Posamezna številka 40 vinarjev. Slev. 112. v »»vpele*, one i6, mala 1919. Leio XLm »SLOVENEC« Telia po poiti n ti o strani Jugoslavije la t LJubljani; ■a oelo leto naprej.. K Bi-— n pol leta „ .. ,, 42-— M četrt leta H ., „ 21-— u ea mesec 7-— Sa Inozemstvo celoletno K IS-— oa Sobotna Izdaja: s Sa oelo leto.....K 1S-— sa laoismstro.. . . _ 20 — Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nle prostor) ia en':rat . . . po K 1-20 Pri naročila nad 10 objav popust Najmanjši oglas .3,0n,.-~» K4'— »---- Poslano:-------h Enosioljma pelitvrsta Ji 3-— Izhaja vsat dan isvzemil po* nedeljek in dan po pnanlisn, ' ob 5. uri zjutraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi *l?et Itev. O/m. Hox opisi so ne vračajo; nefmn>)rw>j. plemr ro ae sprejemajo. Teleta* Hfv. 50. Političen list n slovenski naroi Uprava je v ionltarjevl al. 3. — Račun poštne hran. ljubljanske st. 650 aa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln čošte 24.797, ogr. 26.511, bosn.-tiero. 7563. Italijani In Hsrošha. l Pariške vesti nam javljajo, da je Italija v Parizu dosegla, da se bo jugoslovansko - nemška meja v okolici Celovca določila potom ljudskega glasovanja. Kaj to v sedanjih razmerah, ki vladajo lia Koroškem, pomeni, je jasno. Italija je tu hotela za Nemce doseči uspeh in ga je dosegla. To ni slučaj, marveč je zapet nov dokaz tajne laško-nemške zveze, ki je javna in očita po svojih sadovih. Zdi pa se, da ententa vsega tega ne vidi. Toda francoska javnost, ki jc do zadnjega stala napram našim zahtevam deloma kot pasivna opazovalka, deloma celo kot nasprotnica, je ob teh laško-neraških pojavih postala pozorna. Francoski listi prinašajo svarilne članke, v katerih opozarjajo, da je država SHS prijateljica entento. Italijane pa opozarjajo, da je Nemška Avstrija sovražnik narodov sporazuma. Zal, da je to spoznanje francoske javnosti prišlo tako pozno. Marsikaj bi bilo lahko drugače. Kljub temu pa je važno, da spoznamo mišljenje francoske javnosti napram laški šahovski potezi v prid Nemcev! Že včeraj smo priobčili del članka rAuguste Gauvaina, ki je proti plebiscitu v celovški okolici in zahteva, da se da Celovec brezpogojno Jugoslaviji. Tudi drugi pariški listi posvečajo posebno pozornost temu vprašanju in se potegujejo za naš Celovec. Tako piše Jules Chopin v »Radicalu« 13. maja pod naslovom »Un plebiscite«: Petorica ministrov zunanjih zadev ajiiranih in asociiranih držav je po vesteh gotovih včerajšnjih listov končala z določitvijo meja Nemške Avstrije. Sklepi komisij so bili sprejeti pri njihovem sestanku. Med drugim je določen plebiscit za Koroško v okolici Celovca. Ta odločitev zasluži, da se pri nji pomudimo, ker je zelo poučljiva. Hočemo razmotrivati njeno pravičnost in izvajati iz nje posledice. Direktno zainteresirani so pri tem Jugoslovani in nemški Avstrijci. Koroška je v resnici predstraža Nemcev proti Adriji, ozemlje delovanja germanizatorične Sudmarke proti Slovencem, najzapad-nejšemu in najbolj ogroženemu delu Jugoslovanov. V tem uelcu ozemlja, kjer se že dolgo časa borijo Slovani in Nemci, ima naša zaveznica Italija sama interese, kar mora priznati. Toda obveljalo je njihovo naziranje. Komisija je bila složna v tem, da da jugoslovanski državi, ki jo moramo smatrati kot našo prijateljico, celo ozemlje okoli Celovca. Ali naši italijanski prijatelji so zahtevali, da se določi južna tneja Nemške Avstrije tako, da bi bila železnica Trst Beljak pcpolnoma v nemških in italijanski rokah. Ta načrt je prisojal cclo Jesenice na Gorenjskem Nemški Avstriji, tedaj celo preko karavanških vrhov, Italija jc imela najbrže gotove gospodarske vzroke, da je predlagala tako ugodno rešitev za germanske namene. Mi s svoje strani pripoznavamo, da ne opazimo teh razlogov, ker nočemo misliti, da hočejo Italijani gojiti prijateljstvo z našimi sovražniki. Tudi svet petori-ce ni našel teh razlogov, ker načrta ni sptejel. Tedaj so zastopniki Italije predlagali plebiscit za okolico Celovca. Nameravajo li na ta način priti do enakega uspeha kot so prvotno nanj računali? Kdo to ve? Kar je gotovo, je to, da gre za ozemlje, na katero se je vrgel avstrijski režim z vso rilo germanizacije. Zadnje ljudsko štetje je izkazalo tu približno 120.000 Slovencev in vsi ti Slovcnci niso imeli več kot eno ljudsko šolo, kjer sc je poučeval njihov jezik Vse druge so bile uemške, Dcutscher Schulverein in Siidmark, ti