal. sam zoper kerčmarja in hlapce bojevati se. lemuc čez malo časa skrivej skoz okno pobegne in s svojim konjem po gojzdu gre. Overberg, ki je med tem časam še brcvir molil, vidi glavo, ki se mu je iz bukev ven prikazala, in jc bila v pervo kot lešnik velika, potlej pa je zmiraj veči prihajala, de je bila tolika kot človeška glava. Ni se pa zmenil zato. ker je mislil, de se mu le zdi. iu de jc kaj zaspan in prestrašen od vremena. Ker se mu jc pa ta podoba trikrat za-poredama prikazala, v tretje vender bolj pazljivo pogleda in podoba mu reče: ..Berž pojdi in pokliči sestri in pojdite od tukaj !u On berž zbudi sestri. pokliče voznika in se odpravijo natihama. se peljejo po gojzdu iu ne vedo kam de botlo prišli. Zjutraj pridejo do neke pivnice iu zvedo, de *o na pravim potu, kamor hočejo priti. Notri v keremi pa najdejo tistiga vojšaka, ki so ga bili sinoč na uui oštarii vidili. Overberg ga je koj spoznal; pa on ne le-tih. Okoli pa«a jc imel veliko pištol, je po slanici hodil in bil silo žalosten. Sam seboj je na pol glasno govoril: „Kako lahko bi bil jest une ljudi rešil, zdaj pa so morebiti žc me rt v i To sli-i Overberg. stopi k njemu in ga vpraša, kaj tle sc mu je hudiga pripetilo? Koj ni hotel povedati: potem pa vender začne praviti, tle je bil na neki ostarii tisto noč. iu z njim tudi neki gospod z 2 milima sestrama iu de je hotel kert-mar le-tč umoriti: in desiravno bi jih bil lahko rešil, je le vender pobegnil. Zavolj tega ga hudo vest peče. Zdaj mu pove Overberg. de jc on tisti, ki jc tam bil in mu tudi pove. kako ga je Bog rešil. — Gosposka je hišo preiskala in je čez te ljudi pravično sodbo izrekla. Tako \ aru jc ll«»g pravične!*) — Bil jc Overberg pobozin moz. Ko so ga škofa h o 11 i zvoliti. je prosil de naj mu prizanesejo. Vender so pa zoper njegovo voljo v Rim za poterjenje pisali: iu ko je poterjenje iz Rima prišlo, je ravno tisti dati — umeri Spisal je med drugim ludi bukve iz 7 delov, kicrc so šolam sploh in posebno duhovskim šolam priporočiti. Napis jim je: *') T<» >e je res dogodilo, in je |>r;m »••nI«-* Neki 4«h«»ven. ki -o to dogodbo 17. Overbergo^ili u-i sami >lis»li. *u jo o.» lo-kiiu misijonu povedali. Bernard Overbergs samratliche Schriften fiir Schulen und Priesterseminarien. Minister, Aschendorfsche Buch-handlung. K- Odierga/ kos o ti svojih ust, Ubožcu ga prepusti Neki kupec je bil svoje prijatle na svojo lepo pristavo ob morji povabil, jim z redkimi morskimi ribami postreči, ki se jim lam prc te pravi. Mnogoterih jedi so nosili na oiizo; poslednjič prinesti pokrito skledo. Mislili so gosti, de «o v nji ime imenitne ribe. Ko so pa odkrili, so vidili namesto pričakovanih rib nekoliko zlatov v skledi. Kupec jim k temu reče: ^Ljubi prijatli! ribe, ki sim jih vam bil obljubil, so to leto trikrat dražji, kot sim mislil; morajo se po zlatu plačati. Prišlo ini je pa v misel, de v vasi ubog dninar bolan leži in s svojimi otroci vred lakoto terpi. S tem. kolikor bi ta jed veljala. se zamorejo ti ubogi