Glas KRAJI J, 17. DECEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 99 DIN 18.- [zdaja: OO SZDL / Direktor: Slavko Beznik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. uredni k : Miro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave 475 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-133 — Izhaja v ponedeljek in potek Naročnina: letna 600, mes. 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske POSVET MLADiH iEKSTILCEV GORENJSKE V KRANJU ŽIVLJENJSKE POGOJE JE MOGOČE IZBOLJŠATI SAMO S POVEČANJEM PROIZVODNOSTI DELA Razpravljalo jo le pet zastopnikov podjetij — Mladina naj bi več sodelovala pri družbenem upravljanju Kranj. 10. decembra Danes so se v Kranju zbrali zastopniki gorenjskih tekstilnih podjetij. Vo posvetovanje, ki je bilo prvo to ▼ ste na Gorenjskem, Je organizirala mladinska organizacija v »Inteksu« s pomočjo ostalih organizacij t podjetju fn uprave. Zbora se je udeležil tudi član CK LMS Vlado Beznik, zastopniki okrajnega komiteja in organov družbenega samoupravljanja, organizacij ln uprave tovarne »Inteks«. Delegati io ostro in upravičeno kritizirali nerazumevanje in nezanimanje Občinskega komiteja LMS Kranj do njihovega dela. Kljub temu, da je bil to okrajni posvet in da je prav v Kranju največ tekstilnih podjetij, se vabilu ni odzval noben član komiteja. kot drugje itd. Vse to je narekovalo mladim tekstilcem, da bi organizirali skupne posvete, kjer bi si izmenjali izkušnje, si pomagali pri delu in se pogovorili o delu z mladino nasploh. Tovarniški komite LMS v »Inteksu« je poslal vsem delavskim svetom tekstilnih podjetij Gorenjske vabila s točno obrazložitvijo namena posveta in temo diskusije. Toda — rezultati? Diskutirali so le zastopniki tovarne Na Gorenjskem je tekstilna industrija razmeroma dobro razvita. V tekstilnih podjetoih je zaposlenih mnogo mladih delavcev, ki imajo bolj ali manj enake probleme pri svojem delu, vendar pa so ponekod mladi ljudje dosegli s svojim delom več, drugje manj. Nekatere mladinske organizacije so se z delom bolje uveljavile kot druge, ponekod mladina uspešneje sodeluje pri družbenem upravljanju »InteKs«, »Tiskanina«, »Pletenina« I« Kranja, Bombažne predilnice Iz Tržiča in »Sukna« iz Zapuž. Torej se ni posveta udeležilo več kot polovico zastopnikov gorenjske tekstilne industrije! Se vedno je boleča točka naše mladine v podjetjih, da ne sodelujejo dovolj pri delavskem samoupravljanju. »Iz razgovora z mladinci se večkrat opaža, da ne poznajo načina upravlja-(Nadaljevanje na 2. strani) USTNI ČASOPIS V BOHINJSKI BISTRICI V petek zvečer je bilo v domu »Svobode« v Bohinjski Bistrici kar veselo — to dokazuje tudi gornja slika. Ob koncu večera je komisija, sestavljena iz naših bohinjskih naročnikov, izžrebala tri udeležence ankete prirejene v Bohinju, ki bodo v prihodnjem letu brezplačno prejemali naš list. To so: Feliks Rljavec, Brod 1, Jože Ml-kelj, Cešnjica 28 in Jože Torkar, GorjuSe 22. Priprave za proslave dneva JLA 8 SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KAMNIK Za večjo aktivnost v delu množičnih organizacij Kamnik, 16. decembra Te dni je bila v Kamniku razširjena seja Občinskega komiteja Zveze komunistov, katero so se udeležili tudi predstavniki osnovnih organizacij. Na dnevnem redu so bili problemi idejne vzgoje dela, o čemer je podal uvodno analizo sekretar občinskega komiteja ZKS. Orisal je vse uspehe, pa tudi pomanjkljivosti izvajanja sklepov, ki so iih sprejeli lani. V razpravi so ugotovili predvsem pomembno uspehe v ugodnem poteku seminarjev za članstvo ZKS, za mladino in za delavske svete, pa tudi uspeh obravnavanja aktualnih dogodkov se kaže v poglobljeni razpravi v vseh družbenih organizacijah. Osnovna pomanjkljivost dosedanjega dela Je po eni strani prevzela aktiv predavateljev in v nekaterih področjih podcenjevanje te oblike študija, ker so ugotovili, da nekateri organizatorji prihajajo na razprave premalo pripravljeni. Znanje je najboljše orožje v boju za gospodarski ln družbeni napredek, zato je treba vsem oblikam dela posvetiti potrebno pozornost. Zla- PRED 30 LETI JE TRŽIČ POSTAL MESTO Brez vsakega praznovanja se spominja Tržič, da je 1. decembra poteklo 80 let, odkar je bil imenovan Tržič za mesto. Ze v predaprLlski Jugoslaviji Tržičani niso bili preveč ponosni na svoje meščanstvo in tudi v sedanji dobi nihče ne poudarja, da je meščan. Naziv sam jo res brez pomena in občinski odbor zaradi tega, ker jo mestni, nima nobenih predpravic. Pač pa je Tržič dobil priznanje pred par leti, ko je bil uvrščen med občine s posebnimi pravicami nedvomno zaradi gospodarske važnosti, veliike produktivne ustvarjalnosti in dobre občinske uprave. Danes so občine izenačene in si bodo Tržičani lahko ogledali v muzeju listine, s katerimi je Tržič pred 100 leti dobival pravice. Toda kje so te listine? Med okupacijo so zginile iz občinskih arhivov v celovški muzej. Četudi so listine za samozavestne Trži-čarte brez pomena, bi bilo prav, da jih občinski ljudski odbor preko pristojnih krogov zahteva nazaj in izroči tržiške-mu muzeju. J. V. sti pa se mora ta skrb odražati v delu osnovnih organizacij. Veliko premalo je bilo do sedaj storjenega za vzgojo mladine, v velikem številu organizacij SZDL pa je lanskoletna akcija ostal brez uspeha, ker organizacije niso po sprejetem predlogu pričele prirejati niti razprav niti predavanj. Da bi se delo v SZDL poživilo, bi morale organizacije ZK bolj načrtno organizirati študij. Doslej so predvsem poglobili zunanje političino problematiko, še posebej v zvezi z dogodki v Madžarski in drugih vzhodno-evrop-skih državah. Zdaj so na vrsti razprave o naših gospodarskih problemih, posebno o problemih proizvodnje in družbenega standarda. V KAMNIKU V občini Kamnik se te dni pripravljajo na proslavo 15. obletnice ustanovitve JLA. Ta praznik bodo v Kamniku proslavili s svečano akademijo v veliki dvorani kulturnega doma. Manjše proslave bodo tudi v drugih večjih krajih občine in v šolah. Učenci bodo pisali šolske naloge, .posvečene temu dnevu, pododbor združenja rezervnih oficirjev pa bo priredil v mali dvorani doma vesel družaben večer. O. V SKOFJI LOKI Škofjeloška občina se pripravlja, da bi v tesnem sodelovanju s tamkajšnjo garnizijo čim lepše proslavila oblet-niico ustanovitve JLA. Predavanja o vlogi socialistične vojske bodo po vseh podjetjih in šolah. Pionirji dn predstavniki oblasti ter političnih organizacij bedo čestitali garniziji v imenu vsega delovnega ljudstva. Člani gar-nizije bodo tudi letos priredili tradicionalno slavnostno akademijo, ki ji bo sledila zabava. V KRANJSKI GORI V Kranjski gori se vestno pripravljajo na Dan JLA. Predstavniki vojske in Svobode so na skupnem sestanku določili program proslave. O po- menu tega dneva bo govoril oficir JLA, graničarji pa bodo sodelovali z recitacijami, ljudskimi plesi in ske-čem. Svoboda bo sodelovala s svojimi harmonikarji, ki bodo zaigrali venček partizanskih pesmi, nastopila bosta pa tudi folklorna skupina in pevski zbor. Organizacije se pripravljajo na obisk graničarskih karaul, pa tudi šolska mladina dz Martuljka in Rateč jih bo po že ustaljeni navadi obiskala in jih po svojih močeh obdarovala. Graničarji so zlasti otrok vedno veseli in se trudijo na vse načine, da bi jim obisk naredili prijeten in nepozaben. S. V RADOVLJICI Za 15-letnico ustanovitve JLA pripravljajo v Radovljici številne prireditve, ki so se začele 14. decembra in bodo trajale do 22. t. m. 21. t. m. bodo prebivalci obiskali vojaške enote in se pogovarjali z vojaki. 