dve germani-zatorični društvi sta imeli lepo polje za raznarodovanje slovenskih otrok. Povedati moramo, da je ta pokrajina zasedena sedaj po nemških vojakih. Lahko si torej predstavljamo, kako bodo pripravljali dunajski — in mogoče celo berlinski agentje potvoriena poročila. Vrgli bodu na delo vse sile, da ne bodo izgubili sadov svojih polstoletnih germanizatoričnih naporov, da bodo dobili končno sankcijo aliiranih in asociiranih sil za svoje roparstvo in da bodo mogli prej ali slej zopet pričeti svoj pritisk proti Adriji. Nismo bili torej malo začudeni, ko smo čuli, da predlaga Italija tako rešitev, ki je tako ugodna za naše sovražnike in tako malo koristna našim jugoslovanskim prijateljem. Veselimo se pa pri tem, ker to znači, da so naši italijanski prijatelji, ki so bili zadnji čas taki nasprotniki plebiscita, spremenili svoje naziranje. To je dobra sprememba. Lahko pričakujemo skorajšnjega konca jugoslovansko italijanskega spora, ki je povzročil zadnje dni toliko incidentov .Če je plebiscit na mestu na Koroškem, je gotovo na mestu tudi na vsem ozemlju, ki tvori jugoslovansko italijansko sporno točko. Naši latinski prijatelji imajo tu sijajno sredstvo, da uveljavijo proti Wilsonu točke londonske pogodbe in pravičnost njihove zahteve po Reki, s tem da dokažejo z nepristransko odločitvijo ljudstva italijanstvo Gorice, Istre, Reke in Dalmacije. Ta consensus omnium z zahtevano aneksijo bi napravil konec vsem sedanjim in bodočim težkočam, seveda le če se plebiscit izvrši nepristransko, V ta namen bi morali Italijani izprazniti ozemlje, ga staviti pod nadzorstvo Amerike, Anglije in Francije in pustiti, da se vrnejo vsi Slovani, ki so jih italijanske oblasti v velikem številu deportirale. Upati moramo torej, da bo svet pe-torice dosleden sam s seboj, in da bo potem, ko je dovolil plebiscit ugoden za naše sovražnike, predlagal tudi plebiscit, ki bo ugoden za naše prijatelje. To je tudi najboljše sredstvo, da se doseže resničen mir v Evropi, Tako članek francoskega lista. Poučen je in razgali nam vso nemorolnost italijanske politike v vsi njeni propalosti. Tako očividna dvojna mera, ki jo tu razkrinkava francoski list, pomeni vnebovpijočo krivico za nas. In ravno to je naša uteha. Kar na krivici sloni, je zidano na pesek. Zato tudi v Parizu skovane meje za našo državo ne bodo mogle ostati trajne. EdEVfiJ @ mmm® LDU Haag, 14. maja. (DKU) Hollands Niemvs Bureau javlja iz Pariza: »New-York Sun« piše, da stoji italijansko vprašanje še vedno v istem stadiju. Polkovnik House je posetil včeraj Sonnina in Orlan-da, nato pa se je razgovarjal z VVilsonom. Svet čefvorice je poizkušal včeraj najti rešitev, Italijani trdijo, da obdrže sporno ozemlje v svoji posesti, ako so ne posreči Wi!sonu, da se stvar mirno poravna. Pri tem se vprašujejo, kdo neki bi jih izgnal iz zasedenega ozemlja. Kljub temu pa podpiše Italija mirovni pogodbi z Nemčijo in Nemško Avstrijo, ker meni, cla se ti pogodbi ne tičeta še nerešenih vprašanj, LDU Versailles, 14, maja. (DKU) Včeraj popoldne so se Wilson, Clemenceau in Lloyd George zopet pečali z jadranskim vprašanjem. Dasiravno dosedaj niso še ničesar sklenili, hočejo ti trije državniki to vprašanje razmotrivati z novega stališča, vpoštevaje italijansko večino na Reki. Pred par dnevi je prejel naš somišljenik io-Ie pismo, pisano dne 3. januarja, iz Severne Amerike: Navdušeni smo mi tukaj in tudi mi smo vodili silno propagando za našo in vašo stvar. Veliko Slovencev je šlo v jugoslovansko armado na Balkan, veliko Slovencev jo šlo v ameriško armado, ko jc zavihtel naš stric Sam meč in zastavo in hitel na pomoč malim, zatiranim narodom. Vse se je srečno končalo. Pač nam kali veselje nekoliko spor med Italijani, ki stegajo svoje grabežljiv« prste po nusi zemlji, vendar smo trdno prepri- čani, da zmaga pravična stvar in da tudi oni temni oblaki zginejo iznad modrega Jadrana. List »Ameriška Domovina« dela v boju proti laški propagandi. Imamo pre-oej veliko tiskarno in izdajamo list trikrat na leden. Borimo se zoper naše socialiste ali boljševike, kakor jih imenujemo, ki sc trudijo in delajo na to, da bi poslali Kristana domov, da bi tam zasejal ljuliko boljševizma med naš narod. — Zbiramo denar in obleko, da vam pošljemo v pomoč. V dveh tednih smo nabrali 60.000 dolarjev, seveda s pomočjo Amerikancev, ki so jako prijazni nam Jugoslovanom. Boljševiki s