ljudje eno celo leto preživiti. Zdaj tedaj moji gospodje, ako hočete unih morskih rib, precej pošljem po nje, in naglo bodo pripravljene. Ako pa hočete denar unimu revežu pustiti, vam bom z dobrokusnimi pa boljši-kup ribami postregel ?lt Vsi gosti so ga zato pohvalili, iu vsak je še en zlat pridjal k uniin. S to milovšico je bilo unimu revežu za vselej pomagano. ker bil je priden in delaven mož. Ne zapravljaj denara s sladkarijo. Kjer ubožui lakoto terpijo' Glasi zastran JKnobleherjeriga spominka. (Dalje.} Iz stare Loke. 25. mal. serpana. Naprava spominka dr. Knobleher-ju in njegovim verlini tovaršem, de naj sluzi ne le v njih slavo in v slavo naše škofije, temuč tudi v nasledvanje duhovnim in neduhovnim rojakam v gorečnosti za sv. vero, je tudi nam prav všeč, in z veseljem pridenemo svoje darove s tem pristavkam: Ali bi ne bilo nar bolj primerjeno duhu ranjkiga, ako bi se pustilo truplo njegovo v miru počivati na mestu, kamor ga je Božja previdnost položila, in de — po postavljenim slavnim spominku — naj bi se ostanki darov poslali v pomoč njegoviga misijouskiga dela. zavolj kteriga je v sili svoje popotvanje v Evropo storil iu svoje življenje dal? Ako se truplo pa vender le prenese, naj se polovica tega zneska na stroške spominka, polovica pa v misijonsko pomoč oberue. de bo vsim vstreženo. — To v imenu vsih . Fr. Kramer. dekan. Iz Cirkniga. 29. mal. serpana. Želimo, de bi se v sen-klavški stolni cerkvi postavil spominek ranjcimu g. Knobleher-ju in njegovim slovenskim tovaršem; drugo kakor bo kazalo. CPgled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Letašnji razkas latinskih šolcov na-znauuje število 535 učencov ob koncu šolskiga leia, zmed kterih je po veri en protestant, drugi katoličani; po narodu je 420 Slovencov. 112 Nemcov. 2 Laha. 1 Arabec (recte: Zamurec). Letaš je tedaj 51 latinskih šolcov več meni lan-skiga leta. Iz dobrotnih zalog ali štipendij je dobilo kacih 90 šolcov skoz celo leto 5608 gold. 58 kr. Zares lepo število pomočkov! Ako se za vsako desetico tudi le en sam Očenaš moli. je ze nekaj molitve; kdor pa dari dobrotnikov v/.iva in na nje pozabi, ali *c celo tudi slabo obrača: naj gleda. kako bo izhajal' Tudi cč. (K), frančiškani in čč. gospe 1'ršuliuarice so veliko ucencam dajali živež, od kterih slavno gintn. vodstvo pričakuje, de >e bodo tih dobrot vredne iu zanje hvaležne skazovali. kakor je v razkazu pisano. ( čilnino placujoči so bili pci viga pol leta 304. druziga pa i.jili 217 in >o plačali celo leto ."1306 gobi. V Alojzjcvišu je bilo konec le'a 17 šolcov. /.med kterih lih je 22 očitne šole obiskovalo, drugi (iz 2. in 3. reda) so imeli v odgo-jišu nauk; odsihmal pa bodo zopet po volji Njih Milosti vsi hodili v očitne šole. Razun zaveznih tvarin so se razlagale tudi naslednje proste: Gojilna (veda), slovenšina, ita-lijanšina, francozovšina in anglešina, gospodarstvo, rastlinstvo, pisanje, prosto in merjeno risanje, in petje. Sklep je bil 30. mal. serpana; začetek prihodnjiga šolskiga leta