InseratI bo sprejemajo in vel j A tristopuu vrsta : 8 kr., če se tiska Ikrat, i tt •> U »I II 11 M »I I) II II ^ „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj.edicija ua tttatem trgu h. št. 16. - kr Politični lisi n slovenski mil. Po poŠti prejeman velja Za celo leto . , 10 gl za polltta . . 5 _ ,r. . , ' u o — n za četrt leta . . •> r,o ** n ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ '20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljau veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Li igovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto Volitve v mestni zbor. Že drugi teden bomo imeli zopet dopolnilne volitve v mestui zbor ljubljanski. Mi ne smemo o njih pisati, kakor bi radi, ker naši bralci vedo, kako ostro pazi na nas oko državnega pravdnika. Kličemo pa ljubljanskim meščanom v spomin te-le že večkrat izrečene pre-mislike: Ljubljanski volilci naj premislijo, da le naša narodna slovenska stranka je prava domača stranka neodvisnih meščanov. Nasprotna stranka se imenuje scer tudi neodvisno, ustavoverno in liberalno, v resnici pa vemo, da obstoji večinoma iz ljudi, ki niso neodvisni, ampak morajo glasovati s tistim, ki jih je v službo vzel in jih plačuje. Pridružilo se je tem ljudem sicer tudi nekaj neodvisnih meščanov, ki so svoj rod zapustili, in ki jih imenujemo nemškutarje. Ker pa ta stranka odpadnikov vedno bolj gine in izumira, in kerse le z višjo pomočjo še nekoliko po konci držati zamore, zato je postala popolnem odvisna od gospodujoče stranke, kteri si ravno zarad tega nikdar ne upa resno nasprotovati. Taki možje pa, ki ue smejo ali si ne upajo možko govoriti za ljudstvo, taki niso pripravni za ljudske zastopnike, zato jih ljubljanskim volilcem jiri-poročati ue moremo. Priporočamo jim pa naše slovenske kandidate, kateri so vsi znani poštenjaki, in ki so že pri mnogih prilikah pokazali, da se ne bojijo nobene zamere, kedar se je treba potegniti za korist davkopluče-! valcev. Nadalje naj premislijo Ljubljančani, da Kranjska je slovenska dežela, da Ljubljana sama je na Kranjskem, in ne na Nemškem. Če bi Nemci radi svoje ljudi v različne zbore spra vrli, potem uaj jih volijo na Dunaji, na Tirolskem in na gornjem Štajarskem. Nam pa naj j'h nikar ne ponujajo, ker imamo mi svojih možakov dovolj, ki so ravno tako učeni, kakor oni, za naš blagor pa še bolj vneti, ki govorč naš jezik in naše potrebe bolje poznajo, ko tuji gospodje. Mi smo že zadosti stari in pametni , ter ne potrebujemo nobenih jerobov. Mi bomo volili domače može, katerim bolj zaupamo in o katerih je prej pričakovati, da se bodo naših rev iu nadlog vsak čas spominjali. Vsem narodnim Ljubljaučanom pa polagamo na sred, daje njih posebna dolžnost v.-e storiti za zmago naše stranke že zarad tega, da bodo celi deželi lep izgled dali. Ljubljana je prvo mesto ne samo v deželi kranjski, ampak sploh na Slovenskem, in vse gleda na Ljubljano, kako se ona obnaša, iti tako delajo potem tudi drugodi. Da je še toliko nemšku-tarije po deželi, da je po vseh mal h mestih še toliko odpauikov, ki jih je sram slovenske matere, tega je kriva v veliki meri ravno Ljubljana. Ker vidijo, da je Ljubljana zaspana, da v Ljubljani še povsodi nemškutnrija cvete, za to pa še po malih mestih tako delajo, ker mislijo, da je vse lepo in dobro, ker se v Ljubljani nahaja. Pokažite tedaj, Ljubljančani, da ste vrli in zvesti sinovi domovine, potem ste pridobili za domačo reč celo deželo, kajti dežela bo vaš izgled posnemala. Pokažite, da je Ljubljana vredna biti glavno mesto Kranj ske d i žele , iu volite v metni zbor