Kristanom na čelu pa se potijo v silnem trudu, in nabirajo med svojimi pristaši 1 milijon dolarjev, kar bi rabili za svojo beljševiško propagando, ter pravijo, da vi doma niste potrebni obleke in zdravil in živeža in če do sedaj še niste »oocrkali«, da tudi še v bodoče ne boste. Tu vidiš, kaj. so ti ljudje, ki pravijo, da delajo za proletarijat. Ako bi slučajno kdaj prišel Kristan domov na Kranjsko, obračunajte ž njim. srne predsfmnHtv 36 latt LDU Belgrad, 15. maja. Vcerajšno tejo narodnega predstavništva je otvo-rii podpredsednik dr. Ribaf ob šestnajstih. Predsednik jo naznanil, da so se sekcije konstituirale in izvolilo člane v odbor za pregled zakonskega predloga o zaščiti dece, polnoletnosti, izpre-membi poslovnika in državljanstvu. Nalo so prešli na dnevni red. Poroči1*) verifikacijskega. odseka: Poslanec Su-narič govori proti verifikaciji mandata Radoslava Boškoviča iz Črne gore. Po kratki debati se sprejme za večino glasov predlog verifikacijskega odseka, | da sc Boškovičev mandat potrdi. Pri drugi točki odsekovega poročila, da naj se no uverita mandata črnogorskih poslancev Semuviča in Rajčeviča, pride do daljše deJjate, ki se jc udeleže predvsem črnogorski poslanci sami. V tretji točki svoj ga poročila predlaga verifi-kaeijski odsek, naj sc razveljavijo mandati dr. Jojčiča, Še vi ca in Gujiča iz Vojvodine. Radikale Miletič se protivi temu predlogu. Podpirajo ga radikalni poslanci Kličin, Prodanovič, Somovie in vojvodinski socialist Knježevič. Na demokratski strani sta govorila za predlog poslanca Tečič in dr. Corovič, ki povdarja nelojalno postopanje narodnih radikalcev. Med debato pride do burnih prizorov in ostrili spopadov. — Razprava ni bila dovršena, ker jc predsednik dr. Ribar vsled poznega časa in pomanjkanja razsvetljave debato prekinil in sejo zaključil. Prihodnja seja se vrši danes ob petnajstih. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. maja ob deveti uri dopoldne iz uradnega vira: Sovražna artiljerija je oddala nekaj slrelov pevornovzhodno .Slov. Gradca. Tekom včerajšnjega dneva se ni nikjer bojevala pehota. Položaj je neizprernenjen. isina na Gospod župnik Hafner iz Ojstrice poroča dne 13. maja t. I. sledeče: Poročati moram žalosten slučaj, ki se je dogodil v Št. Lorencu pri Sp. Dravogradu: Dne 2. maja so Nemci (vojaki in civilisti) napadli Št. Lorenc in ga zavzeli. Kmeta Janeza Struca pd. Rechbergerja v i>t. Lorencu so umorili in popolnoma oropali. Odgnali so mu vso živino, in sicer: 1 par večjih volov, 2 para manjših volov (triletnih), 2 kravi. 3 enoletne telicr, 2 enoletna volička, 2 veliki svinji, 6 prasccv starih 10 mescev, vso moško in žensko obleko, obutev, prte, odeje itd., vsa živila, kakor meso, slanino, mast, moko itd.; žito še niso utegnili odpraviti, kec «0 dn« 3, muju nafi Št. Lorenc zopet zavzeli; vse orodje, ka^ kor sekire, kladva, klešče, žage, nože, žlice, vilice itd.; 13 ovac, 2 kozi, 1 kozliča. Vso škodo dosedaj še ni bilo mogoče pregledati. Družina je zbežala in se skrila. V ponedeljek smo gospodarja pokopali. Naši vojaki-sanitejci trdijo, da je bil Janez Struc ustreljen in vrh tega še z bajonetom zaboden. Glava mu je bila močno razbita. Mrliški oglednik Jakob Hren iz Ojstrice je izjavil, da je bila lobanja tako razbita, da so se videli možgani. Ta kmet jc bil že poprej od Ncmccv aretiran, a zopet izpuščen. Se meseca januarja so mu vzeli Nemci dva vola in eno telico, kakor tudi mnogo živeža, nc da bi bih kaj plačli. Ni jim bilo dosti, da so imenovanega ustrelii, še mrtvega so vlačili okolf in imeli ž njim svoje zverinsko veselje. Gospodu S. iz Ojstrice je pripovedoval nek vojak, ki je ob priliki" bojev 29. aprila iz Labuda zbežal, da so Huni naše ujetnike do nagega slekli in jih neusmiljeno pretepavali. Franc Ažman, visokošolec iz Bistrice pri Pliberku, ki se je nahajal več dni po zavzetju Podjunske dciinc doma, izpove 13. maja 1919 sledeče: V torek 6, t, m, je prišla 7 mož broječa vojaška patrulja h Štampihu na Bistrici, Zahtevala jc od očeta (posestnika), naj takoj da 2 kravi, ker je sin za Jugoslavijo. Posesjnik nato oškoduje patruljo z 500 K, katere so si takoj med seboj razdelili, Navzoč jc bil pri tem sosed posestnik Friderik Kraut, ki je Štampiha zagovarjal. Isti dan ponoči je prišla še druga patrulja 5 mož z nasajenimi bajoneti, nekateri so imeli čelade* drugi zopet klobuke itd. Za sina, ki je Jugoslovan, so