bo 1. vinotoka (oktob.) V 1 j u b Ija n s k i spodnji djanski ali realni šoli je bilo letaš 169 učencov, med njimi po jeziku 114 Slovanov po naslednjim razverstenji: 109 Slovencov, 1 Hervat, 1 Serbljan, 2 Čeha, 1 Poljak; dalje 46 Nemcov in 9 Lahov. Po svoji domačii jih je 58 iz Ljubljane, 66 z dežele na Krajnskim, 11 Istrijanov, 5 Korošcov, 11 Stajer-cov, 0 Avstrijanov, 2 Ceha, 1 Šlezak, 1 Galicijan, 3 Ogri, 2 Hervata , 2 Benečana, 1 Švajcar; 124 jih je bilo iz Krajnskiga, 45 od drugod. Po veri je eden nezedinjen grek, 2 evangeliška, vsi drugi katoličani. Učilo se je skupama 15 šolskih tvariu. Slovenšina je zavezua tvarina za vse Slovence in učilo se je je 1. poli. 123, 2. poli. 117 učencov. Učilnino je plačevalo 1. pol leta 140, druziga 119 učencov, ki verže 1036 gold. Vvod v ietašnje šolske naznanila je izverstin spis „Schule und Leben, insbesondere Kealschule und gevverbliches Lebenu, od začas. vodja gosp. M. Peternela. V sklepu sta potrebna raz-kaza: za djansko šolo potrebnih bukev in vsiga orodja s ceno vred, de se imajo starši po čim ravnati. Šolski sklep je bil 24. mal. serpana, začetek bo 1. vinotoka (oktob.) Iz Ljubljane. 26. j. m. ste bili v Ljubljani dve novi maši; v Šen-Klavži zjutraj ob 6. č. gosp. Luka Hi-tij-a: ob 7. pa pri 00. frančiškanih č. gosp. Friderika žl. Premerstei n-skiga; 1. t. m. pa č. g. Mart. Indofa pri sv. Petru, iu č. g. Jan. Zana pri sv. Vidi nad Ljubljano. — 26. u. m. ste pri čč. gg. Uršulinaricah samostansko obljubo storile čč. SS. Konštancija K ogel, iz Reutte na Tirolskim, iu Antonija Murgel, iz Mekin. Zraven tih so tudi 3 device samostansko obleko prejele. 27. u. m. pa je umerla častita M. Terezija Žlebnik, prefekta v ravno tem samostanu. Iz ljubljane. 4. mal. serpana t. j. šesto nedeljo po biukoštih je bila na Brezovici poleg Ljubljane lepa slo-vesnost. — Brezovčanje so svojo premajhno cerkev nekaj podaljšali in nov, prav veličasten zvonik ali turn sozidali. kteri jim bo veljal čez 6.000 gold. Napravili so ravno zdaj tudi tri nove zvonove; veliki z napisani: „Slava Bogu na višaviu iina nekaj čez 34 centov, srednji z napisam: „Mir ljudem na zeinljr ima 16 centov, mali z napisani: „Mer-tvim večno življenje- ima 10 centov; vbrani so prav lepo v H, D. Fis. To lepo zvonenje pa tudi velja čez 4.000 gl. — Imenovano nedeljo so tedaj ti novi zvonovi pervikrat svoje vesele farmane vabili k sveti zahvali v popravljeno, prijazno cerkev. Vis. čast. gospod korar in dekan Jožet Zupau so s prav vneto besedo govorili ljubim Brezovča-nam. in marsiktera solza se je svetila v očeh pobožnih cerkvenih dobrotnikov. — Zares veliko se lahko stori z zedi-njeniuii močmi, z modrim ravnanjem in z Božjo pomočjo. Kdo bi bil pred nekaj leti to mislil, kar so verli Brezovčanje v dveh preteklih letih storili! Veliko, veliko so položili že na altar svoje ljube farne cerkve, in vender niso še onemagali. Prihodnjo jesen bodo dobili čisto nove orgle z 18 spremeni, kar jih bo tudi še nad 2.000 gold. stalo. — Ta majhna