20. t. m. bo nogometna tekma med JLA in SD »Prešeren«, za odbojkarsko tekmo pa datuma še niso doiočuli. »Svoboda« Lesce bo pripravila kratek kulturni program za vojake radovljiške garnizije, predsednik občine Radovljica pa bo priredil sprejem za vse aktivne oficirje in podoficirje. Taborniki bodo obiskali graničarsko karavlo na Valvazorju ter izročili vo- NuŠ razgovor Tokrat sva se s 70-letnim bohinjskim rojakom pogovarjala pred polno dvorano ljudi v Bohinjski Bistrici. Očeta Simna vsi Bohinjci in okoličani prav dobro poznajo in ga tudi spoštujejo. Oče Simen namreč hrani doma v knjigah, zvezkih, predvsem pa v svoji glavi, neizčrpen vir bohinjskih dogodkov. Ve celo za posamezna rojstva in smrti ljudi, za vsak požar, pa čeprav je od tedaj minulo že več kot pol stoletja, spominja se še tega in onega. Ce človek ne govori z njim, kar ne more verjeti, da bi si lahko toliko zapomnil. Ko je oče Simen prišel na oder, je prav rad pripovedoval bohinjske anekdote. ~»Ja, pa še maio za šalo, čeprav je bilo res«, je v bohinjskem narečju prav počasi pripovedoval Simon Zvan. »Poslušajte, kako je bilo, ko so Bohinjci prvič videli avion. Nekega dne jc preko Bohinja nekaj letelo proti Primorski. Stara ženica je hodila od soseda k sosedu in spraševala: ,Ste videli, kaj je šlo čez Gorjuše in Ko-privnik na Primorsko, cele svisle je neslo tja. U, le kakšna burja mora pihati tam?' Nek Bohinec pa je stal na pragu, ko je letel avion preko Bohinja: ,Ste videli, kaj je letelo čez vas, šlo je kot veter, pa nič točnega ni bilo videti?' Potem se je slično zgodilo tudi, ko je pripeljal v Bohinj prvi avto. Kol;ko občudovanja in skrivnostnega šepetanja je bilo tedaj! SIMON ŽVAN -BOHINJSKI ZGODOVINAR Pa še tole: nekoč je nesla bohinjska bodo vsi vedeli, da je moj Joža pri ženica pismo na pošto. Takrat je bila zibeenarjih (17 pešpolk kranjskih Jaše Avstroogrska. Poštnemu uradniku nezov) v Celovcu', mu je odgovorila,« »Verjetno se še spominjate, kako je bilo, ko je v Bohinjski Bistrici gorela prva tovarna?« »V bohinjskem kotu so bMe tedaj tri tovarne železa. 18. oktobra 1890 zjutraj je začela goreti tovarna v Bistrici. Tako je ostalo okoli 300 naših ljudi brez dela in morali so oditi na Jesenice.« »Kako pa je bilo s turisti?« »Seveda tudi tedaj so turisti hodili v Bohinj prav od vsepovsod — tudi z Dunaja in iz Trsta. Seveda pa so se od današnjih precej razlikovali.« Znano mi je, da oče Simen še danes dela pri. DPD »Svoboda«, da še sedaj igra, zato me je zanimalo, kako je bilo s kulturno-prosvetnim življenjem v bohinjskem kotu nekdaj. »Ja, ja, včasih smo igrali kar po hišah. Seveda o kakom boljšem delu nismo mogli govoriti. Danes je vse drugače, čeprav še vedno prosvetni dom v Bohinju ni najbolje urejen. Včasih skozi Bohinj seveda tudi ni vozila železnica, ker pa so bile tu tovarne, Bo naši ljudje zapregli konje ln »furafi« v Trst. Med potjo so si je dala 5 krajcarjev in pismo brez poli in nastale so »furmanske bohinj-naslova. ,Kam pa naj gre pismo, saj ske« pesmi.« Nekaj kitic te pesmi je ni naslova?' jo je ta vprašal. ,Hm, oče Simen tudi vsem zapel/ • misliš, da bom še naslov napisala, da Lj. jakom pozdrave iz občiine Radovljica. Skupina športnikov iz »Elana« bo obiskala vojake v karavli Zelenica. Dijaki radovljiške gimnazije bodo pripravili program v vojašnici. Člani ZB bodo predavali v gimnaziji in v nekaterih drugih šolah v občini. Tudi letos bodo na predvečer 22. decembra zakurili kresove v bližnji okolici. Socialistična zveza v Kropi in Begunjah bo prav tako organizirala proslave. Aktivni oficirji JLA bodo obiskali otroški vrtec v Radovljici. V kinu Radovljica bodo te dni na sporedu filmi o delu in življenju Jugoslovanske armade. NA JESENICAH V jeseniški občini bodo 15 - letnico JLA slovesno praznovali. Pripravljalni odbor pri Občinskem odboru ZB je že sestavil program prireditev. Na predvečer Dneva JLA bodo akademije na Jesenicah, v Kranjski gori, na Dovjem, Hrušiici, Javorniku, Blejski Dobravi in v Žirovnici. Na Dovjem bodo obenem proslavili tudi svoj krajevni praznik in se spominjali prve gorenjske vstaje. Predavanja o JLA bodo pripravil že v teh dneh. Vrteli bodo tudi filme o jugoslovanski armadi. 19. decembra bo pceds. ObLO Jesenice tov. Maks Dolinar sprejel graničar je iz vseh karavel na območju občine. Po sprejemu bo hokej tekma ' za graničarje in vojake garnizona t Bohinjski Beli. Zastopniki krajevnih organizacij bodo pred praznikom JLA obiskali graničarje v posameznih ka-ravlah in jih obdarovali, na praznik pa organizirali družabne večere. Pred-vojaški obvezniki se na počastitev Dneva JLA še posebno skrbno pripravljajo. Na slavnostni akademiji bodo najboljši med njimi prejeli odlikovanja in pohvale. ' V. Kaj bodo razpravljali na zborih volivcev v kamniški občini Občinski ljudski odbor Kamnik je sklenil sklicati zbore volivcev za prvo polovico januarja. Na teh zborih bodo volili nove šclske odbore, razpravljali o družbenem planu za prihodnje leto, o predlogu odloka za zazidljivo.