zahtevah 1 kravo. Posestnik se je odkupil z 200 kronami, katere si je patrulja takoj porazdelila. Na enak način so si morali že drugod pridobiti dosti bankovcev, ker so bili njih žepi nabito polni bankovcev. Posestnika Svetec in Kieln sta si živino tudi na ta način odkupila. Pri Najheržu v Rutah so rekvirirali meso in druga živila,. Iz daljše okolice so prišli preoblečeni civilisti s puškami, oropali razne posestnike, tako Sveča, Kielna in ciru^e, Županu Rudolfu so razprodali nemški vojaki vse, kar je bilo pri hiši. Šercerjti in njegovi hčerki v Šmihelu so zagrozili, da ju zapro. Vzeli so mu tudi par konjev, češ, da prepeljejo topove. Konjev niso več vrnili. Enako so napravili tudi z župniko-vimi in Svečevimi konji. Župnikovega hlapca so prisilili, da je zapregcl, preje pa si je izgovoril svojo obleko, ki so mu jo odvzeli. Oropali so nadalje popolnoma župnišče v Šmihelu; iz cerkve so odnesli kelih. Tudi konja, katerega je imel župnik v Podgori, so rekvirirali in odgnali. Voz občinske moke so odpeljali proti Velikovcu. Nemški vojaki so se bahali, da so zavzeli Pliberk s 30 možmi in da so jugoslovanski vojaki bežali kakor zajci. Trepetali so za Celovec, a zavzeli celo Koroško, V Šmihelu je posadka 30 mož, ki je prišla iz Plibcrka. Takoj, ko je prišlo nemško vojaštvo v občino, je razdelilo med prebivalstvo puške ter osnovalo »Burger-wehr«. Vsak, kdor je količkaj sposoben za orožje in zanesljiv, je oborožen. Iz Žitarevasi se nam poroča: V torek, dne 6, majnika, je prišla nemška druhal k gerentu občine, Šimonu Skrulnuk, in zahtevala od njega žita. Dobljeno žito je raz-tresla druhal po tleh in gnala potem Strukla kakih 10 minut daleč seboj, nakar ga je izpustila. Druga nemška tolpa je napadla posestnika Jožefa Urban v Dolah, obč. Žitaravas in ga oropala za 6000 K. Odbor za koroške begunce je prejel dne 13. maja iz Podgorja naslednje, dobesedno poročilo: Bilo je dne 6. maja 1919, ko se jc razlegel obupni glas: Ncmci gredo že od Guštanja. Vse je začelo bežati, nihče ni vedel, kam naj se skrije, in tako sem se spusti! tudi jaz v beg na Štajersko. Dne 7. maja zjutraj pridejo Ncmci in korakajo mirno v Sp. Dravograd. Od tam so prišli nazaj z namenom, cla bi ropali. Vprašali so mojega sina, kje ua se nahajam jaz? Ko jim je moj sin na to odgovoril, da mene ni doma, so ga prislili, da naj vpreže konje, ker jih potrebujejo in da naj se tudi on z njimi pelje, r.koravno jim je rekel, da sami lahko peljejo, Mol riu ie namreč ve- del, kaj to pomeni in se izgovarjal, da mora iti k sosedu, da mu pomaga zapreči konje. To so mu dovolili in od tam jc pobegnil in ušel srečno na Štajersko. Oropali so mi 14 glav goveje živine, 3 konje, vse svinje, ku-retino, vse žito in mošt, kakor tudi vso hišno in gospodarsko opravo. Akoravno nisem doma, lahko cenim škodo na 100.000 kron. K prodaji so sklicali ljudstvo, da jc izgledalo kakor kaka dražba V Tolstem vrhu so oropali g. Oseta, gg. brata Luka in Dominika Kotnika popolnoma. Dalje so oropali popolnoma župnišče v Černcčah, župnišče pri Sv. Križu in župnišče v Libe-ličah. Kakor se sliši, so ropali tudi v cerkvi. Tabernakelj so prevrgli, vzeli iz njega monštranco in ciborij in Najsvetejše raztrosili po cerkvi. Seveda so ropali še tudi drugod. Gospodu proštu v Spodnjem Dravogradu so najpreje oropali vino, da so dobili korajžo za nadaljnje pohode. Posestnika Matijo na Viču so oropali popolnoma; istotako posestnika Robinhofa pri Sp. Dravogradu in nekega trgovca in kaj-žarja v Sp. Dravogradu, in še mnogo drugih. V Št. Janžu na koroškp-štajerski meji so oropali popolnoma župnišče in cerkev, porušili in oskrunili tabernakelj. Linden-hoferju so oropali vso živino. Gospodu 'Jamniku na Otiškem vrhu so oropali iumetni mlin, v katerem jc bilo 4 vagone žita in moke. Jermena in stroje so pokvarili. Odgnali so tudi konje in odnesli mnogo denarja. Ko so prišli prvič k njemu, sc je odkupil s 6000 K. Vrh tega jc še zaklal svinjo in jih pogostil. Hotel jih je s tem odvrniti od ropanja. Vse to ni nič pomagalo, roparji so se vrnili in mu odgnali vso živino. Posestniku Podržanu na Otiškem vrhu so vzeli vse in mu požgali hleve. In tako ropanje so ponavlja vsak dan. Pomagajte, prosim, da se rešimo teh neznosnih tolovajskih boljševikov. Z Bogom! Franc Kogelnik, sedaj v Podgorju pri Slov. Gradcu. PodalJSanfa mM za podpisovanje siri« posojila. Ministrstvo za finance v