fara bo tedaj v treh letih plačala za Božjo čast okoli 12.000 gold. To je res lep dar, kteriga bo Bog gotovo bogato povračeval svojim ljubljencam. A. P. V Novim mestu je bilo ob koncu letašnjiga leta 151 giinuazialcov, vsi so pošteno katoličani; po narodu pa: 144 Slovencov, 3 Hervati, 3 Nemci, 1 Italijan. Med njimi je 13 štipendistov prejelo 617 gold. 28 kr. Cčilnino jih je 1. poli. »1 . druziga 59 plačevalo. Vstreženo je hrav-cani. de je iiuenain učencov tudi rojstni kraj pristavljen. Od Nove eerkve. Oznanuj, draga „Danica", po širokim svetu očitno zahvalo vsim duhovnam novocerkovske dekanije in vsim prijatlam, ki so svojimu sošolcu in duhov-nimu tovaršu raj ni in u gospodu Jožefu Kuntariču lep spominek postavili. 80 pa gospod Kuntarič že 5. grudna 1857 srečno umerli; rojeni so bili v Kostanjevici na Krajnskim 4. grudna 1831, v mašnika posvečeni 27. mal. serpana 1856. Le kratko so tedaj se trudili v vinogradu Gospodovim, vneti in goreči za čast Božjo, za vse dobro in lepo; zato so tudi zdihovale in še zdihujejo njih ovčice, zelne, njih mikaven in prijazen glas sv. besede Božje še dalje poslušati in presv. dušno jed iz njih rok prejemati. De so tudi višji jih visoko spoštovali in za tega del zdaj za njim žalujejo, sta dva visokočastita gospoda korarja la-vantinske škofije pričala. l»ervi so pisali, de je rajniga g. Kun t ari ča zgodnja smert ob?no žalost obudila; drugi pa pišejo: rDe je gosp. Kuntarič tako mlad še iz tega sveta se ločil, se človeku res milo stori — sed iu brevi csplevit tempora mulla, — bil je Bogu in ljudem ljub". — Veliko so pričakovali visoki in nizki od marljivosti in gorečnosti mladiga rajniga Jožefa, pa Bogu je po svoji nezapopadljivi previdnosti dopadlo. jih v naj lepši starosti k sebi poklicati iz solzne doline v hišo nepopačeniga veselja. Terdno upam. de se njih duša tam v naj lepši svetlobi raduje. pa tudi njih truplo v lepi s cvetlicami olepšani hišici počiva; spominek pa mu proti nebesam kaže, kjer se bo enkrat z dušo združilo iu vekomaj veselilo. — Pred nekimi tedni so tukajšnji častiti gospod dekan Križcj ta spominek blagoslovili ; eden sošoleov je imel kratek nagovor do zbraniga in v solzah plavajočiga ljudstva od življenja in smerti rajniga. ter je nazočim priporočal, de naj v svojim sercu svojimu skerbnimu dušnimu pastirju stanoviten spominek postavijo, s tem. de naj radi zanj molijo. — Vi tedaj, častiti duhovni in sošolci, ki ste za spominek od blizo in dalječ pošiljali, še enkrat od mene v imeni mojiga rajniga prijatla zasluženo zahvalo sprejmite tukaj, unkraj groba pa vam se gotovo tudi rajni gospod hvaležni skazujejo pred tronam milosti Božje. J. X. V Celovcu so 23. u. m. za mertvudam umerli v. č. kerški škof A d al be rt Jožef Lidmanski. Bili so ranjki rojeni 12. mal. travna 1795 v Neuhaus-u na Češkim, in skof posvečeni 13. vel. travna 1842, so tedaj 16 let v ti visoki službi pastirovali. Pervi dediči njih premoženja so ubožni in stolna cerkev v Celovcu. Zmed stranskih dedšin dobe