^ zemljišč, v Kamniku še posebej o zvišanju vodovodne tarife in stanovanjskih vprašanj, v Komendi in Mostah pa še o predlogu za ustanovitev vodovodne skupnosti, za gradnjo novega vodovoda, ki bi ga gradile prizadete občine Kranj, Cerklje, Mengeš in Kamnik: v ta namen bo osnovana v prihodnjem letu vodovodna skupnost. O. VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 17. DO 23. DECEMBRA Na začetku tedna jasno vreme z delnimi pooblačitvami, v drugi polovici tedna oblačno — snežne padavine. Temperatura bo padla. S SEJE ObLO KRANJ Zbori volivcev so bili letos na podeželju zelo živahni Dnevni red četrtkove seje ObLO preventivno delo v bližnji prihodnosti Kranj je bil precej obsežen. O pote- zaposlil socialnega delavca. Pri grad- ku zborov volivcev je poročal predsednik Vinko Hafner. Udeležba je bila največja na Beli, v Preddvoru in Goricah, najmanjša pa v Bitnju in v mestu Kranj. Zbori so bi/l i zlasti na podeželju zelo živahni. To je razumljivo, saj so volivci obravnavali mnogo zanimivih vprašanj, pri katerih so toali bolj ali manj prizadeti in zainteresirani. O predlogih zborov volivcev bodo odborniku razpravljali na eni prihodnjih sej. Predsednica sveta za zaščito družine Manija Strajnarjeva je nato poročala o delu sveta. Skrb občine za varstvo družine je bila precejšnja. Najbolje nam to ilustrirajo številke. V letošnjem proračunu je bilo za podporo mladoletnikom, za socialne podpore dijakom, za mlečne kuhinje, počitniške kolonije, oskrbovalni.no v domovih, za vrtce ln štipendije odobrenih 29,800 000 dinarjev. Te socialne dajatve tvorijo precejšnjo vsoto. Ljudski odbor je sprejel sklep, da bo za nji večjih stanovanjskih naselij pa se bo zavzel za to, da se zraven zgradijo tudi otroške ustanove. Sledilo je obzirno poročilo o kulturno - prosvetni dejavnosti, o delu ter nalogah Sveta za prosveto in kulturo občine Kranj. V zvezi s tem je ljudski odbor sprejel nekatere sklepe, o nekaterih predlogih pa bo> razpravljal kasneje, ker sedaj še ne more predvideti višine finančnih sredstev, namenjenih kulturno - prosvetni dejavnosti v letu 1957. Skušal bo doseči, da se stolp na Pungratu preuredi v muzej NOB, za stanovalce pa najde ustrezno stanovanje. Glede dograditve Sindikalnega doma so bili odborniki mišljenja, naj Okrajni sindikalni svet skupno' z Občinskim sindikalnim sve- S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KAMNIK V UČNO SNOV PREDVOJAŠKE VZGOJE NAJ BI VKLJUČILI TUDI POUK O VZGOJI ZA ZAKON IN DRUŽINO Pretekli petek je bila v Kamniku plačila; pogostokrat pa tudi ne mo-16. seja Občinskega ljudskega odbora rejo redno obiskovati šole. Da so v Kamnik. Na njej so med drugim raz- nekaterih družinah hude socialne razpravljali tudi o zanemarjeni, moralno mere, da je podhranjenost otrck, da ogroženi, podhranjeni, nepreskrbljeni je preko 20 otrok moralno ogroženih, ter socialno in zdravstveno ogroženi je kriv tudi alkoholizem, saj v nered-mladini. Govora je bilo tudi o izko- kih družinah popivata oče in mati. riščanju šoloobveznih otrok, predvsem Na seji so ugotovili, da so nekateri iz Tuhinjske doline, ker delajo pri nekaterih kmetih kot pastirji. Za svoje delo ne prejemajo najosnovnejšega Elektrifikacija železniške proge Podrožica—Jesenice ČLANI DELEGACIJE POLJSKE GOSPODARSKE KOMISIJE V KRANJU Kranj, 15. decembra. Te dni se mudi v Jugoslaviji delegacija poljske partijske in vladne komisije za gospodarstvo. Člani delegacije so danes odpotovali v nekatera industrijska središča Slovenije. Dva člana delegacije sta prišla danes ▼ Kranj. Na Občinskem ljudskem odboru v Kranju so jih sprejeli: predsednik ObLO Vinko Hafner, sekretar OO SZDL Stane Prezolj in predsednik ObO SZDL Kranj Martin Košir. De- V karavanškem predoru bodo v teh dneh končali z glavnimi deli, nakar tom in Svobodo uredi lastništvo, nato bodo pričeli polagati vozni vod z napa naj Svet za prosveto in kulturo petostjo 15 W. Pod električno omrežje ponovno poskrbi za to, da se proučijo pridejo na Jesenicah 5., 6. in 7. tir načrti in možnosti finansiranja. Mar- v celoti, do polovice pa 1., 2. in 3. tir. sikaj se bo dalo verjetno še poceniti. Uslužbence bodo začeli poučevati o Osnuje naj se gradbeni odbor. Vsi varnostnih predpisih za delo na elek-tist.i, ki želijo, da bi bil ta dom čim- tričnih progah. Električni vlak med prej dograjen, se bodo morali za to Jugoslavijo in Avstrijo bo stekel v močno zavzeti. Za vzor jim lahko slu- nekaj tednih. Menda je predvidena žijo kegljači, ki so pokazali' pri grad- tudi elektrifikacija proge od Jesenic nji kegljišča izredno požrtvovalnost in do Ljubljane. To bi bilo velikega po-iniciativnott. J. O. mena za naše gospodarstvo in turizem. DRUGA REDNA SKUPŠČINA OZSZ - PODRUZN. KRANJ 1*0** Več nadzorstva nad simulanti TBC bolniki prejemali od občine socialne TBC podpore, čeravno so zaposleni in so ta denar porabili za pijačo ali tobak. Zato bo treba ponovno pregledati spisek vseh p-odpirancev in taki: m, ki podpore ne zaslužijo, le-te odvzeti. Odborniki so se zavzeli za to, da se v tem šolskem letu odprejo prav v vseh osnovnih šolah mlečne kuhinje ter so za to predvideli denarna sredstva. Zavzeli so se tudi za pospešeno gradnjo stanovanjskih hiš. Odborniki so tudi zahtevali uvedbo pouka pri pred vojaški vzgoji o zakonu in družini. Kmetovalci, ki imajo pastirje, naj z njihovimi starši sklenejo pogodbe o olačilu, obleki, obutvi, stanovanju in možnostih za učenje. IN SRPOV MOTI NOČNI MIR POSVET MLADIH TEKSTILCEV GORENJSKE V KRANJU (Nadaljevanje s 1. strani) nja. Kje so vzroki temu, da mladinci na sestanku večinoma molče?« je med drugim poudaril v svojem poročilu predsednik TK LMS tovarne »Inteks«:, tovariš Tratnik. Nekateri so se pritoževali, da so predlogi mladine na sestankih delavskega sveta zavrnjeni. Tega nikakor ne moremo trditi. Mladinec, ki je razgledan in obvlada vsaj osnovne pojme našega gospodarstva, bo lahko sodeloval pri vsaki diskusiji, lahko bo predlagal in prav gotovo bo vsaka njegova koristna misel naletela na odziv. Tu je tudi tisto, kar mladini manjka — znanje. Vsem je zna- 5) Medtem ko umik angleških in francoskih čet iz Egipta poteka kolikor toliko v redu, pa Izraelci oviraj«* napredovanje Združenih narodov na Sinaiski polotok. Vojaki OZN s» opazili neko izraelsko patruljo, ki Je polagala mine na cestah. Jugoslovanski vojaki, ki so v okviru sil OZN določeni, da zasedejo Sinaj ski polotok i« egiptovsko izraelsko mejo, imajo zaradi neprimernih postopkov umikajočih se izraelskih sil pri svojem napredovanju precejšnje težave, vendar kljuib temu uspešno opravljajo svojo-nalogo. $ Indijski ministrski predsednik Džavaharlal Nehru je obiskal napoti v Združene države, kamor potuje na uradni obisk, London in se dalj čas?, razgovarjal z britanskim ministrskim predsednikom Edenom, ki se je pravkar vrnil z »oddiha« na Jamaici. Nehrn je novinarjem izjavil, da ne verjame v možnost tretje? svetovne vojne in đa je bojazen zapadnih sil pred prodiranjem Sovjetske zveze na Bližnji Vzhod neupravičena. Razen tega je obsodil politiko vojaških paktov, ki po njegovem mnenjn samo povečujejo vojno napetost v sveta. O Iz Budimpešte so izgnali dva angleška in enega ameriškega novinarja. Radio Budirrpešta tudi sporoča, da s© vesti o izginotju predsednika madžarske vlade Janosa Kadar j a iz Budimpešte neresnične. f--KRATKO Kranj, 15. decembra. V razpravi so delegati precej raz- Danes je bila v Kranju druga redna pravljali tudi o poostritvi nadzorstva legacija, ki jo vodi predsednik OO skupščina podružnice Okrajnega za- nad bolniki-simulanti. Sodijo, da bi SZDL Ljubljana tov. Vipotnik, si je voda za socialno zavarovanje v Rra- se dalo tako nadzorstvo organizirati s danes ogledala tovarno »Inteks«. Polj- nJu- povečamo patronažno službo. • ' ska ekonomista sta se zanimala pred- Podružnica je od svojega obstoja po- Ob koncu je skupščina sprejela še no, da si bomo le z znanjem ustvarili vsem za družbeno upravljanje, delo kazala precej uspešnega dela. Na nje- sklep, naj bi okrajni zavod za socialno boljše življenjske pogoje, le z zna- in uveljavljanje delavskih svetov in nem območju deluje 8 zdravnikov zavarovanje izplačeval vsem tistim njem, kar bo prvenstveno vplivalo na splošne prakse, 2 stalna specialista, upokojencem, ki so vložili prošnje za dvig proizvodnosti; dosegli bomo tisto. 