Belgradu je z odlokom z dne 12. maja 1919, štev. 346 z ozirom na to, da po nekaterih krajih naše kraljevine vladajo še zelo neugodne prometne zveze, podaljšalo rok za podpisovanje 4%nega državnega posojila do 30. maja 1.1. Vsak, kdor še ni storil svoje dolžnosti, se vabi, da podpiše kolikor mogoče visoke zneske, poživljajo se zlasti vsi oni, ki so prišli med vojsko do nepričakovanega blagostanja in oni, katerim daje država zaslužek, da izpolnijo svojo dolžnost do domovine, ki potrebuje ravno v tem času pomoči vsakega posameznika. Bml med CeSiS m Kadiarš* LDU. Fraya, 14. maja. (ČTU.) Mažari, ki so seveda opazili mirni značaj našega prodiranja na Slovaškem, so poslali iz Budimpešte večje število oddelkov, da ojačijo svojo posadko ob de-markacijski črti. Akoravno so Čehoslovaške čete zasedle brez boja od Mažarov izpraznjene kraje, so Mažari vedno pogosteje in vedno hujše jeli napadati naše čete. Na vzhodnem delu demarkacijske črte so se v odseku z obeh strani Fiileka češke čete umaknile v obramba« pozicije, da se s tem ognejo nepotrebnim izgubam v četaški vojni, ki so jo začeli Mažari. Češki oklopni vlak je izvršil 7 km južno od Fiileka poizvedovanje. Mažari so včeraj zjutraj napadli Torok. V odseku 17 km severno od Jegra so češke čete z ugrabljenim oklopnim vlakom razpršile napadajoče ogrske čete in uplenile njihove strojnice. Prepodili so v petek pri Harkany-ju mažarski monitor, ki so ga zadnje dni nekaterikrat videli na Donavi; včeraj popoldne je prišel prav do izliva Ipole in s strojnicami napadel našo stražo na Ipolskem mostu. Obenem se je zakopalo pri mostu, torej na čehoslo-vaških tleh, okoli 200 Mažarov, ki so napadli našo stražo. LDU. Prage, 14. maja. (ČTU.) Mažari so 11. maja koncentrirali na obeh straneh Szylakova močne čete in ponoči 12. maja napadli češke postojanke, pa so bili odbiti. Nato so napadli še z večjo silo in so dosegli krajevni uspeh pri Fiileku. Čehi imajo dva mrtveca in 11 ranjcncev. Češka obrambna črta je šla od reke Ipole preko Nitre-Korlstata-Palckfalve-Jeszte. Na donavski fronti in na vzhodnem Slovaškem je položaj neizpremenjen. LDU. Praga, 14. maja. (ČTU.) Čehi so na obrambnih črtah odbili Mažare, ki so v odseku liideg ojačili svoje čete in Čehe ponovno napadli. V Pinczu so Čehi sestrelili sovražno letalo. Ob Donavi in na vzhodni fronti jc mirno. LDU. Budimpešta, 14. maja, (DKU.) OKU. javlja: Južnovzhodno Losoncza so bile praske patrul; semtertja je delovala artiljerija. Severno in severozahodno Jegra so prodirale ogrske izvidne čete. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. iz zasedenega ozemlja. Požar. V vasi Orehek, občina Sla-vina, je dne 12. maja izbruhnil požar. 11 posestev je uničenih. Zažgali so vojaki vsled neprevidnosti. Iz Postojne. V Postojni so iz neznanih vzrokov spet aretirali hotelirja Pa-ternosta in lekarnarja Bakaričiča. Odpeljali so ju v Verono. Italijanizacija naše dece. Okrajni šolski svet v Kopru je sklenil otvoriti v različnih središčih v zasedenem ozemlju tečaje za slovenščino in hrvaščino za učitelje italijanske narodnosti. Temu učiteljstvu bodo poverili posebne zaupne naloge. Italija htijska svoje vojaštvo proti WiIsonu. Te dni so razširjevali med vojaštvom v zasedenem ozemlju sledeče letake: Vojaki! VVilson, ki jc svo-ječasno pozdravljal junaško italijansko kraljestvo, želeč mu, da bi ga Bog čuval, nam očita danes imperijalizem in odreka domovini njeno končno slavno ujedinjenje. Italija je s svečanim in vzvišenim ponosom zgražajoč se odbila laž malika narodov in se v imenu svoje pravice dvignila proti diplomatič-nim spletkam, ki hočejo okrkniti našo veličastno zmago. Skrajni čas je, da se nesporazum poravna. Vojaki! Čini govore jednostavno in jasno. Zahtevati zeml jo, ki je bistven živ del domovine, na kateri bije in se širi italijansko srce, kjer je bila tudi v časih preganjanj vera stalna in silna, to ni imperijalizem. To je priznanje najvišje pravice. Vojaki! Vi ste dali domovini globoko zavest vrednosti njene. Ta zavest se je rodila v dneh neizmernega našega mu-čeništva. Preprečite, da bi prostaške intrigo udušile njen glas in silo- — V Splitu, na Reki, v Zadru čaka in žaluje narod v navdušenosti in upu. Domovina je njemu še vedno daljni sen v prognanstvu. Zmagovalci, vojaki, potrdite zakletvo: »O, zmaga domovine, nikdar ne boš okrknjena.