ubožni v Neuhaus-u izkupnino od hiše z vertam, ki so jo ranjki ondi imeli in še drug znesek, semeniše pa drago škofovo knjižnico itd. Na Reki. 2. vel. serpana. — Dans je praznik por-ciunkula. Obhajajo se navadne pobožnosti v kapucinski in frančiškanski cerkvi na Tersatu. Precej ljudstva se je snidlo opravit svojo pobožnost in zadobit odpustike uniga dne. — V Šent-Vidski cerkvi se je tudi obhajala tridnevna pobožnost k sv. Ignacju Loj. Ta pobožnost živo spominja na tiste • ase, ko je še jezuitarski red tu bil. .Sklene se tudi prav praznično s petimi večernicami in zahvalno pesmijo. - - Dans nas je tudi zapustila mornarska akademija. Odpeljali so sc nčeniki in učenci na vojniškim brodu Miroslavu" v jadransko morje. Za resnično se tudi govori, de jih ne bo več nazaj, in se bodo za naprej pri Terstu vstanovili. Včeraj >0 imeli zadnjo pobožnost v svoji lepi kapeli v akademijskim poslopji, ki je zares lepotija mesta. Zvečer jim je pred brodatn kor pevcov v odhodnjo pesmi prepeval, in slikati je bila tudi znana ..pridi Gorenec". 18. u. 111. jc bil lep pogreb. Pokopali so vojaškiga duhovna Nikomeda Zaniea. ki je za jetiko umeri. Spremilo ga je vojaško kardelo z muzi ko in mnogo ljudstva iz vsih stanov. Milo je bilo viditi. de so mu tudi starši zadnjo rast < kazal i. kakor tudi. de tu pogrebci -ploh na trug<» perst mečejo in se potem po stari šegi domače pe-tni pojr|o. H. I. P.' — Veselo je slišati, de so Senjčatii 25. u. »11 svojiga ljuliiga škofa prav slavno počastili, ker je s svojim smovcam vred v baronovsko čast povišan. Med gosti so bili naš prečastni šolski svetovavec in gimn. nadzornik gospod Jarc. — Duhovšina bakarskiga okroga je milostiviinu škofu lep pesemski venec spletla ter v veseli hvaležni spomin poklonila. Tudi tu se težko pričakuje . kako bo z ubogo .rajo4* v Bosni in drugot. Zares. če so kteri usmiljenja vredni. so ga ti. in posebiio. ker so naj bližnji sosedi. Kersanska politika bi pač tu imela veliko delati. Vender se pa še dosti ljudi najde, ki po svetu trobijo, de se tamošiijim kristjanan; ne godi tako hudo, kakur se od neke strani kriči: — tega vender ne bo nihče utajil, kar resnični popisi od vednih bojev, pogoriš in turške ^okrutnosti" sploh povedo, ki je bila in bo mende vedno tista. dokler bo turk . ker ga k temu njegova vera veže. Nekdaj je bila pač lepa navada med kristjani. de so namreč jetnike in druge iz nezaslužene suz-nosti po moči rešiti pomagali: koliko se jih dan danes nai-de, ki za tiste še vediti nočejo! — Vreme je zdaj zelo spremenljivo in ne vec tako zelo vroče. Pred ni bilo dolgo dežja, zdaj ga skorej vsaki dan nekaj prileti, de se vsaj malo narava okrepča. Iz llartuma imamo od 10. rožnika naslednjo novico. Stiska našiga misijona. ki je brez glave in skorej brez udov. mi dolžnost naklada, se v Kvropo podati iu v Kimu. na Dunaji in drugod za mladi alrikanski misijon poskerbeti llesiravno se bom težko odtergal. bom vender v 14 dneh po vravnanih vsih nar potreluiiših opravilih Hartuin