2 zobozdravnika in 7 dentistov ter ne- pokojnine, a je spričo zamotanega po- P° čemer vsi najbolj hrepenimo — iz- kaj honorarnih zdravstvenih delavcev, stopka še ne prejemajo, akontacije beljšanje življenjskih pogojev. VendaT Na območju podružnice je namreč vsaj v višini minimalnega zneska. Je do sedaj opazno ravno nasprotno — 17.404 aktivnih zavarovancev, 13.095 Hkrati pa so priporočili, naj upoko- mladina ne obiskuje tečajev, temveč njihovih svojcev, 3.173 upokojencev jenci, ko vlože prošnje za upokojitev, naravnost beži od vsega, kjer bi se bi- itd. To številke povedo, kako odgo- ne zapuste delovnega mesta, ker se lo treba . vorne naloge so pred zdravstvenim lahko izkaže, da niso upravičeni do osebjem. Hkrati pa je treba poudariti, polne pekojmine. To je hkrati zvezano da je treba poostriti nadzor nad zdrav- z neposrednimi stroški in nezadovolj- niško službo, če hočemo doseči, da stvom, ki pa je dostikrat prav zaradi bodo zavarovanci dobili vso zdrav- tega neupravičeno. I. A. stveno pomoč, ki jim pripada. Nov vlak — velika pridobitev za V Komendi so odprli Zgornjcsavsko dolino upravnih odborov, vlogo obč. ljudskih odborov pri družbenem samoupravljanju ter povezavo le-teh z drugimi organi upravljanja v podjetjih. Zanimalo jih je tudi vprašanje plačnega sistema in proizvodnje v naših podjetjih. Linhartov večer na Jesenicah Dramski lutkovni odsek »Svoboda« Jesenice je priredil v petek v Delavskem domu na Jesenicah Linhartov večer. Referat o Linhartu in njegovem delovanju je podal prof. Bratko Skrlj, kateremu je sledil prizor iz Kreftovih »Krajnskih komedijantov«. Linhartov večer je bil dobro pripravljen, žal pa obisk ni bil zadovoljiv. »Svoboda« Jesenice je uvedla redna ODMEV NAŠIH ČLANKOV O nerazumevanju ostalih organizacij do mladinske ne moremo govoriti. Ponekod se sicer opaža, da organizacije he nudijo' dovolj pomoči mladini, v večih primerih pa je razvidno obratno, da mladina te pomoči ■ ne zna koristno izrabiti. »Vprašam mladince tU »Inteksa«, če kdaj niso dobili tistega, za kar so prosili?« je med drugim dejal predsednik delavskega sveta pod- amblllaillO j)ne 15. decembra je začel voziti na jetja. Tudi nekateri ostali zastopniki Pred kratkim je naš list poročal, da progi Rateče-Plani.ca—Jesenice in v so bili mnenja, da je zanimanje osta- prebivalci Komende in okolice že ko- obratni smeri nov vlak, ki odpelje iz lih organizacij mnogo boljše kot pred maj čakajo, kdaj bo končno izročena Rateč ob 10.02 in prihaja na Jesenice leti, da pa po drugi strani res ni svojemu namenu zdravstvena ambu- ob 10.50. Tako se je tudi prebivalcem pravega zanimanja med mladino. De- predavanja Ljudske univerze. Kakor ianta v Komendi, ki je že več mesecev Zgornje savske doline izpolnila stara len vzrok je tudi v tem, ker se večina vsako leto je uvedla »Svoboda« Jese- b;,a urejena, vendar brez potrebnega želja, da so dobili zvezo z Ijubljan- mladine vozi na delo od daleč in zato instrumentarija. čanom, ki odpelje z Jesenic ob 11.00. V torek popoldne pa je bila ambu- Se večjo uslugo pa je železnica storila lanta po predsedniku občinskega ljud- s povratnim vlakom (odhod z Jesenic skega odbora Janko Alfredu odprta, ob 11.20, prihod v Rateče cb 12.12)» di- Ambulanta je zelo lepo urejena in jakom iz Rateč, ki obiskujejo tretji in niče tudi letos redna ponedeljkova predavanja s splošnimi temami za prebivalstvo Jesenic in okolice. Prvo pre-davanie je bilo v ponedeljek; prof. Fr. Terseglav je govoril »O zgodovini ko- predavanje, na katerem bo govorila prof. Majda Vesel »o nastanku države in njeni vlogi skozi stoletja«. Predavanja so namenjena vsej jav- lo veseli, nosti, zato je želeti na predavanjih marsikatera «im številnejšo udeležbo. Kamnik. takoj po delu odhaja domov. Prvi posvet mladih gorenjskih tekstilcev je torej za nami. Nekaterim, zlasti onim, ki so do posveta pokazali malomaren odnos, naj bo ta v opomin za boljše delo. Na splošno pa moramo tedensko, v njej pa bosta ordinirali ski gori. Doslej so morali namreč tri reči, da se je med mladimi tekstilci dr. Jožica Matevžič in dr. Mira Ze- ure in pol čakati na vlak in ker v šoli le opazil korak naprej pri njihovem leznik. Prebivalci so tega dogodka ze- niso imeli prostora za čakanje, je bilo delu in že samo željo za medsebojno lonialnih osvajanj«. Nocoj bo drugo dobro opremljena. Odprta bo trikrat četrti razred nižje gimnazije v Kranj- saj jim bo tako odpadla nekaterim res težko, ker so se morali izmenjavo izkušenj pot v dokaj oddaljeni zadovoljiti s slabo zakurjeno čakal- zdravimo. O. nico. S. lahko samo po-Lj. LJUDJE IN DOGODKI Osemdeset članov Združenih narodov število članov ZN se je povečalo na 80, ko so te dni sprejeli v svetovno organizacijo Japonsko. Načelo univerzalnosti, vsesplošnosti OZN se je tako približalo svoji popolnosti, žal pa je še ni doseglo. Največja pomanjkljivost OZN je vsekakor odsotnost najštevilnejše države na svetu iz njenega članstva — LR Kitajske. 600 milijonski narod je zaradi političnih •pletk in sebičnih interesov ZDA še ▼edno obsojen da životari izven sve- PISE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMAZIC »ovne organizacije. S tem pa ni priza-dejan udarec samo Kitajski, marveč ludi ZN samim, saj taka nedoslednost v izvajanju načela univerzalnosti slabi samo organizacijo in ji upravičeno amanjšuje njen ugled. Iz podobnih Tzrokov je za zdaj ostala neizpolnjena tudi kandidatura LR Zunanje Mongolije; le-k>so jo nekatere države pod ameriškim vplivom zadržale izven vrst članstva organizacije ZN. Ze lani na X. zasedanju OZN »o •tosegli enega največjih uspehov v desetletni zgodovini ZN, ko so sprejeli 16 novih članov v svetovno organizacijo. Število članstva v ZN se je tako zvišalo na 76. To je bilo po dolgih letih hladne vojne in medsebojnega nasprotovanja bodrilno znamenje za popuščanje mednarodne napetosti in za znosnejše odnose med nasprotnima taboroma. Letošnje zasedanje Generalne skupščine se je prrav tako začelo v optimističnem znamenju sprejema treh novih članic Tunisa, Maroka in Sudana. Z Japonsko in temi tremi deželami beleži zdaj članstvo največje svetovne organizacije v zgodovini človeštva natanko 80 članov. Izven OZN so razen LR Kitajske in Zunanje