« (P. P.) tozirea f3®r©iIilgB Nemško avstrijski delegati. LDU. Versailles, 14. maja. (DKU.) Kokor poroča »Matin«, so danes v zaiV-njem trenutku prenaredili ukrepe glede nastanitve nemško - avstrijske delegacije. V paviljonu Henri IV. ne bodo stanovali nemško-avstrijski delegati, temveč častniki francoske vojaške misije, glavne delegate bodo spravili v vilo Josef Reinbach, druge delegate pa v sosednjih malih vilah. Kakor sc zdi, so zaporne odredbe manj stroge kakor v Versaillesu. Obsodba Liebknechtcvih morilcev. LDU. Berlin, 14. maja. (DunKU.) V Liebknechtovem procesu je izdalo sodišče danes nastopno obsodbo: Otto Runge se obsodi radi prekoračenja oblasti, radi poizkušenega umora v zvezi z nevarno telesno poškodbo in zlorabe orožja v dve slučajih na 2 leti ječe, 2 tedna zapora in na štiriletno izgubo časti. Nadporočnik Kurt Vogel je bil obsojen radi prekoračenja oblasti, zlorabe službenega orožja in radi zata>-jitve pravega imena na 2 leti 4 mesece ječe in odpustom iz službe. Rudolf Liessmann pa je dobi! radi neupravičenega prisvajanja poveljcvalne pravice 6 mesecev zapora. Smrtne obtožbe so ga oprostili. Vsi drugi o1v " nci so bili oproščeni. Ciklon. LDU. Berlin, 14. m. (DKU.) : Abcnd« javlja iz Bruslja: Iz Londona se poroča, da je porušil ciklon več mest na Maršalskih otokih. — Iz Las Palmasa se poroča, da je bil na otoku Fuerteventura hud potres. Prebivalstvo beži. Politične novice. + Dr. Korošec na razpotju. Bistrovidni vodnik in kažipot v zmedah političnega življenja, »Slov, Narod«, je včeraj objavil dopis iz Sarajeva, v katerem skuša dr. Korošca odvrniti od pogubne poti, ki jo je nastopil, in ga šc v zadnjem trenutku, .če se da, rešiti narodnega, t, j. »Narodovega« prokletstva in pečata izdajalca domovine. Milo mu prigovarja: »V petek, 2. maja, se je vrača! dr. Korošec iz Splita, kjer jc osnoval podružnico Hrvatske ljudske stranke za Dalmacijo. V Sarajevu so se sestali zaupniki bosanskega klerikalizma z njim in na tem sestanku se jc končno konstituirala Hrvatska puč-ka stranka za Bosno po vzorcu Slovenske ljudske stranke. S tem korakom se jc poslovil dr, Korošec od svoje lepe prošlosti. Noben trezen človek ne bo oporekal Korošcu njegovih zaslug za oživotvorjenje na- še države. Mi, ki smo gledali razvoj stvari na Dunaju iz naše zakotne, bosanske daljave, smo bili navajeni v njem gledati praporščaka jugoslovanske ideje, odločnega in konsekventnega prvoborca za naše ujedinjenje. Ne vemo, kako je stvar izgledala od blizu in kulisami,« Zadnji dvom ni zgolj običajna človeška nevednost, ampak težka slutnja, moreča skrb, skrita bol: morda je pa dr. Korošec že tedaj bil sovražnik domovine, pokrovitelj razdiralnih činiteljev, morda je le v javnosti bil prvoboritelj za naše ujedinjenje, za kulisami pa in od blizu.... kaj se ve? Kljub temu dopisnik junaško zatira v sebi vse dvome in končuje: »Toda bilo kakor bilo, na vsak način nam ime Korošec ostane v svetlem spominu za dobo mučnih let najhujšega suženjstva.« Ta spomin seveda takoj ugasne v naslednjem odstavku, ki slove: »Na sarajevski konferenci pa se je Korošec ločil od te svoje solnčne preteklosti in zgodovinar, ki bo enkrat pisal zgodovino naših dni, bo moral poročati: Isti Korošec, ki je v veliki meri pomagal našo državo zgraditi, utegne s sarajevsko konferenco svojo lastno zgradbo rušiti.« — In vse to sumničenje, io odrekanje poštenosti človeku, kakršen jc Korošec, zgolj na podlagi izmišljotine, da sta prvaka v naši bosenski stranki dr. Mandič in dr. Sunarič, ki sta ob ustanovitvi stranke bežala iz Sarajeva, da se ne snideta z dr. Korošcem, kar bi moral dopisnik vedeti, ker to ve celo Sarajevo! Dr. Korošec je šel v Sarajevo, da- zbere ubogo bosensko rajo, brezpravne in zapuščene kmete, za katere se je svobodomiselno meščanstvo menilo le ob volitvah. Ne branite mu tega, kajti če že živite v zmoti, da se stranke ustanavljajo v časopisih, ne končajte si življenja v veri, da boste mlado in zdravo stranko ubili s članki. Zakaj se vznemirjate? Ob ustanovitvi naše stranke v Sarajevu se ni priredila večerja za 100.000 K, od katerih je stala samo pijača 40.000 K, kakor se je to zgodilo ob ustanovitvi demokratske stranke v Bosni. Mi smo skromni, a zameriti nam tudi nihče ne sme, če se na razpotju ne obrnemo v tisto smer, ki vodi k demokratski večerji. + Dobra lekcija. »Narodna Politika« piše: Ko je dr. Korošec došel v Dalmacijo, da ustvari temelje ljudski stranki, so sc zaleteli vanj splitski liberalci okoli »Novega Vremena« in »Obavjesnega urada«, češ da je prišel cepiti narodne sile v Dalmaciji in snovati stranko. Sedaj dobivajo ti gospodje lekcije od svojih voditeljev samih ter jih morajo uvrščati v svojem listu. Dr. Prvislav Grisogono piše v »Novi Dobi«: »Meni se ne zdi upravičeno, ker se očita skupini okoli »Jadrana«, da hoče osnovati stranko. Še manje je upravičeno, zameriti dr. Korošcu, ker je dešel v Dalmacijo v tem poslu. Političnega življenja brez stranke nikdar ni bilo, šc manj v malo urejenih državah in v malo normalnih časih.