same poštene kranjske korenjake, katere vam mi na- svetujemo , in kateri so bili izbrani 1. t. m. pri volilnem shodu v čitalnici, katerega se je udeležilo veliko število narodnih meščanov. Ne pustite se slepariti z liberalnimi frazami. Vsak, kdor ima oči, lahko vidi, da je zmirom slabeje na svetu, odkar je začel brez-verski liberalizem cveteti, odkar mož beseda nič več ne velja, in odkar poštenjaki stare korenine vedno bolj redki postajajo. Stara vera, stari cesar, stari denar, stnra šega, staro poštenje, to je dosti še zmirom več vredno, ko vse novotarije, ki si jih ljudje izmišljujejo, odkar se je začel svet mešati in na glavo postavljati. Nekteri se štejejo za toliko modre in premetene, da menijo, da ni treba ne vere, ne duhovnikov; pa naši pradedi so bili bolj srečni, ko mi, niso videli take revščine v deželi, kakor mi, čeravno sedanjih novotarij in liberalizma niso poznali. In ravno pri nemšku-tarjih boste našli , da naj bolj zagovarjajo te novotarije, da hočejo vse prekucniti, kar se je našim prednikom praviti lepo zdelo, našo vero, naš jezik, naše navade. Zato nemškutarjev nikar ne volite I Bodite trdni, in ne dajte se pregovoriti, in ne ustrašiti. Če vam ponujajo časen dobiček spomnite se, da vsi narodi odjiaduike zaničujejo, iu gotovo se boste ustrašili jiosnemati njihov zgled in zarad časnega dobička prištevati se k izdajalcem domovine, če vam žugajo vzeti zaslužek in bi res kdo kako škodo trpel za pravico, naj premisli, da nismo za to rojeni, da bi se radovali, dobro jedli in pili, ampak da pošteno živimo in Božjo voljo spolnu- Kršcanska dobrotljivost. (Konec.) Daljni red je red usmiljenih bratov, vstn-novljen od sv. Jaueza od križa; 1. 1540 je vstauovil v Grauadi bolnišnico, zbira/ krog sebe vsakoršne bolnike iu ranjence iu jih gojil iu zdravil z največjo ljubeznijo in potrpežljivostjo. Španija čudila se je junaku krščanske ljubezni iu vse trudilo se je skazovati mu največje spoštovanje in podpirati ga v bogoljub-nem početji. Kmalo poznal je vse revčke po okraju in jih podpiral, ne samo telesno, ampak tudi duševno, jih tolažeč in opomnjajoč, pa tudi svareč in grajajoč. Njegovi redovi razširjali so se po vsi Evropi, dasi z različnimi imeni: llospitali, bratje krščanske ljubezni, družba gostoljubnosti, usmiljeni bratje itd. Da vse druge take in enake redove preskočim, uaj govorim le še nekoliko o oni do-brodejni napravi, ki se je razširila po vsem svetu, ki si je pridobila povsod najslavnejih zaslug, o vstanovitvi namreč usmiljenih seatia. L. 160(J jel se je žrtvovati postrežbi bolnikov reven francoski duhoven , Viucencij Pavlanski. .Njegovo ime se sveti v prvi vrsti med dobrot- niki človeškega rodu, kteremu je daroval vse svoje bitje ; koliko je storil za misijone, koliko za revne vjetnike ua galejah, znano je vsemu svetu; a še bolj si je pridobil sloves z vsla-novitvijo reda usmiljenih sestra I. 1G33. V n cencij bil je spovednik gospe Luize A/ariliac, vdove umrlega tajnika kraljice Marije Med ci; on jo je spodbudil, da je že od I. 1629 poto vala po vsi Francoski in preiskovala razne naprave vstanovljcue od njega. Po teh pripra vali izročil ji je vodstvo pobožnih devic, ki naj bi ostale nezaročene in naj bi se poglavitno pečale s skrbjo za bolnike. Število devic se je kmalo povečalo in z dovoljenjem nadškofa pariškega nastala je I. 1G33 družba usmiljenih sestra, ki se je razširila še za časa življenja sv. Viuceucija tje do Poljskega. A žalostni nasledek prekucije bil je že 1. 