Mongolije ostale še vse de-že'e. ki jih je burni tek razvoia med in po II. svetovni vojni razkosal na dva dela. To so Nemčija, Koreja in Vietnam. Zanje menijo, da ne bi bilo ugodno, če bi sprejemali posamezne dele, ker bi s tem nekako uzakonili sedanjo razdelitev, medtem ko je jasno, da mora razvoj potekati v smeri njihovega združevanja. Razen teh razdeljenih dežel se ne prišteva v vrste članstva ZN tudi Švica. Ta dežela meni, da bi članstvo v OZN nasprotovalo njenim utrjenim tradicijam stroge nevtralnosti in se zato tudi sama ne želi kandidirati v ZN. Seveda pri tem igra veliko vlogo dobičkanosna stran švicarske nevtralnosti, ki je prinesla Švici med obema svetovnima vojnama in tudi dandanes velikanske predno- Povsem naravno je, da ena največjih velesil sodobne Azije — Japonska ni mogla ostati dalj časa izločena iz svetovne organizacije. Dežela »vzhajajočega sonca«, z 80 milijoni rumenih ljudi na otočju, ki po površini ni večje od Jugoslavije in Bolgarije skupaj, je ustvarila civilizacijo, državni in gospodarski mehanizem, ki je zavzel položaj med prvimi velesilami sveta. Dandanašnje japonsko cesarstvo sestavljajo 4 veliki otoki (Nippon ali Hondo, Hokkaido, Sikoku in Kiušiu) in nekaj sto malih otočkov. Na skupni površini otočja 368.000 km2 živi 83 milijonov 199.000 prebivalcev. Japonska je bila vedno dovolj blizu azijskega kopna, da je to omogočilo prenos materialnih wi kulturnih dobrin v vseh časih, in vendar spet toliko oddađjen od njega, da je bila zavarovana pred zunanjimi napadi. Vloga sodobne Japonske pa Se ni zadovoljila samb z varovanjem svoje neodvisnosti. Hkrati z naglim razvojem industrije se je krepil tudi kapitalizem. Zlasti je postal močan veliki industrijski kapital, ki je v zavezništvu z ostanki fevdalizma, kmalu začel z imperialističnim prodiranjem. Bližnji in daljni japonski sosedi so kmalu postali plen zavojevalskih teženj in imperialističnega pohlepa japonskega kapitalizma. V tekmi z osta- limi imperialističnimi silami, ki se je začela že pred prvo svetovno vojno, pozneje pa so japonski zavojevalci razširili meje cesarstva in si podredilo velikanske površine na celini in otokih Daljnega vzhoda. Vrhunec je doseglo japonsko prediranje med drugo svetovno vojno, ko so prodrli tja do Avstralije in Indije in je njihovo imperialistično cesarstvo merilo 7 milijonov km2 in štelo več kot pol milijarde prebivalcev. Po vojni in po končnem porazu so se morali Japonci spet omejiti na svoje otočje. To je seveda pomenilo tudi izgubo dotedanjih izvorov surovin in tržišč, kar pa je bil za Japonsko najhujši udarec. Njena velikanska industrijska zmogljivost je namreč docela odvisna od zunanjih virov surovin, ker teh primanjkuje ali jih pa sploh ni na Japonskem. Prav tako pa ta zmogljivost presega kupno moč japonskega ljudstva in je zato obstoj in razvoj japonske industrije odvisen od prodaje blaga na tujih trgih. Odkar se je Japonska spet postavila na noge, se znova začenja neusmiljeni boj za tržišča na Daljnem vzhodu. Naravno navezanost Japonske na azijsko kopno, zlasti na Kitajsko, pa je oviralo 11 let trajajoče vojno stanje s Sovjetsko zvezo. Sele pred kratkim je Japonska sklenila sporazum s SZ in rešila nekatera sporna vprašanja, hkrati pa vzpostavila normalne odnose med obema deželama. To je odprlo pot Japonski na največja azijska tržišča, obenem pa ji je tudi zagotovilo neogibno podporo SZ za sprejem v OZN. TODA ZANIMIVO PROUČILI BODO NACRTE ZA RAZBREMENITEV GLAVNE CESTE SKOZI KRANJ Pred dnevi se je v Kranju sestatls komisija za ureditev cestnega omrežja v tem mestu. Navzcči so bili medl dragim tudi zastopniki Uprave za ceste LRS in Sveta za urbanizem LRS. Udeleženci so sklenili ponosno proučiti obstoječe osnutke glede cesime-ga omrežja v mostu Kranj, ki predvidevajo razbremenitev glavne ceste-od Jelenovega klanca do Zlatega polja. PRIHODNJE LETO BODO V TRŽI-CU ZGRADDLI PEKARIJO Dne 2G. t. m. bo v Tržiču licitacija za gradnjo nove pekarne. Stroški bodo predvidoma znašali okoli 26 milijonov dinarjev. Podjetje, ki bo gradnjo prevzelo, b» moralo vsa dela opraviti do 29. novembra 1937. J. V. OBRATOVANJE TOVARNE KOS OBRATOVANJE KOS IN SRPOV Nekateri, morda preveč občutljiv' • tanovalci.'so'se začeli pritoževati, da obrat II. Tovarne kos in srpov povzroča v nočnem času preveč hrupa. Vendar m;'s V m, da se to dogaia tudii v drugih mestih, kjer moti nočni m;r ulični promet. Proizvodni proces zahteva uporabo stroiev, ki seveda n^ morejo delati neslišno. Podjetje je na pritožbe odgovorilo, da bo skušalo ropot strojev v tem obratu omiliti. J. V. PLANINSKI TEDEN V KRANJU Planinsko društvo Kranj prireja v času od 16. do 23. decembra planinski teden. Na sporedu je več prireditev. V nedeljo je bila otvoritev razstave planinskih fotografij v Prešernovem muzeju. V ponedeljek in sredo bodo predvajali planinske filme. V torek ob 15. uri bodo člani gorske reševalne službe prikazali reševanje ponesrečenca s hotela »Evropa«, v četrtek ob 16. in 19. uri pa bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma predavanje s skioptiič-nimi barvnimi diapozitivi. Planinski teden bo zaključen v nedeljo, 23. decembra s skupinskim izletom v Planico — Tamar. NOVE MLADINSKE IZKAZNICE Zelja mladinskih organizacij in njenih članov, da bi vsi dobili enotne izkaznice, se je vendarle uresničila. Pri CK LMS so izdali nove mladinske Izkaznice; organizacije jih bodo dobile že v prihodnjih dneh. Razdelili jim jih bodo člani okrajnega mladinskega-komiteja. Nekatere organizacije so se odločile, da jih bodo svečano podelile na praznik JLA. PREDOLGE SEJE V TRZlCU Na sestanku komisije za družbeno i.n delavsko upravljanje so številni zastopniki delavskih svetov in upravnih odborov tožili, da se seje vedno preveč zavlečejo. Pri razpravi o določeni točki dnevnega reda se marsikdaj zgodi, da udeleženci govorijo o zadevah, ki ne spadajo na sejo, in to največkrat zelo na dolgo in široko. Na vseh sejah se dogaja, da diskutanti uhajajo iz okvira dnevnega reda. Tako se na pr. pogostokrat dolge ure govori o 1. ln. 2. točki dnevnega reda, ostalih S ali 8 točk pa člani le bežno preletijo. Ali ne bi bilo za udeležence manj utrudljivo in bolj zanimivo, če ba bile razprave krajše, če bi se omejile ai manj problemov. Delavci so na sestanku komisije v zvezi s tem že izjavili, da si želijo pogostih, toda kratkih sej. J. V. ST. 90 I 17. DECEMBRA 1996 šuctt in telesna vaAofa spod m telesna vzaafa TH DNI MED TRZlSKIMI ŠPORTNIKI Dejavnost nekaterih društev postaja bolj razgibana Televadba bi morala postati splošni pojem za vsakega športnika in ne samo vrsta športnega izživljanja. Ta dopolnilni šport je nujno potreben za vsestranski telesni razvoj športnikov. V zadnjem času postaja delovanje društva »Partizan« v Tržiču bolj