« — »Nova Doba« pripominja, da je zato vstala proti dr. Korošcu, ker mu Split kot strankinemu človeku ni mogel prirediti svečanostnega sprejema. -f Poslednji klic naroda. Prosim, dovolite mi kot udeležencu na zborovanju vseh slovenskih političnih, kulturnih in strokovnih organizacij dne 12. maja i. 1., kateremu je bilo vsled značaja zborovanja težko izreči svojo besedo, da podam sledečo izjavo: Ne odobravam resolucij in nisem glasoval za nje, ker se protivi mojemu čutu, da predlaga na smrt obsojen narod poslednje želje svojim rabljem, visokim internacijonalnim zločincem v trenutku, ko mu oni trgajo v imenu pravice kose iz njegovega telesa, mesto, da bi jim razločno in slovesno oznanil svojo pravico, R, Jakopič, '-f- Dohodninski davek na Štajerskem. Prejeli smo: V začetku sušca sem bival nekaj tednov na Štajerskem, ne v kaki advokatski pisarni, ampak med priprostim ljudstvom. Tedaj sem spoznal veliko ogorčenost, ki vlada vsepovsod zaradi nezaslišano visoke odmere dohodninskega davka. Ni pa te nevolje samo med prisaši Slovenske Ljudske stranke, ampak prislaši vseh strank so enako razljučeni. Povedati bi mogel imena liberalno mislečih učiteljev, ki so se zgražali istotako kakor drugi ljudje, izvzeti so seve vojni dobičkarji, ki so si nekateri med vojno nagrabili milijone, zdaj pa igrajo največje narodnjake in upajo, da si bodo s tem, in če bo mali posestnik plačeval visoke davke, svojo milijone lepo rešili, kar je kakor vse kaže, res tudi precej pravilen račun. Na korist naši državi pa ni! Tako niso na korist naši državi tudi ti previsoki davki. Saj so bili baš na Štajerskem ljudje navdušeni za Jugoslavijo kakor le malokje. ln narodnega davka se je nabralo več kot kjerkoli drugje. A ti davki bi ljubezen do nove države skoro ubili. Ali more ob tem še kdo te davke zagovarjati? Ali ni v največjo korist države, da sc popravi, kar se je zagrešilo? Če vlada hoče državi dobro, mg-ra najti iz tc nevarnosti kmalu izhod! Kdor se za ta davek v sedanji obliki zavzema, ni prijatelj domovine! Župnik Meško. K tej zadevi bi imeli pripomniti le to, da so jugoslovanske davčne oblasti storile veliko napako, ker so od stare Avsri> pripravljene operate enostavno porabile za odmero davkov v novi državi, ne da bi jih bile revidirale. Sedaj so oblasti dobile nalog, v najširši meri vpoštevati pritožbe, tudi zakasnele. Sedaj se bo pod pritiskom organizacij dalo mnogo popraviti. Iz tega pa je razvidno, kaj bi nas še čakalo v stari Avstriii. Tudi to je treba upoštevati! Vpoševajo naj pa ljudsko mnenje in gospodarski položaj tudi tisti, ki menijo, da je mogoče z ostro besedo povišavati davčno moč ljudstva, -f- Carfgrad. »Revue des Balkans« v Parizu je napravila enketo o vprašanju, komu naj pripade Carigrad. Odgovori so različni. Večina je za to, da pripade Grški; nekateri ga hočejo imeti kot mednarodno mesto. Značilna pa je izjava Louis Lčgerja, ki se glasi: Jaz pričakujem v bodočnosti balkansko konfederacijo, ki bo obsegala Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Jugoslavijo in Rumunijo s Carigradom kot federalnim mestom. B nevna novice. — Župnijski izpit so napravili: Fatui1, Jakob, admin. v Radovljici; Hafner Jernej, kaplan v Kranju; Kajdiž Andrej, kaplan vi Kranjski gori; Lederhas Ludovik, katehet pri uršulinkah v Škofji Loki; Kete Janez, kaplan pri Sv, Petru v Ljubljani; Platiša Janez, kaplan v Metliki; Rupnik Karol, ekspozit v Konjšici; Vilfan Matej, katehet pri nunah r Ljubljani; Zupančič Valant, spiritual pri nunah v Ljubljani. — Promocija. Doktorjem vsega zdravilstva je bi! promoviraja g. Ivan D r o b n i č , starešina »Zarje«, dne 10« maja rta češki univerzi v Pragi. Mla-i demu doktorju naše iskrene čestitke! — Župnik Fugger živi. Poročali smo, da so nemški tolovaji na Koroškem župnika Fuggerja do smrti