1791, da je bil zatrt red, ki je štel tedaj že 425 bolnišnic iu učilnic na Francoskem. Napoleon pa jih je na novo vpeljal iu že leta 1S1G so bile skrbele za 52.000 bolnikov in 5G.OOO otrok (kajti pečale so se tudi z odgojo otrok), leta 1827 pa že 145.000 bolnikov iu 120.000 otrok. Da so zdaj razširjene skoro po vsem svetu, je občno znano; le nemško močno cesarstvo se je bilo ubogih nun prestrašilo in jih pahnilo iz njihovih posestev. A Bog jih ni zapustil ; gostoljubnost, ktero jim ju odrekala domačija, ponudile so jim tuje dežele, posebno po deželah misijonov, kjer morejo nadaljevati svojo blago delavnost. Toliko storila je sv. cerkev za blagor bolnikov; to so čudeži krščanske ljubezni 1 Naj še tu omenim, kako tudi krščanska dobrodelnost ni pozabila ubogih vjetnikov in sužnjev, posebno o onih časih , ko so še mnogo imeli pretrpeti, ko je bilo njihovo stanje najnesrečneje. V tem obziru posebno se odlikuje red Trini-tarcev, ki so glavno odkupovali sužnje iz rok Saracenov; vjetnikom na galejah bil je pravi oče sv. Vicencij Pavlanski; za vjetnike po jet-nišnicah skrbele so posebno sestre sv. Jožefa in bratje kerščanskih šol. Skušali smo s tem sostavkom podati ne-ktere črtice iz zgodovine krščauske ljubezni. Iles le črtice ! Ne pregleda, če ne, bili bi morali3 opomniti še nezmerno mnogo naprav, nezmerno mnogo oseb in vse naše delo sostavljeno bi bilo iz samih imen; ne zgodovine, kajti primanjkovalo bi nam zmožnosti in prostora, ko bi hotli vse dopovedati, kar je dobrotnost sto- jemo pri vsaki priliki, in tudi pri volitvah s tem, da poštene možake volimo. Take možake vam nasvetuje narodna strank«, zato volite narodne, slovenske kandidate. Mi ne rečemo, da nasprotni kaudidati niso pošteni po svojih nazorih, jia oni niso uaše misli; kar se nam prav in pošteno zdi, to se njim zdi dostikrat neumno in preterano. Kakor se olje in voda nikoli zmešati ne dasta, ampak se olje vedno od vode loči, tako se naše misli zedi-. niti ne dajo; kar je nam dobro, je njim slabo, ■J^kar je nam pametno, je njim neumno. Svoji svojim! Od trnja ne pričakujte, da bo smo kve rodilo, in od nemškutarja ne pričakujte, da se bo za slovensko ljudstvo potegoval, zato zaupajte le našim možem, in volite naše slovenske kandidate! Tretji volilni razred bo volil dne 12. aprila, in sicer bo naši kandidatje ti le možje : ])r. liurol HletneU, Franc GoršU>, Franc Pctcrca, Vas« Petriči6 in France Potočnik. Prvi volilni razred bo volil due 15.aprila, naši kandidatje pa so : Franc llnčar, iVlilia Pakič in Jožef Ntcacllia. Politični pregled. V Ljubljani, 5. aprila. Avstrijske dežele. General ■ »imlljev je komaj z Dunaja odšel v Petrograd, in že se za trdno govori, da se prihodnji teden zopet povrne ua Dunaj. O namenu njegovem se prav zanesljivega nič ne ve. Toliko je pa gotovo, da ni prišel na Dunaj pretresat mirovnih pogojev, kterih Rusija nikakov noče premeniti, ampak hotel je le zvedeti, česa se je Rusiji od Avstrije nadejati, to se pravi, kaj Avstrija prav za prav smatra za svoje koristi. GrofAndrassy neki odločno zahteva, da se meje nove kneževine Bulgarske ne smejo raztegniti do egej bkega morja, ua zahodu pa da se imajo raztezati med Branjo in Rodopskimi gorami. Ge neral Ignatijev pa je boje rekel , da car Aleksander ne more dosti odjenjati, ker se mora ozirati na voljo naroda ruskega iu zma gonosue svoje vojne, kakor tudi njenega rila v krščanstvu, našteti vse žrtve, ktere je položila na altar ljubezni. Lc črtice naj bojo: a že one govore nam jasno. Da, krščanstvo jc dosegolo vzor ljubezni do bližnjega, kolikor ga je moč doseči umrljivemu človeku. Čim bolj je ono predrlo v srca ljudstev, čim bolj je prevzelo vse njihovo mišljenje