množično. Društvo se že pripravlja na •krajni in republiški zlet »Partizana«. Zasluge za množično razgibanost pa imajo tuđi druge športne sekcije, ki delujejo v okviru društva: odbojka, namizni tenis ter med šolsko mladino čedalje bolj popularen mali rokomet. V Tržiču je bilo nekdaj dobro molk* odbojkarsko moštvo, katerega delo pa je sedaj popolnoma zamrlo. Razveseljiv* pa je, da so ustanovili žensko odbojkarsko vrsto, ki redno trenira pod vodstvom tovariša Wagnerja. KO SO SE LETOS pocenile bele žogico sa namizni tenis, je bilo povsod opaziti nadebudno mladino, kako »razbija« celuloidno žogico. Pred" kratkim je namiznoteniška sekcija pri »Partizanu« organizirala mo-štveao in posamezno prvenstvo Tržiča. Udeležba je bila razmeroma velika, saj je nastopilo okoli 50 tekmovalcev. Pokal ObLO je osvojilo moštvo »Partizana« pred Kovorjem. Med posamezniki pa je zmagal Borštnar pred Štrukljem, medtem ko je pri mladincih osvojil prvo mesto Jakopin. KAKO PA Z ATLETIKO v Tržiču? Te športne panoge praktično ni. Nekaj navdušenih atletov se peča z mnogobojem pri »Partizanu«, najbolj navdušeni atletičarji pa so člani nekaterih ljubljanskih klubov. Mlađi Pehare je na letošnjem »Teku Republike« osvojil celo drugo mesto, kar je treba vsekakor pohvaliti. MED NAJBOLJŠA ŠPORTNA DRUŠTVA v Tržiču sodi brez dvoma strelsko društvo »Anton Stefe-Kostja«. Člani tega društva vedno tekmujejo in trenirajo, tako da so uspehi vidni celo ▼ republiškem merilu. Sedaj se pripravljajo na tradicionalno tekmovanje za »Perov« pokal v Ljubljani. Tudi letos bodo nastopili z dvema moškima ter ženskim moštvom. Računajo, di bo pokal še naprej krasil prostore njihovega društva. AVTO-MOTO DRUŠTVO v Tržiču pa jo menda celo najboljše. Da je te- mu res tako, nam kaže dejstvo, da so tržiški motoristi dvakrat zaporedoma osvojili prvo mesto v tekmovanju slovenskih avto-moto društev in klubov. To avto-moto društvo se lepo uveljavlja tudi s vsakoletnimi ljubeljskimi dirkami. Letos so prvič organizirali tudi tečaj za športne furnkcionarje. Vsako leto pa organizirajo do štiri tečaje za amaterske voznike. KAJ PA MLADI in razvijajoči se kcgljaški klub? Majhno, enostezno kegljišče, ki ne ustreza več rastočim potrebam, je vsak dan prepolno. Zadnje večje tekmovanje, ki so ga organizirali, je bilo moštveno tekmovanje sindikalnih podružnic v čast Dneva republike, kjer je tekmovalo 9 moštev Z 90 kegljači. Zmagalo je moštvo sindikalne podružnice Tovarne kos in srpov, ki so podrli 360 kegljev in prejeli lep pokal. Sledili so: BPT 333 kegljev, »Peko« 312 ter Invalidi 292 podrtih kegljev. Zaključeno je bilo tudi tekmovanje posameznikov za prvaka kluba. S 1118 podrtimi keglji v 300 lučajih mešano, je SPAROVEC osvojil naslov prvaka za leto 1956-57. Drugi je bil Ropret 1111. sledilo še Lukanc 1110, F. Ropret s 1098 podrtimi keglji itd. Med ženskami je osvojila prvo mesto Anica Lukanc, ki je v 150 lučajih podrla 332 kegljev. TRZISKI. ALPSKI smučarji bodo bržkone še v naprej zmagovali na jugoslovanskih smučarskih terenih. Mu- lci, Janko Stefe, Dornik, brata Ln-kane, Krmelj in Križaj ter vrsta mladih talentov so v jugoslovanskem smučanju priznana. Čeprav še ni snega v bližnji okolici, so tržiški smučarski »asi« že začeli s treningom. Čeprav je Zelenica oddaljena skoraj 4 ure, jih to ne ovira, da je ne bi obiskovali. Sem sodijo še sanje o moderni vzpenjači . . . TRŽIŠKI NOGOMETAŠI so v letošnjem letu v ljubljansko-primorski ligi dosegli lepe uspehe. Plodovi vztrajnega treninga so zadovoljivi. Želeti bi bilo, da zimsko spanje tržiških nogometašev ne bi bilo pregloboko, kajti sedenje na lavorikah se utegne grenko maščevati. TUDI HOKEJ NA LEDU med Tržičani ni neznan šport. Saj ga gojijo že dlje časa bolj ali manj sistematično. ! PJ Lansko leto so uspeli zasilno urediti igrišče. V pičlem številu tekem ni bilo zapaziti kakovostnega napredka, ker praktično snloh niso trenirali. Letos pa bi hokejisti lahko že začeli z delom. Njihova prizadevanja pa bi bilo treba vsekakor podpreti. Iz tega kratkega sestavka lahko razberemo, da nekatera športna društva v Tržiču kar pridno delajo, ostalim pa naj bi bilo to opomin za resnejša prizadevanja, ki jim naj bi bil cilj poživiti športno dejavnost v tem gorenjskem mestecu. S. S. Hokej na ledu Na Jesenicah so se hokejski klubi Ljubljana, Jesenice in KAC iz Celovca S KONFERENCE ŠPORTNIKOV SD »TRIGLAV« Spomladi bodo začeli graditi stadion Strelstvo STRELSKO TEKMOVANJE NA BLEDU Strelska družina »Brata Rus« * Bleda je pred dnevi orgamz.ra.a na l&tinu pri Bledu nagradno strelsko tekmovanje z zračno puško. Streljali so od 50 možnih krogov. Tisti, ki so dosegli določeno število krogov, so ob koncu tekmovanja prejeli praktična dar.Ua. Tekmovalo je več tekmovalcev, ki niso člana strelske družine. V JELENDOLU je strelska družina »Jože Cufar^Ska-la« zaključila z družinskim prvenstvom za letošnjo sezono. Udeležba je bila, dokaj dobra, le nekateri malomarni člani se tekmovanja niso udeležili. Najboljša mesta so dosegli pri članih: Frane Gaberc s 465, pri članicah Ivanka Kokalj s 422, pri mladincih Anton Bernik z 279 in pri pionirjih Tone Slapar s 114 krogi od 600 možnih. — Družina je dokončala tudi zadnje delo na strelski lopi na strelišču z vojaško puško. DVOBOJ NA JESENICAH Strelska Strelska družina »Triglav* z Javornika se je v nedeljo udeležila meddružinskega tekmovanja, ki ga je organizirala SD z Jesenic. Ostale povabljene družine se tekmovanja niso udeležile. Javorčani so nastopili z dvema ekipama, Jeseničani pa s štirimi. Tekmovali so v 5-članskih ekipah z zračno puško od 750 možnih krogov. Ekipno je osvojila prvo mesto a 626 krogi ekipa, ki jo je sestavljala Otri-nova družina z Javornika. Drugo mesto je dosegla družina z Jesenic s 624, jeseniški mladinci so zasedli tretje mesto, Javorničani II. ekipa 4. mesto, nato slede Članice z Jesenic in pionirji. !; OBČNI ZBOR NA PRIMSKOVEM V zadružnem domu na Primskovem #o se strelci družine »Staneta Kova-čiča« zbrali na svoj redni letni občni »bor. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora je zbranim strelcem govorila tudi sekretar OSO Edvard Vončdna. Razprava je bila koristna. Sprejn-11 so več pomembnih sklepov, nate pa izvolili nov upravni in nadzorni odbor "Upravni odbor SD »Triglav« je ugotovil potrebo po sklicanju vseh klubskih odbornikov in odbornikov centralne uprave društva. Konferenca v četrtek zvečer je pokazala, da so taki sestanki potrebni, zato jih bodo imeli v prihodnjem letu najmanj dvakrat. V poročilu predsednika društva, tov. Mihelaka, je bil najpretj prikazan ogromen napredek vseh klubov društva v kvalitetnem in organizacijskem pogledu, prikazano pa je bilo tudi zelo težavno stanje zaradi ustanavljanja novih klubov in sekcij. Tenis, judo in atletika so novi člani Triglavove družine, ni pa zaenkrat možnosti, niti finančnih niti ostalih, da bi pripravili prostore za sprejem sekcij boksa, odbojke, sabljanja in rokometa. Za vse klube je velike važnosti dograditev športnega parka, ki ga bodo začeli graditi prihodnjo pomlad. Načrti, ki so bili izdelani letos, bodo pravočasno gotovi', pomoč je obljubila JLA in mladinsk« brigade, sedaj pa je odvisno od občinskega ljudskega odbora in manjših podjetij, da sprejmejo sklepe o izdatni finančni pomoči, ker brez te športnega parka ne bo moč zgraditi. s Iz poročil blagajnikai tov. Faturja, je 'bilo razvidno, da imajo klubi skupaj čez 1 milijon dinarjev dolga, čeprav so varčno gospodarili. Od občinskega ljudskega odbora ' dodeljena sredstva in pomoč nekaterih podjetij niso zadoščala za kritje vseh potreb. Sprejete so bile tudi spremembe o poslovanju administracije in blagajn klubov. Končno so govorili še o pripravah na občne zbore klubov, ki morajo biti končani do 15. januarja. Sprejeti so bili sklepi, ki naj omogočijo SD »Triglav« v prihodnjem letu če večji napredek, tako v kvaliteti kakor tudi glede vključitve novih mladink in mladincev. R. S. Jesenice, 16. dec. Včeraj zvečer in danes bi moral biti odigran na Jesenicah hokejski turnir hokej skih klubov Ljubljana, Jesenice, Celovec, Villach in Inns-bruok; ker sta slednja drva zadnji čas odpovedala, je bila odigrana včeraj zvečer mednarodna tekma med Ljubljano in KAC iz Celovca, danes popoldne pa tekma za pokal trgovskih sfindlika-tov med Jesenicami in Ljubljano. Včerajšnji mednarodni tekmi je za-zairi odpovedi V:C-lacha in Innsbrucka prisostovalo le nekaj nad 500 ljudi. V vseh tretjinah je bila fiigra |zelo borbena in se je razvila v surovo, skoraj nešportno igro, pri čemer so vidno prednjačili Ljubljančani. Rezultati so bili 2:0, 0:0, 0:2„ tako da je bil končni rezultat izenačen na 2:2. Za LJubljano sta dala gole Pogore-lec in Janežič, za Celovec pa Wag-ner in Koch. Sodila sta Pogačnik iz Ljubljane in Božič z Jesenic. Medtem ko jo Pogačnik vseskozi poznan kot nepristranski sodnik, včeraj ni sodil najboljše in je bilo občinstvo z njim nezadovoljno. Danes popoldne se je zbralo na tribuni drsališča nad 1500 ljudi, ki so spremljali tekmo med Jesenicami in Ljubljano. V prvi tretjini so vidno vodili Jeseničani in že pokazali uspeh rednega treniranja pod vodstvom trenerja Blaha iz Češke. Zaključena je bila z 2:0 za Jesenice, V drugi tretjini so Jeseničani nekoliko popustili in so se očividno pripravljali na ziadnjo tretjino, zato je bila druga tretjina zaključena z 0:1 za Ljubljano. Tretja tretjina pa spada med najboljše dosedanje igre. V njej so pokazali Jeseničani, četudi fizično slabši, sistematično igro in vsestransko nadmoč nad Ljubljano. Rezultat je bil 4:1 za Jesenice. S končnim rezultatom 6:2 za Jesenice so Jeseničani dokazali, da v bivšem rivalu, Ljubljani, nimajo več konkurenta, ker so ga že prehiteli. Občinstvo je dajalo domačim igralcem izredno priznanje. Gole so dali Intervju s češkim hokejskim trenerjem Zdenkom Blaho za Jesenice: Dolinair 3, Tišler 2 in Klinar 1, za Ljubljano pa: Janežič in Zupančič po enega. Sodila sta Pogačnik in Božič povsem pravično. Lahka atletika ORIENTACIJSKI TEK Kranj, 16. decembra Novo ustanovljeni atletski klub »Triglav« je izvedel v počastitev Dneva JLA prvi orientacijski tek v Kranju. Kljub temu, da so bili povabljeni vsi klubi »Triglava«, je bila udeležba, žal, le slaba. Na progi, ki je bila dolga okoli 4009 metrov, so morali tekmovalci rešiti tudi več težjih nalog. Nastopilo je i moških in 1 ženska ekipa. Vsaka ekipa je štela 5 tekmovalcev. Zmagala je ekipa »Triglava« — sekcija vajenska šola s 110 točkami, ki je dosegla tudi najboljši čas 45 minut. Drugo in tretje mesto si delita ekipi JLA in smučarskega kluba »Triglav« s 107 točkami, četrto mesto »Triglav« - sekcija mlekarska šola 93 točk, peti atletski klub »Triglav« 90 točk in šesti judo »Triglav« 80 točk. Članice atletskega kluba »Triglav« pa so dosegle 10* točk z zelo dobrim časom, ki bi jih uvrstil v moški konkurenci celo na 4. mesto. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Tekmovalci so bili nad obliko tekmovanja zelo zadovoljni in si tudi v bodoče žele takšnih tekmovanj. Jeseniški hokejisti so po dolgih prizadevanjih prišli do umetnega drsališča. Prav drsališče pa je pripomoglo, da je predvsem hcikej na ledu. doživel tak razmah, kot morda nikjer v državi. Minuio sezono je bilo na Jesenicah tudi državno prvenstvo v hokeju na ledu. Toda mladim jeseniškim hokejistom je prav v odločilnih trenutkih pošla sapa in videti je bilo, da jim primanjkuje močna roka. Prizadevanja, da bi dobili dobrega trenerja, so se izpolnila 1. decembra letos, ko je prišel s Češkega g. Zde-nek Blaha in - začel sistematično trenirati nadebudne hokejiste. G. Blaha je bil za letošnjo sezono sezono vabljen tudi na Madžarsko, vendar je raje prišel v Jugoslavijo, da bi spoznal državo, na (katero ga vežejo tudi družinske vezi, saj je bila njegova mati rojena v Zemunu. G. Blaha je našemu sodelavcu od-govor'l na nekaj vprašanj, kajti prepričanj smo, da bo to gorenjsko športno. j atvnost zanimalo. 4) Kakšne vtise ste dobili ob prihodu v Jugoslavijo? Mnogo sem že slišal o vas in vaših krajih, zato me prisrčen sprejem, vsestranska naklonjenost ter športni polet jeseniških hokejistov ni presene-\t\a. %. Kako ste zadovoljni z našim umetnim drsališčem in našimi hokejisti? Začudilo me je, da imajo razen Beograda le še Jesenice umetno drsališče. Ko pa sem spoznal izredno voljo jeseniških športnikov, me to ni več presenečalo. Ugotovil sem, da je pri vas hokej zimski šport številka 1, kar me še posebno veseli. Moji sedanji »puleni« imajo mnogo volje do hokeja, so disciplinirani in sem zadovoljen z njimi. Potrudil se bom z njimi, in prepričan sem v uspeh, katerega pa se ne da doseči kar čez noč. Gneča na ledn " £ Zanima me tudi način treninga? Treniramo redno dve uri dnevno. Trening je načrten, povsem šolski, bi lahko rekli. Vanj so vključena tudi predavanja. Treningu in predavanjem sledijo fantje z izredno pozornostjo. Vesel sem predvsem pionirjev, med katerimi sem odkril nekaj talentov, ki mnogo obetajo. S tem pa ne mislim kakorkoli žaliti starejše športnike. Ze po nekaj dneh treninga sem ugotovil,, da preživljajo »krizo« med dosedanjim in pravilnim načinom igranja. S prvo fazo treninga nameravam zaključiti februarja, želim pa ostati tudi še čez poletje in nadaljevati s treningom, ki ni čez leto nič manj potreben. 