Semenj v Potoku ;nes so mi pa tako krave nagajale, da rne paša prav nič več ne veselu Kar polegnil bi jo, da me ne zadržuje semenj.« »Zdaj pa rcs ne smeš uiti! Lej, samo še jeden teden imamo in skušali se bodemo, kdo je najboljši paatir. V nedeljo se pokaže, Mo najpveje vstaja in koga ni nič straho »Dobro. Toda, (,'lej, da ne predereš gnojniee!-«Za-me ne skrbi. Le ti pazi, da ne poglodaš po- minjaka! Lahko noi.« 125 Tako sc pogovarjata nekega večera glavi vseh potoških pastirjev, Lukčev Matija in Moretov France. Kakor lahko posnamemo iz njunega govorjenja, pričaku-jeta imenitnega pastirskega praznika. In res. V nedeljo je v Potoku semenj. Doma bodo cvrli prav okusne bobe, pekli povite štruklje in opoldan je velika pojedina. Dalje se skušajo pastirji, kar da povod mnogim Šalam in za-bavam. Ker pa morebiti ni veem znano, kako se skušajo, naj vam tu kratko pojasnim. V Potoku gonijo druge dni v letu navadno okoli pete ure. No, včasih žene kak zaspanec tudi ob Šestih in Š6 pozneje, če ni drugače. Pa sedaj se nihče ne zmeni za pastirja, naj že krevsa za kravicami malo preje ali pozneje. — Vse drugače pa je v Potoku o semnju ali cerkvenem »žegnanju«. To jutro se mora pokazati, kdo je rea pastir. Zato tudi ni dan odlocilen, kdaj naj kdo žene; tudi petelin se danes prepozno zbudi, paatir ga mora prehiteti, ako je le mogoče. Kot plačilo so pa po-stavili pradedje sila koČIjive darove. Ženi prvi ali drugi ali zadnji. nič prida ne dobiš. Kdor je prvi s kravami na travniku, predere gnojnico, drugi nosi kopita, tretji gloda ščurkove kosti in tako ima vsak kako delo do zadnjega, ki gloda pominjak. Pojdimo torej v Potok na pastirski praznik in opa-zujmo, kako se vrši vsa zabava! Ze na ppedvei3er se zbero pastirji pod orehom v sredi vasi. To ie govorjenja in postavljanja! Prvo besedo ima Moretov France, ki že misli drugo leto zameniti svojo služho. Vseh skupaj ]e osem, pa tako govore, kakor bi bila vsa vas njihova. Ravno se zgovarjajo, da še nocoj spat ne gredo, ainpak da hočejo na vasi ostati do jutra, kar se oglaei izza vogla sosedne hiše močan, grmeč glas hudega Škrbelja: »Otroci, spat!« Vsi se na mah razkrope in v trenutku je vse tiho. Pač dobro jim je znan glas strogega gospodarja. Jasna noč nam obeta lepo jutro. Mirno vse pofiiva in zdaj pa zdaj moti nočno tihoto ura v zvoniku. Uavno dve je odbila. Kar začnc na Moretovem hlevu nekaj fiumeti in po stopnicah se oprezno priplazi pastir France. Nekako plašno se ozira na okrog po strahovih, gleda in posluša, če ni morebiti že kdo pod vasjo na pašniku. 126 Nato stegne roki proti nebu. globoko zazdeha in tiho odide v hlev. Pazno se bliža kravi - vodnici; zamaši zvonec in jo spuati. Nato zdrami ae drugi dve kravi in varno jih poganja iz hleva. Kmalu ao pod vasjo. Tu odmaši France glasni zvotiec. in krepki juhii se razlega po svežem jutranjem zraku. NihCe mu ne odgovori. Takoj ve, da je predrl gnojnieo. Vesel žene tedaj svojo živino na domači pašnik. T& poje in vriska, da vsa okoliea odmeva. Ura udarja tri v zvoniku. Za cerkvijo začno pokati možnarji in v zvoniku ae pričn« liitro potrkavanje. Pri Lukčevih zapoje kravji zvonec, nato še pri aosedu in kar na mah ja na vasi cela Sreda živiae. To je vpitja, zmerjanja in vriakanja. da Ijudje spati ne inorejo. K sveči se odprč pri Moretu okno in ocSe More pomagajo pastirjem^ da ima brž vsak avojo živino, Kmalu 8g zopet vas umiri. V zvoniku počivajo 2vonovi, le od pašnikov odmeva glasno vpitje in petje. In kako bi tudi ne! Saj se dero vsak na vse grlo in draži soaeda, 5eš, da je pominjak poglotlal. Kake pol ure nagajajo tako drug drugcmu. Sem o