zapustil. Vpraša se namreč za bitje in nebitje misijona. Imeti moramo semeniše za misijonarje iu doiuacitisko duhovstvo. sicer odmerjemo. Tukaj zapustim vse dobro in zdrav«; smo sicer silo hudo poskusani. pa ne obupani. Vse bo >e dobro, ako nam Bog pomaga in je presveta Marija Devica z nami. Vsim prijatlam misijona serčno pozdravljen je. tudi fantam. Dokler se v kratkim zopet ne vidimo . tvoj M. Kirchncr. Kazffiert po kersatiskim »vetu. V dunajski mladenšnici (malini semenišu ). pred 2 Ic-tama vstanovljoai. je bilo to leto 78 tnladenčev. 22 jih te plačevalo polno plačo, po 200 goid. 46 njih so preskerbo-vale nekaj nektere dekanije. nekaj pa njih lastni domači Kardinal sami jih prehranijo 15 s 3.OO0 golil., posvečeni škof 7 s 1.400 gld. na leto. 57 jih je storilo izverstin napredek. nVsi tnladenči so se skazali s popolnama lepim življenjem44, pravi naznanilo. Prihodnje šolsko leto se bo število do 100 namnožilo. Prav obilno se jih poganja za sprejetje v to napravo. — V Pragi je bilo letaš 25 duhovnov posvečenih. 6 redovnikov in 19 druzih. — V Insbruku se bo prihodnje šolsko leto pričela imenitna naprava „bogo-slovsko sobivališe" (theologisches Convictorium) za tiste kteri se učijo bogoslovskiga oddelka na ondotniin c. k. vse-učilišu, in zele ne le v bogoslovski vedi. temne tudi v nravnim oziru se svojimu poklicu primerno izobraziti. Vodnik v ti napravi bo jezuit in mu bo pridanih še nekoliko r/ lega reda. Sprejeti se zamore za 20O gold. na leto slehern od kodar koli. ki je ze duhoven ali pa zares misl biti. Sprejemajo se tudi taki v sobivališe. ki so se bogo-slovstva že druge j izučili, pa hočejo ta nauk ponavljati ali pa se za doktorje izobraziti. 30. kim. jc pričetek in vsaki mora pervi teden duhovne vaje opraviti. — Nit ran* k i škof. v. e. gospod F meri k zl. Palugvaj so 24. u m. v s\o jim 78. letu umerli. — Iz Kočitičine (Cochinchinc ) pišejo de tamkej preganjanje kristjanov neprenehama t**rpi. odka« je bil skof Diaz umorjen. r\a potoke teče kri kristjanov. pise v. č. škof Miehc iz Dansare. Pred nekaj ea-sam so imeuittiiga der/avniga velika-a ( mandarina | Tha»-Boc-a umorili, zdai i sejo tudi nicg«*v" /eno. matn iti se I družili. Mandarini kri-nain- -na-tm nai«-zao* svoje hise tiopu-ajo n bez»-. kanno morejo !l krr-; n-k.|i vojakov od telesne straže kraljeve matere je bilo v ječo verženih, in Bogu se usmili, de je eden zmed njih vero zatajil, drugi so bili stanovitni do tistiga časa, kar je bilo to pisano. Je tedaj treba za preganjane kristjane moliti, de bi stanovitni ostali. — V Siri i je sedanji čas 25 očetov iz Jezusove družbe. V Gaziru, 6 ur od Bejruta, imajo vstav za odrejo ondotnih domačinskih duhovnov, ki stoji že 14 let in iz njih izhaja H arabskih duhovnov. V tem je-zuiškim semenišu je zdaj do 200 rejencov, ki se pripravljajo za duhovski stan. Pervi arabski duhoven iz tega vstava je že mnogo oseb katoliški veri pridobil. Najpred je pridobil svojo svakinjo in 5 njenih hčer in ob enim vse pre-bivavce svoje vasi, 1.700 