pobili. Včeraj nam je došla vest, da gospod župnik Fugger živi, Nemci so ga vjeli ter tako pretepli, da se je onesvestil. Nezavestnega so prepljali v Celovec. Sedaj mu je že bolje. — Otvoritev visokošolskega tečaja. Začasni tehniško visokošolski tečaj v. Ljubljani se otvori v ponedeljek, dne 19. maja 1919, ob 10. uri dopoldne s slavnostnim predavanjem, in sicer v poslopju državne obrtne šole, I. nadstropje, dvorana št. 16. Ker je prostor omejen, se razpošlje le skromno število vabil pismenim potom. Slušatelji tečaja se udeležijo otvoritve polnoštevilno, — Subkomisija za tehniško fakulteto. — Jagičeva knjižnica. Iz Jagičeve bližine smo prejeli vest, da je njegova knjižnica že prodana Čehom; knjige so sicer še pri njem, a dogovor je perfekten. Bolijo ga pa vesti, ki so jih raztrosili nekateri slovenski listi, da je bila knjižnica prodana na javni dražbi sa. 100.000 K, kar ni res. To vest so prinesli tudi nemški listi, ki pa Jagičeve poprave niso hoteli sprejeti, češ, da so vest posneli po slovenskih listih. Res velika škoda, da nismo pravočasno poskrbeli, da pride najboljša slavistična knjižnica v domovino in da sc nas prehiteli Čehi. — Pojasnilo. Od vseh strani iz dežele prihajajo vprašanja, zakaj nekatere občine in aprovizacije razdeljujejo amerikan-sko mast in slanino tako zelo ceno. Na ta vprašanja pojasnjujemo, da dobe vse občine in aprovizacije po celi Sloveniji od prehranjevalnega urada odnosno »Vnov-čevalnicc za živino in mast« v Ljubljani amerikansko mast in slanino po 2Q K za kilogram proti takojšnjemu plačilu. Ako oddajajo občine, oziroma aprovizacije mast ali slanino pod nabavno ceno, krijejo diferenco med dobavno in prodajno ceno iz posebnega fonda ,ki ga imajo v ta namen na razpolago. — Za koroške begunce so darovali: Neimenovan, Ljubljana, 20 K; prodajalna Kat. tisk. društva, 100 K; Vod. Mar. Kessler, 20 K; Urša Brlogar, 2 K; šolsko vodstvo Toplice, Zagorje, 112 K; dr. V. Hudclist, Brežice, 300 K; Iv. Zonnan, Sp, Šiška, 100 K; Iv. Veselič, Ormož, 300 K; Ubald pl. Trnkozy, Ljubljana, 100 K; uradništvo in uslužbenci Mestne hranilnice ljubljanske, 300 K; Franc Hirschc, 20 K; Rudolf Kramer, Kozje, 30 K; Reza Kavčič, Slivnica, 20 K; Franc Štiglic, Bočna, 50 K; Mar. družba, Slivnica, 100 K; ljubljanski bogoslovci, 185 K; dr. Iv. Grafcn-auer, 40 K; duhovniki pri konkurzu, 117 K; naaučitelj A. Kržišnik, 100 K; duh, svet. Brence, 20 K. Iz Cerknice: Ivane, 20 K; Fr. Kanduč, kaplan, 20 K; Irma Remžgar, 25 K; Iva Zvvolfovar, 50 K; Evg. Žumer, 50 K; Hel. Ogrinc, 10 K; Kar. Kranjc, 5 K; Mar. Werli, 100 K; notar Pintar, 50 K; Ant. \Vcrli, 50 K; Andr. Šest, 10 K; neimenovani, 34 K: ing. Skobe, 30 K; Andr. Zgunc, 20 K; E. Pogačnik, 100 K; Jos. Kro-šelj, 20 K; Iva Ukmar, 30 K; Fr. Župnek, 20 K; Franjo Rejc, 20 K; St. Ribnikar, 10 K; Serko, 100 K; Dana Šcrko, 10 K; Julka Šcrko, 20 K; Marica Modic, 20 K| Anica Prudič, 30 K; Fran Prudič, 10 K; Tončka Pogorele, 10 K; Neža Švičeli, 2 K: Marija Karlin, 10 K; Pogorele, 10 K; Jerica Logar, 2 K; Fran Turšič, 10 K; dr. Červeny, 50 K; Kristina Červepa, 28 K; Leopold Fritz, 5 K; A. Laibacher, 5 K; I. Miklavčič, 5 Ilovenca" pod št. 3079. Kupim ali vzamem v našem idočo gostilno aH ttcoy.no. Ponudbe pod poštuo lcicče L. ii. Radovljica. Skoraj naClDiia lhrast> 8 Peresuico in nova jjujuilju madraci. kakor tudi t nočna omarca so proda, itiestni trg St. 11, II. nadstropje na hoilniku. Kupcem"SE?2|0V ;2S jJKj^SSi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon nai se naznanijo na V. Scagnolti, parna zaga za državnim kolodvorom, Ljubljana. _ mm vajena kem in je sedaj moral zapustiti mesto želi so učiti pri kakem drugem mojstru ob prosti hrani in stanovanju Naslov pove upravništvo pod štev. 30J2 Cnhn isCe (?0SPt,rl 8 t6- majem v bli-jUUu žlni Mestnega doma. Za event. hrano na stanovanju bi preskrbel živež sam. Cenjene ponudbe na: Tralika, Ambrožev trg štev. 3. 3031 lirtna n*nlf» i'1 Cl 120 m5 bukovih LmW UllCaa deščic se proda pri Robertu Smieiovvskemu, mestnemu stavbeniku, Himsiia cesta štev. 2. 3036 Poiovski kovat s^ft^ v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave: Cesta cia Kodeljevo št. 8. 3067 P'aCni/ir krotlti, boljše znp.mke.d obro UlIjuVil ohranjen so kupi. Ponudbe pismeno ali ustmeno sprejema iz prijaznosti trgovlov«nca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ijubliuni. Juioslovpas . tiskarna v Ljubljani-