in djanje, tim bolj cvetele so naprave, ki so bile v pomoč vsakoršnim trpinom. Zato je srednji vek toliko lepih naprav vstanovil, ktere je novi čas, sovražen krščanskim nazorom požrl. Pa tudi dandanes, odkar se zopet dviguje krščanska zavest med ljudstvi, na novo cvcte cerkvena vednost in umetnost, raste ljubezen do rimskega prestola in vzajemna ljubav med ljudstvom in duhovščino, odkar se zopet trudi ves krščanski svet, da bi si na novo pridobil čiste, prave nazore očetovske vere, seveda ne zametujoč dobrih pridobitkov sedanjega časa, od tedaj tudi vnovič cvete krščanska ljubezen. Povsod beremo o napravi novih dobrotnih vstauov, o vel kih darovih za misijonsko delavnost, o razširjevanji društev sv. Vincencija itd. Da „baec est vietoria , cjuae vincit mundum, fides nostra", „to je zmaga, ki premaga svet, naša vera." Dokler bo cvetelo krščanstvo, bo njegov najlepši sad krščanska dobrotljivost! najvišjega poveljnika velikega kneza Nikolaja. Temu nasproti je pa tudi Andrassy ueki rekel, da je Avstrija v enakih okoliščinah, ker ne sme prezirati razkačenosti madjarske. Poročalo se je, da je bil grof Beust nemudoma iz Angleškega poklican na Dunaj , kar se pa ne potrdi. Pač pa je poročnik avstrijski v Carigradu, grot Zichy odšel na Dunaj. Vradni listi dunajski, ki so še nedavno svarili pred vojsko z Rusijo, so vsled Sa!isburyeve okrožnice naenkrat začeli priporočati zvezo z Anglijo, že večkrat smo opomnili in navedli tudi vzroke za to, da bi bila taka zveza Avstrije z Anglijo proti Rusiji za nas največji nevarnost, zato se za trdno nadejamo, da bodo to ue-varuost spoznali tudi merodajni krogi in nas pred britko vojsko z Rusijo obvarovali. Ilržtivni /.lior bode le še nekaj dni deloval , potem pa se razide na velikonočne počitnice, ter bode začel pogodbo med Ctslo in Trauslo obravnavati še le pozneje. Skoraj gotovo bode zopet treba parmesečnega podaljšanja dosedanjih razmer, ker ni verjetno, da bi zbor v par teduih dognal, kar v večih mesecih ni mogel. Poljski listi vedno prinašajo vznemirno-valna naznanila o zbiranju ruske vojske ob mejah avstrijskih. Ruski poročnik Novikov se je zarad tega pri avstrijski vladi pritož I. Iz Berlina se piše „Vaterlandu', da ravno poljsko vprašanje bi bilo pogubno za Avstrijo, ker bi dalo nemškemu cesarju priliko proti Avstriji stopiti na noge iu pomagati Rusom. I« Čeriiovie v Bukovini se nam poroča, da tam nepretrgano izdelujejo nove šance ali nasipe, da bodo zamogli deželo braniti, če bi se pričela avstrijsko -mika vojska. Pa upajmo, da do take vojske v Avstriji ne bode prišlo. Ogerska zbornica nadaljuje obravnavo o državnem proračunu, pa ne more strpeti, da bi se med tem ue vtikala tudi v vnanje razmere. Tako je n. pr. baron Banhidy vlado vprašal, kaj da misli storiti za varstvo cele skupnine dežele rumunske. Vnanje države. Ifinski najvišji poveljnik, knez Nikolaj, je s Turčijo boje sklenil vdarno in odbojno zvezo , vsled ktere so angleške ladije dobile od vlade neki povelje, da naj svoj posel v mar-marskem pomorji hitro izvrše. — Gladstoneje včeraj nameraval vlado vprašati , je li to res, da neče obravnavati preliminare konferencije in zakaj da ne. — ,.Standard" naznanja, daje vlada sklenila edinburškega vojvoda nemudoma poklicati iz sredozemskega morja. Kanalsko brodovje neki odide v grško ladžišče Pirej. — Granvilleu in Ilartingtonu se je te dni poklonila deputacija 120 liberalnih društev, ki oporekajo proti sklicevanju reserv in proti vojski. Granville in Ilarington sta obljubila vse storiti, da odvrneta vojsko. Politiko Salisburyevo sta deloma pripoznavala, deloma