duš, in še nekaj prebivavcov sosednjih vasi; celo razkolniški ali ločeni duhoven, ki je z začetka silno rojil zoper to spreobračanje. se je spreober-njencam pridružil. Dr obline. Katoličana protestant na Nemškim, v nekim mestu kteriga bi zamogel imenovati, pa to vender nič k prigodbi ne pripomore, popraša: rPovej mi vender od kod to izhaja, de vas v vaši cerkvi toliko zlo mažejo: pri kerstu. pri birmi. pri poslednjim olji; pri nas pa tega vsiga ne potrebujemo ?■* Prebrisani kmet mu na to odgovori: „Vis , prijatel, to je tako: Pri nas ko umerjemo, gre voz v breg, tedaj se morajo kolesa dobro namazati, de bolje naprej gre; pri vas pa, ker voz doli po hribu leti, ga ni treba mazati, brez tega naglo teče". Protestant se je berž s poti spravil! K. Nespametno je, pri revšini prevzetin biti. — Trojne ljudi sovraži moja duša, in njih življenje mi je teža: Prevzetin ubožec. bogat lažnik in neumen starec. Sirah. Človeška hvala te ne povzdigne v nebesa, in njih graja te ne pahne od ondot. Kdor iše hvale, kaže, de je prevzetin. (Izraski bahaške o like. J Zahodnja olika, zlasti nemška, je tako deleč dotiraua, de se olikanaš sramuje v resnim govorjenji ali pisanji kej z Bogam imeti opraviti, in se ga z veliko skerbljivostjo ogiba, češ, de to ni po šegi. Nasproti pa nespremišljeno in bahaško v svoje smešne, posvetne inarne naj svetejši besede meša, kjer bi ne smel. Besedo „Herr Gott" so se že slovenski otroci iz ust tacih neslanežev naučili. Kolikrat mu mora „s a k r a m e n t" „H i m m e ltt in še več enacih besedi v njegovo napako služiti, de molčimo od naj ostudniših prekli-novanj. De more vender svet tako napačin biti! (Vprašanje.) Ko sim bil še doma, so stari ljudje pripovedovali od neke procesije veliki petik, kakor ponovitve Kristusove britke martre: eden se je dal zvezati, vlačiti, tepsti in je križ nesel; drugi je bil Ana, Kajfa, Herod, Pilat itd. Kdor od tega kaj več ve, naj pove, od kod ta procesija izvira, kdaj se je začela? ali je bila samo na Krajnskim? kdaj in zakaj je jenjala? L. D. Jlllt darovi. Za afrikanski misijon: Dve devici 2 gold. sr. za mis. sploh; 50 kr. sr. za odkupovanje zamureov. — Sestri iz smledniške fare 2 gld. — Neimenovan doorotnik 3 gold. — Neimenovan dobrotnik 40 gold. za svojiga černiga keršenca v Hartumu. — lz Skocjana 1 mernik suhih jabelčnih kerhljev. — H. B. 2 gld. Za misijon gosp. Olivieri-a: Duhoven iz Ljubljane 2 tolarja, t. j., 4 gold. — Nek dobrotin gospod 2 gold. 3 kr. Pogovori z gg. dopisovavci. G. J. P.: Zastran „Danicetf poskerbeli. — G. A. P.: Se ni vse poskerbljeno; — menitev prav všeč. MHihovske zadeve. V ljubljanski ' k o fi i. Farna vikarija Špitalič je od 19. u. m. razpisana; prošnje za njo do v. č. gosp. Jan. Fin k-a, kamniškiga dekana, se navadno v kn. škof. pi-sarnici oddajajo. Gosp. Jan. Vovk, duh. pom. v Kamniku, je postavljen opravnik ali administrator v Spitaliču. Belo-skalska fara v radoliški dekanii je po vpokojenji v. č. gosp. pastirja izpraznjeua in 29. u. m. razpisana. G. Jan. Erjavec, duh. pom. v Merni peči, pride ravno tako v Doberniče. Za dr. MAnobleherfev spominek. Prenesek od 1.