452
Dr. Anton Medved: Frančišek Košar.
Pri slavnosti je govoril vsakateri svoj spev z mladeniškim plamenom; pozneje so jih objavili tudi po tisku. Košar je izrazil v prvem spevu neizmerno veselje labodske vladikovine nad Slom-šekovim imenovanjem.
V radosti se srce taja,
V   radosti oko topi', Ljubav žilco vsako maja,
Lice vsakim' se žari.
Na stolici že visoki
V  cerkvi svitli knez sedi, Verno vsak njegovi roki
Vdanost svojo izroči.
Mislit' to — u tesnem  krili
Srcu več ostaje ni; — Knez uzvišen, vselej mili
V   duhu k tebi hrepeni!
V drugi pesmi pa poveličuje že dotakratne zasluge Slomškove v res navdušenih, vzvišenih vrsticah. Skoda, da bi se ta Kosarjeva prelepa pesem izgubila; otmimo jo torej temni pozabljivosti! Glasi se ta pač najlepši slavospev na Slomšeka — lepšega ne poznamo — doslovno:
Tudi ti  Slovenja cela,
Kakor dalč tvoj jezik gre; Tudi ti bod dans vesela,
Teb' pred vsem spodobi se.
Veseli se mati  prava,
Ko časti se njeni sin; Le raduj se mati Slava,
Tvoj  najboljši ta je  sin!!
Bolj, ko vsi, je tebe ljubil,
Bolj, ko vsi, te ljubi še; Bolj, ko vsi, za te se trudil, —
Al dokazov treba je ?
Kdo z otroci tvojmi hodi,
Pot čednosti jih učit? „A n g e 1 j"  jih  „m o 1 i t v e" vodi,
Spisal o n ga njim je v prid.
Kdo devištva tvojim hčeram
Vene prelepi, kdo obran'? On z „devištvam" stopil svojim
Zapeljivcu je u bran.
Kdo mladenče tvoje zvesto
Pot nedolžnosti pelja? O n za čisto jim nevesto
„Pot življenja srečno"  da.
„Evangelja svet'ga hrana"
Ukaželnim kruh drobi; Kak  bo šola prav peljana,
»Blaže v šoli" te uči.
Da, na uma tvojga vejih
Kar zorilo, shrani se, Po širokih tvojih mejih
Tud  „drobtince" zbirat gre.
Tvoja hčer še ni rodila
Toljko pridni ga sinu; Kak boš vredno ga častila?
Kaj v zahvalo dala mu?
V gorah kresi naj gorijo,
V rekah venci naj teko! Kakor dalč Slovenci ž'vi jo
Slavo njemu naj pojo:
Slava, slava, trikrat slava
Svetlim' bratu Našimu! Pa tud slava, slava, slava
Ferdinandu milimu!
Blagor našemu  narodi,
Ki ga vlada tak vladar; Ki zasluge same sodi,
K' mu le blagor naš je mar.
Ko je nedosegljivi Slomšek umrl, spisal je Košar silno zanimiv njegov življenjepis v »Drobtinicah" 1. 1863. Kako lepo pravi v predgovoru o Slomšeku, da je bil „Slovencem visok svetilnik, ki jim je stezo kazal k boljši bodočnosti in lepši narodovi prihodnjosti, in jih s svojo žarno svetlobo ogreval in navduševal v vojski za naroda blagor in pravice. — Vsakkratni pogled te častite (Slomšekove) podobe naj vam pred oČi postavi Njih čednosti visoke, da jih posnemate, Njih nauke prelepe, da se po njih ravnate, Njih mnogo trpljenje in žrtvovanje za blagor naroda, da sad njih del in trudov s hvaležno zvestobo ohranite!" O — Slomšek je bil samo jeden, to je Košar vedel predobro. A ne samo Slovenci, tudi Nemci in drugi narodi naj spoznajo našega velikana Slomšeka neprimerljive vrline. Zato je Fr. Košar spisal izborno, 328 strani obširno knjigo: „Anton Martin Slomšek, Fiirstbischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken" (1863). To je najboljše Kosarjevo slovstveno delo, vzoren življenjepis, ki je v čast slovenskemu pisatelju in nemškemu slovstvu. Zasluge, značaj in čednosti Slomšekove so tu naslikane kakor nikjer. Ko je bil dne 24. rožnika 1. 1878. odkrit dostojni Slomšekov spomenik v mariborski stolni cerkvi, proslavljal je Košar vkljub velikim sovražnim zaprekam Slomšeka s prižnice v govoru, ki se