pa grajala, ker razteguje koristi angleške in manjša upanje do kongresa. Anglija bi v vojski z Rusijo le mnogo zgubila. V«t»jnilii na Kreti so Turke z otoka prepodili in so le še pomorska mesta Katnea, Ileraklion, Rethymno in Kastelli Kissami v turških rokah. TVciilški cesar je te dni nekoliko za prehlajenjem bolehal, pa mu je že odleglo. Tudi Bismark se neki ne počuti kaj dobro in že komaj čaka, da bi zamogel iz Berlina odriniti, kar je en dokaz več, da si od kongresa prav n č dobrega ne obeta. — Nemški poro čnik Keudell se bode moral neki umakniti pl. Radovicu, ki je mirnejšega vedenja od njega ter katoličan, kar bode morda pomagalo, da se obravnave med rimsko stolico in poročnikom nemškim zarad katoliških prebivalcev na Nemškem zopet prično in dožeuo. Papež vsaki dan sprejemajo obiskovalce- — IfitliJaiiMka zbornica je sprejela kup-čijsko pogodbo s Francijo. — Novo ministerstvo je proglasilo prav pohleveeu program ter tudi izreklo, da prijateljstva z Avstrijo neče krušiti, ampak ga še vtrjevati. Šimnjska hoče od vzhodnega vprašanja tudi imeti svoj dobiček iu namerava to priliko porabiti, da bi pr,dobila Marokansko cesarstvo. Angl ja bi pač k temu nič ne rekla, če ji le Spanji nasproti G.braltarja prepusti kako trdnjavo, Francija pa bi zarad Algerije to težko mirno trpela. lr Itiiiniinski zbornici sta Ghikain Stourdza poročala o vspehu svojega popotovanja. Angleška vlada jima je neki prigovarjala, da naj ostane Rumunija gled' Besarabije stunovitna , na Duuaju pa so jima rekli, da bode to reč rešil evropejski kongres. •— Iz Bukarešta poroča „Pol. Cor." daste dve ruski krdeli dobili povelje iz Bulgarije jiomakuiti se proti Donavi iu zasesti Rumutiijo, kjer hoče rusko vojno poveljništvo oklicati obležni stan. Izvirni dopisi. 'ti C»orcii.{*kc£a, 2. aprila. (Krta š e v pr e i sk a v o!) Ko sem bral v knjigah in časnikih o krtu, ka'mi'Hkt' okolice 4. aprila. (Čitalnične zabave.) Dasiravno je že dober teden, od kar ste se v našej Čitalnici dve igri predstavljale, vendar mislimo, da ne bo neprilično in napačno, ako danes nekoliko besed o njih spregovorimo! Predstavljale ste se namreč 24. matcija v našem narodnem domu igri: „Pokojui moj" in ,,Uskok". S predstav-Ijenjem smo bili v obče zadovoljni. Kar se slovenščine tiče, govorili so pri tej 'gri igralci dosti bol;še nego pri zadnej; v tem obziru je narvi č storil g. trgovski pomočnik Brilej, ki je ta dan tudi prvič na oder stopil. On vam je tako lepo slovenščino govoril, da smo se vsi čudili iu tudi nasprotnikom je moral nehote vžgati ljubezen do našega jezika. Tudi sicer je prav dobro igral, zato ga prosimo, naj v občno zadovoljnost še večkrat na našem odru nastopi. Pri prvej igri spoznali smo tudi dobro moč v gospodičnej Seidlnovi, ki je tudi ta pot prvič nastopila. Pokazala je spretnost in lep talent za oder! Naj se le uri in vadi, in sčasoma postane izvrstna moč naše čitalnice. O gospej Šulčevej, o. g. Kalčiču in g. Itohrmanu nam ni treba nič omenjati, vsaj smo imeli že večkrat priložnost, jih v Vašem cenjenem listu zarad izvrstnega vedenja na odru pohvaliti, kar zaslužijo tudi danes. Gospod Mejač , dasiravno še mlada moč, se je prav spretno na odru sukal in tudi svojo na logo prav dobro izvršil. Gospod Pleničar ji nam dobro nasl kal bilježnika, pcropraska; so-sebno je pa mn igo smeha vzročil, ker je v svojem vedenji posnemal nekega tukaj sploh znanega moža. Le to nas je motilo , ker je Sepetalec malo preglasno šepetal. Nekega igralca pa skoraj nismo nič razumeli, tudi naj ne govori, kakor pridigar, kadar misli zopet na oder stopiti. Sploh