—3. naznanila 4 cekini in 327 gold. 51 kr. Gospod Franc Kramer, dekan v stari Loki . . . r Janez Sust. kaplan v ., ... ,, Matevž Frelih, kaplan v ... ,. Anton Martine, mestni fajmošter v Loki „ Vinc. Majer. kaplan v Loki..... „ Ožb. Prosen. kaplan v ,. ..... ,, Janez Oblak, kaplan v ,. ..... „ Janez Urevc. nunski spovednik .... „ Jožef Kerčon. kaplan v nunskim samostanu „ Blaž Kersnik, fajmošter v pokoji .... „ Miha Rozman. fajmošter v pokoji .... „ Jur Zupančič, fajmošter v Ratečah . . . „ Janez Demšar, fajmošter v Bukovšici . . „ Primož Remic. fajmošter pri sv. Lenartu T Alež Susteršič. fajmošter v Dražgošah . . „ Anton Jeglič, fajmošter v Železnikah . . „ Janez Zore, kaplan v Železnikah .... „ Miha Golmajer, kaplan in adm. v Selcah „ Janez Strah , kaplan v Selcah..... „ Luka Mrovle. fajmošter v Zalim logu . . „ Franc Svetličič. fajmošter v Sorici . . . „ Simon Lovšin . kaplan v Sorici .... „ Janez Globočnik. fajmošter v Poljanah . . „ Anton Ahčin, kaplan v Poljanah .... „ Janez Možina, fajmošter v Javorjah . . . „ Franc Dolinar, fajmošter v Leskovci . . „ Juri Bumar, farn oskerb. v stari Oslici „ Blaž Ulčar. fajmošter v novi Oslici . . . „ Miha Bore, fajmošter na Trati .... „ Anton Zorman, kaplan na Trati .... „ Franc Stermole, fajmošter v Lučnah . . Do tod iz stare Loke, skupaj 62 gold. 48 kr. *) Gospod Franc Dovč, fajmošter na Sternah . . . „ Matija Cebin, kurat v Topolovcu .... „ Marko Andolšek, kurat na Berdi .... „ Alojzi Pavli, kaplan v Sdrenji . . . . y Matija Braucher, dekan v Ospi .... „ Juri Jan, fajmošter v Katenari .... „ Jožef Koman, duh. pri nov. sv. Ant. v Tersta „ Franc Remic, ravno tako ...... „ Jožef Germek, farni vik. na Dobovcu . . r Draksler. fajm. v sv. Križu pri Terziču „ Muhovec. kaplan v sv. Križu pri Teržiču . Marija Blagne............. Gospod Jož. Novak, fajmošter v Kolovratu . . . Iz Cirkniga 20 gold. naslednjih 6 gospodov. Gospod Anton Zbona, dekan v Cirknim . . . . „ Anton Keber, kaplan v Cirknim . . . . r Anton Selak, kaplan v Cirknim . . . . r And. Jekše, fajmošter v Sebrelji . . . . r Štef. Princič, fajmoštT na Bukavim . . . „ Jan. Velikonja, kaplan v Orehku . . . . Iz semiške dekanije 9 gospodov...... . Iz semiške dekanije: De bi pokojni spreobernjenje zamureov skorej sprosil.......... Gospod Jož. Pavšič. fajmošter v pokoji . . . . „ Franc Jeršio........... Mat. Vidmar, fajmošter v Rovtah . . . . .. M. P.............. B. B................. 5 gold. 3 » 2 „ 1 » 2 n 1 * 6 1, 3 „ 2 „ 2 » * „ 1 „ 1 n 2 » 3 * 1 » 2 „ 2 „ 2 „ 2 „ 2 „ 1 » 3 ,. 1 „ 2 ,. 1 n 2 „ 2 „ 2 * * „ 2 „ 1 » 1 » 2 * 2 * 5 „ 5 „ 2 * 2 * 2 n 2 „ 2 „ 12 2 1 2 2 1 9 4 2 2 2 3 2 — kr. n 30 „ r 12 * 30 ,. r Skupaj: 136 „ S poprejšnjim: 4 cekini in 463 „ 18 •) V pismu je bilo 66 gold. 48 kr. verh tolarja, kterimu jo kil drug dobrotin namen zaznamnjan. Vr. Odgovorni vrednik: Luka JeiaD- — Založnik: Jožef Blaznife