pa je bila dvorana kljubu slabemu vremenu čisto napolnjena tudi iz nasprotnega nam tabora jih je bilo mnogo sim prišlo! Ta post mislijo še eno igro predstavljati; tudi o tej igri hočemo Vam o svojem času poročiti! Zadnji dopis iz našega mestica v Vašem cenjenem listu je mnogo senzacije izročil. Ne samo mi se strinjamo z istim dopisom, ki govori, kako se švabččna goji v našej čitalnici, ampak tudi mnogi odličnih meščanov! Dobro vemo, da ni bil namen tistih vrstic koga raz-žaliti, še manj pa čitalnico našo v slabo ime spraviti. (Gotovo ne. Vred.) Tudi mi ne moremo tajiti, da se. nekateri gospodje mnogo za našo čitalnico trud jo. Vediti pa morajo isti gospodje, da srce vsacega pravega rodoljuba globoko žali, ako vidi, kako se v našej čitalnici spoštuje blažena tujščina. Preverjeni smo, da bo čitalnični odbor že skrbel , da se ta madež odpravi. To je gotovo prvi pogoj k narodnemu razvitku! Rodoljub. Domače novic«. V Ljubljani, C, aprila. (Podob papeža Leona XIII) ima na izbiro knjigarna 0. Klerrove vdove. Ilolzlnov oljno t i s se d .biva brez okvira na platnu razpet v natorni velikosti po 5 gld.; manjše oljnate podobe na platnu razpete po 2 gld. 20 kr.; manjše fotografije po 10 kr., kabinetni format po 30 kr., barvane podobice po 5 kr. in manjše po 2 kr., s špicauii po G. kr. jeklorez pa po 8. kr. (Na podobo Leona XIII). naznanjeno v današnjem inseratu, opozorujemo bralce. Izdelana je v Ilolzlnoveui zavodu na Dunaju v na torui velikosti in v oljnatih barvah po obrisu kterega mu je poslal ueki slikar iz U ma. Kardinal iu nadškof, dunajski Kučker , so videvši to podobo ne le prepoznali, da je sv. očetu res prav podobna, ampak jo tudi pohvalili zarad njene umetne in krasno izvršene sostave. (Oklic in vabilo). Cecilijino društvo, čigar | ton Gariboldi, Raimund Pirker, inženir Ziegler; namen je: povzjiga in jiospešek kat. cerkvene glasbe v smislu ter duhu svete cerkve, na pod- more. — Prosimo pa vse prijatelje cerkv. glasbe, posebno čč. gg. duhovnike, gg. učitelje in or-ganiste, kteri ji hočejo in morajo pomagati, da se zapuščena reva bliža svojemn idealu, podpore z obilno lastno naročbo, nabiranjem uaročnikov in mnogim dopisovanjem, — kajti le potem je obstanek iu razvitek „Cerkvenega glasbenika" mogoč. Naročnina bode „Cerkv. glasbeniku" za leto 1878 le 1 for. 50. za ude , Cecil. društva" celo 1. 1 for. in pošilja naj se č. g. Žigu Bohinc-u knezoškof. tajniku ter blagajniku „Cecil. društva". — Naj bi to gotovo koristno podvzetje našlo vsestranske podpore! Pomozi Bog. in sv. Cecilija! Odbor „Cocilijinega društva'' v Ljubljani. (Iz deželnega odbora 30. dne t. m.) Oddalo se je IG sirotinskih ustav po 48, 50, 52 in 54 goldinarjev, za katere se je oglasilo 261 prošnjikov iz vse dežele v starosti od G do 15. leta. — Deželni odbor je pritrdil predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta, da se učitelj Franc Muhič iz Vrha definitivno postavi v službo 2. učitelja na trirazredni ljudski šoli v Seut-Jerneju. — Sklenilo se je, oddati vodstvo nemškega gledišča za sezono 1878/9 pod-vzetniku E. Ludvvigu iz Iglave. — Služba se-kundarija v deželni bolnišnici sc razpiše z natečajem do 15. aprila. (Deželna komisija za konjerejo na Kranjskem) bo zopet nekoliko žebcev kupila. C. kr, deželna vlada vabi tedaj naše domače konje-rejce, naj se zdnji čas do konca tega meseca oglasijo pri imenovani komisiji , če imajo na prodaj za pleme pripravnih žebcev in naj jej povedo ceno. Kupijo se pa le žebci, ki so najmanj 3 leta, pa ne čez 7 let stari, pa imajo sicer za pleme potrebne lastnosti. (Valvazorja) prišel je tedni na svitlo 30., t. j. V. knjige 3. snopič, ki nadaljuje razpravo o prvotnih prebivale h dežele kranjske. (Filharmonični družbi) je državni peslanec Hočevar podaril 300 gld. (NemŠkutarski kandidati) za mestne volitve so: v I razredu gg. Deberlet, dr. Pfef-ferer, dr. Suppan; v II. razredu gg. vitez An- lagi cerkv. določb in ukazov , izbrala si je k dosegu tega namena med drugimi jio.sredki tudi priporočanje, nazuovanje, razširjanje v cerkv. duhu zloženih kompozicij in podučuih muzi-kalnih ter liturgičnih t-jiisov. Spisala se je in tiska se že knjižica: „Cerkv. glasba, kakšna je iu kakšna bi morala biti", ktera je namenjena društv. udom kot brezplačno darilo iu ktera utegne do Velike noči že v njihovih rokah biti. Pa to ni zadosti. Pri občnem zboru meseca junija 1. 1877 razodevala se je želja, naj bi se ustanovil časnik, ki bi pospeševal društvene namene s spisi in muzikaluimi prilogami. Ta želja ima se kmalu spolniti in z mesecem majnikom na svitlo priti 1 številka „Cerkvenega glasbenik-a". „Cerkveni glasbenik" bode izhajal po enkrat na mesec ter do-našal v veliki osmerki 8 strani teksta in 4 strani muzikalij. Obravnaval bode vse, kar sjiada v okrožje cerkvene glasbe: posamezne dele kutol. službe božje, mašo, litanijo i. dr. zgodovino cerkv. glasbe, životopise cerkv. skladateljev raznih vekov, rabo orgelj. Poroča! bode o stanji in napredku naše orgljarske šole in cerkv. glasbe v posameznih cerkvah naše in druzih škiij; tudi bode dajal lahke, praktične in vendar dobre muzikalne priloge. Nočemo veliko obetati; čas sam bode nas učil, kaj »Cerkv. glasbenik" spoluiti hoče inspoluiti v 111. razredu gg. Albin Ahčin, ključar, Otomar Bamberg, Franc Debcvec, klobučar na Starem trgu, Janez Mathian, mizar na dunajski cesti pa Nikolaj lludholzer, urar. Razne reči. — Za cerkev v Roverii v Istri so cesar podarili 300 gld., za popravo kapele v ItaČici, okraju Buzetskem 100 gld., za grško vzhodno cerkev v Rogulji, okraju Gradiškau-skem pa 400 gld. — Vročinska bolezen silno razsaja med turškimi vojaki. V Carigradu je kakih 50000 bolnikov, za ktere imajo po bolnišnicah tako malo prostora, da morajo po trije vojaki ležati na eni postelji. — Prestopi k katoliški cerkvi se na Angleškem čedalje bolj množe. Nedavno sta v Brightonu prestopila dva angleška duhovna z mnogimi neduhovniki, med kterimije i udi slavni angleški cerkveni pisatelj Charles VValker, in v Oxfordu je sprejelo 7 udov ta-mošnjega vseučilišča vero katoliško. — P r e m e m b e pri u č i t e l j s t v u. Xa Kranjskem imenovani so: G. Janez Rih-teršič, zač. učitelj v Černučah pri Ljubljani c,a stal. učitelja v Doberučah, g. France Rib-nikar poprej začasno, sedaj stalno v Lescah; gdč. Amalija Klančar poprej zač., sedaj stalno v Rudolfovem. Sprašana učit. kand. gdč. Neža Drol je v Čatežu zaC. učiteljica in gdč. Kristina Demscher pomožna učiteljica v Starem trgu pri Ložu. Na Štajarskem. G. M. Zorman (iz Male Nedelje) učitelj v Jurklošter; g. Anton Žagar (od sv. Petra) podučitelj v Petrovče; g. Jos. Pučnik (iz Loč) suplent v Vitanje; gdč. J. Triler (lj. učit. kand.) podučiteljica v Konjice Nadučitelj je postal g. Jan. Kucuvan v Žavcu, g. Martiu Kompost v Celnici; učitelj je imenovan g. Leopold Čebul v Aruivasi, g. Franc Golob pri sv. Trojici. Službensko doklado dobijo g. Boštjančič pri sv. Juriju na Šavnici; g. Kari Sorko v št. Ilju iu g. Simončič v Cmu-reku. Vdovi Marija Kochl ,in Liza Postružuik dobite penzijone in odgojitevske doneske za otroke. — Hervatski učitelji bodo napravili v letošnjih počitnicah svojo III. občno skupščino spojeno z izložbo učil v Oseku. Zagrebački mestni odbor je dovolil v ta namen 200 gld. podpore. — — J. Erlach o v varni velociped. Sedanji vek se odlikuje z raznimi iznajdbami, pri kterih se zlasti gleda na to, da so praktične in koristne. Med temi iznajdbami je tudi od J. Erlach a, mašinista v Korpiču pri Belaku, izdelani in popravljeni velociped, od njega varni velociped imenovan, ker ima pred vsemi dosedanjimi enakimi izdelki to prednost, da se z njim popolno varno, zložno in hitro vozi. Er-lachov velociped ima namreč tri kolesa; prvi dve manjši imate krivine, s kterimi se voziček lahko obrne, kamor koli hoče; zadnje večje kolo pa se vrti s stopali, ktera na vozičku sedeč človek zaporedno pritiska, in velociped dalje poganja. Izurjen človek s tem vozičkom v eni uri na dobri cesti pride dve milji daleč. Dosedanji dvekolesui velocipedi, ki so bili za vožnjo jako nevarni, se bodo vsled te nove iznajdbe gotovo odstranili. J. Erlach, ki že slovi tudi po svojih prešah za žagine zobe, je pridobil za svojo novo iznajdbo v raznih deželah že natente, in želimo mu, da bi se mu ta iznajdba, s ktero se trudi skoz 20 let, tudi dobro izplačala s tem, da bi prav veliko teh vo zičkov prodal. — Prav huda bolezen že skoraj dva meseca v vrhniški okolici napada konje, go veda in prešiče iu spada v vrsto tiste bolezni ki se imenuje črni (vrančni prisad), in se vrže zdaj na čeva, zdaj na pluča, pa tudi na vnanjo kožo. Če ni hitre pomoči, je bolezen prav trdovratna. — Slovensko politčno društvo „Sloga'' napravi jutri 7. t. m. ob dveh popo ludne javen občen zbor v Kobaridu, čigar edina točka je adresa vdanosti presvitlemu cesarju, s ktero hočejo navdušeuo razodeti Goriški Slovenci, da so kolikor ponosni Slovenci toliko in zvesti Avstrijci. — Slabo razumljenje. Zdravnik: „No, kako pa je vašemu možu?' Žena: „1 tako, bo že za silo. S tistimi rečmi pa je bila res težava, tri je požrl žive, a druge tri morala sem mu speči." ,,Ktere tri reči ? ' vpraša začudeni zdravnik. „1 tiste, kako se že pravi, — pijavke, ktere ste mu bili zapisali." Bkega »djunkta o. 11., za vnetico vratu. Soba-etijan Rogl , zdravnik in mrtvaški ogleda. 79 1., za mrtudom. Johana Zaje, zasebn. o. 7'/9 m., za božjastjo. Pavlina Steruiša, pol. o. 3:,/4 1., za jetiko. Marija Pavlina Perko , zaseb. o. 15 m., za vtriplj. pljuč. Anton ltegali, miz. o., 3 m., za bož-jastjo. N. Jančar, del. o. v sili krščen, za vodeno glavo. Helena Renartli. zaseb. v 65 1., za vtriplj. srca. Janez Ravnikar, del. o. 1 1., za božjastjo. Poslanica. *) Občinsko predstojniŠtvo si šteje v dolžnost priobčiti iz zajiisnika občinskega odbora, dne 21. marca t. I.. da je napačno in neresnično, kar je Nikolaj Jamnik v poslanem ,,Slov. Narodu" šiev. 49 in 58 o g. fajmoštru Peharcu pisal. Občinski odbor sa je enoglasno o tej za devi tako le izrekel: Pri nas nihče ue ve o nobenih zdražbah g. fajm. Peharca, le Nikolaj Jamnik bi jih delal, če bi se kdo zanj zmenil. Kar je pa on zoper g. fajmoštra Peharca govoril in pisaril, ui druzega kakor neka zagrizena mržnja zoper gosjioda, kterega obče lju bitno, in o kterem le to želimo da bi ga tudi vselej radi ubogali, kar bi bilo nam, in gotovo tudi Nikolaju koristno. Županija v Medvodah dne 1. aprila 1878. Jur Cvajner, župan. Mart. Košenina 1. r , svetovalec. Jakob Kos 1. r. Blaž Mrak I. r. *) Za spise pod tem naslovom vreduištvo ne sprejema nobene odgovoinosti. Vred. Telricralirne drnarne 6. aprili. Papirna renta 60.40 — fireberna r »nt» 64 50 — Zlatareuta 72 10. — 1860letno državno posojilo 110 25 Haukiiii 788— Kreditne akeiie 208 25 London 122.25 —