9 Vi sodelujete tudi kot igralec v jeseniškem hokejskem moštvu. Kaj lahko poveste o igranju moštva, publiki in ledu? Vaši hokejisti so zelo borbeni. Fizično sicer nekoliko slabctnejši. Igrajo brez smotrnega treninga in se posamezniki kaj radi uveljavljajo kot »solisti«, kar je povsem nepravilno. Igra mora biti povezana. — Sodelujem pri tekmah le v toliko, da navajam igralce v kombiniranem igranju. Golov ne zabijam in bom igral samo toliko časa, da se igralci privadijo pravilne igre. Občinstvo je odlično, tako da imajo igralci v njem izredno oporo. Drsališče je prav tako zelo dobro, le škoda, da je v bližini železarna, zaradi česar je led včasih prašen in sajast. 0 In kaj sodite o opremi naših hokejistov? Tudi ta je pomanjkljiva. Društvo bo moralo oskrbeti igralcem prvovrstne drsalke in prav tako opremo, sicer ves trening in vsa dobra volja ne bosta popolnoma zalegli . . . V nadaljevanju razgovora je g. Blaha še dejal, da je zanj poglavitno zaupanje igralcev v same sebe. Prepričan Je, da bo klub napredoval in da bo resen kandidat za državnega prvaka. P. Ulaga Sah ŠAHOVSKO DRUŠTVO KRANJ OB DNEVU JLA Na zadnjem občnem zboru šahovskega društva Kranj je bilo precej kritik« in očitkov, da upravni odbor ni skrbel za. množičnost v šahovskem udej-stvovanju med številnimi kranjskimi delavskimi kolektivi in mladino. Pc-let in dosedanje delo novo izvoljenega odbora v tej smeri nam potrjuje, da bo v Kranju šah postal res množična športna panoga. Demonstrativni odstop skoro vseh članov starega odbor« in njih trditve, da novo izvoljeni odbor ne bo sposoben in kos voditi šahovsko društvo, so bili tor-jj brez vsake osnove. Društvo bo v počastitev dneva JLA ustanovilo šahovske sekr-He v tovarnah »Sava«, »Planika«, »Pletenina«* na Tekstilni šoli in I. gimnaziji. Za poživitev šaha v že obstoječih sekcijah v društvu in to v tovarni »Inteks«, v »Iskri« in v »Tiskanini« pa bido v počastitev praznika organizirali ekipn» moštveno prvenstvo. V Kranju bo tudi izveden šahovski brzopotezni turnir mesta Kranja na 30 deskah. R. C. TURNIR V RADOVLJICI V okviru proslave 29. novembra je bil v Radovljici brzoturnir za posameznike. Presenečenje na tem turnirju je napravil III. kategornik Slavkn Mali, ki je zavzel prvo mesto s 15 i« pol točke od 16 možnih, pred moj stro« Lešnikom 13 točk, Kašetom 13, Polen-čičem 11, Ceferinom 10, dr. Bercetont » dn pol točke itd. S. J. ŠT. 99 / 17. DECEMBRA 195« Gorenjski obveščevalec oglasi 7. ali 8. decembra sem na cesti Duplje—Tržič ali Duplje—Bistrica pri Naklem izgubil listnico z osebno izkaznico, orožnim listom in drugimi stvarmi. Prosim najditelja naj proti nagradi vrne na Zelič, Zg. Duplje 6. Prodam kravo, ki bo konec decembra teletila. Aljančič, Zvirče 22. Podpisana preklicujem kot neresnične svoje trditve, da bi si tov. Noč Martin prisvojil v moji hiši denar mojega sina in se mu zahvaljujem, da je opustil kazensko tožbo. — Noč Angela, Javorniški rovt 7. Pisalni stroj vzamem v posojilo pro- ► UoMi fitegted V SKOFJI LOKI V sredo, 12. decembra smo na živilskem trgu v Skofji Loki zabeležili naslednje cene: krompir 14 din kg. zelje glave 20—3Q din kg, zelje kislo 50 din kilogram, repa cela 3—7 din komad, kisla repa merica 25 din, por 7—15 din kom., fižol suhi 80 din liter, jabolka 35 din kg, solata 40 din kg, korenje 15 din kg, rdeča pesa 36 din kg, redkev črna 5 din kom., špinača 26 din merica, čebula 100 din kg, češenj 7—12 din glavica, motovileč 30 din merica, orehi celi 200 din kg, jajca 23 din kom., smetana sladka 150 din liter, sirček 10 din kom., peteršilj 10 din OBJAVA »AVTOPROMET« - Kranj uvaja dve novi delavski progii: novi delavski progi: Kranj—V oglje ln Kranj—Šenčur. — Avtobus obratuje v delavnikih. Odhodi iz Šenčurja v Kranj: 5.00 6.25 13 00 21.15 Odhodi Lz Kranja v Šenčur: 6.20 12.30 15.00 15.40 22.20 Odhodi iz Vogelj v Kranj: 4.40 6.10 13.00 21.00 Odhodi iz Vokla v Kranj: 5.25 6.15 13.05 21.05 Odhodi iz Kranja v Voglje: 5.50 — 12.30 14.20 15.40 22.20 Odhodi iz Kranja v Voklo: S.05 6.20 12.30 — 15.00 15.4f UM nlM mehaničarskih del In prevoz zdekiico, Frančiška Kajdiž, gospodinja avtobusom; KURIRJA za opravljanje z Bleda — dečka, Rozalija Petrič, pe~ kurirskih poslov, pogoji: 2 razr. gim nazije ali 2-letna praksa v administra tivnl »troki. vvvvv»Arw\AArvwvvvww^^ Ob nedeljah V NOVEM LETU NOVA SLIKANICA: Iz Kranja v Šenčur ob 6.50. j Iz Kranja v Voklo ob 6.50 NA JESENICAH Rodile so: Marija Vovk, gospodinja te Cešnjice pri Podnartu — dečka, Marta Reichart, gospodinja z Jesenic — dečka, Vida Hudnik, knjižničarka z Jesenic — deklico, Vladimira Beljev, uslužbenka iz Planine pod Golico — deklico, Alojzija Krkoč, gospodinja z Jesenic — dečka, Bernardka Tavčar, uslužbenka z Jesenic — dečka, Ivana Matjaž, gospodinja iz Rateč - Planica — deklico, Jožica Pogačar, tov. delavka iz Mošenj — dečka, Marija Jenko, krojaška pomočnica z Jesenic — deklico, Angela Jekovec, gospodinja iz Bodesc — deklico, Justina Smolej, gospodinja iz Begunj — dekLico, Frančiška Dolinar, gospodinja iz Sp. Go-rij — deklico, Jerica Lilek, pletilja iz Lesc — dekLico, Jelka Korošec, gospodinja iz Boh. Bele — dečka, Helena Kos, uslužbenka z Jesenic — deklico, Marija Smolej, gospodinja z Jesenic — deklico, Anica Prosen, gospodinja iz Račeva — dečka, Vida Kobentar, otroška negovalka z Jesenic — dečka, Viktorija Cej, gospodinja z Jesenic — rica iz Gozd - Martuljka — deklico, Ernesiina Cop, gospodinja z Jesenic — deklico, Vera Kofol, gospodinja iz Zabrđa — deklico, Katarina Trček, gospodinja iz Višelnice — dečka, Marija Cop, tov. delavka iz Podhoma — deklico, Anica Jelič, gospodinja z Jesenic — deklico, Sida Bohar, gospodinja iz Mežaklje — deklico. Poročili so se: Florijan Kalan, tov. delavec z Jesenic C. Toneta Cufarja 38 in Marcela Cudrig, tov. delavka z Jesenic, C. Toneta Cufarja 38; Engel-bert Reichard, brez poklica z Jesenic, Podkočna 17 in Frančiška Staro verski, brez poklica z Jesenic, Podkočna 17; Friderik Weingerl, carinski uslužbenec z Jesenic, Jav. pot 29 in Jovan-ka Stefanov'č, medicinska sestra z Jesenic, Gosposvetska 31. Umrli so: Josip Fon, župnik star 77 let, umrl na Jesenicah v bolnici, nazadnje bivajoč Vi polže 59; Marjeta Jekovec roj. Valjavec, druž. upokojenka, stara 86 let, umrla na Jesenicah, C. maršala Tita 26; Rudolf Kač, os«b. upokojenec, star 66 let, umrl na Jesenicah v bolnici, nazadnje bivajoč BI. Dobrava 116; Frančiška Arh, roj. Mulej, delavka stara 27 let, umrla na Jesenicah v bolnici, nazadnje bivajoča Ribno, nova hiša Marija Strgar, otrok, stara 8 mesecev, mrla na Jesenicah v bolnici, nazadnje bivajoča Ko-ntnica 28. ti plačilu 1—2 meseca. Krfogec, Kranj, Planina 15. Moški dežnik najden v trgovini *Elita-Tekstil«, Kranj, se lahko dobi. Komunalno podjetje »Vodovod« — Kranj, Koroška 34 proda iz svojih zalog sledeči material: 3 kom. kompletna okna, 19 kg usnja krupon, 1 kom. peč lončena — kamin, 1 kom. vrata komplet. Ogled vsak dan od 8. do 12. ure na Koroški cesti 34. — Prednost imajo predvsem gospodarska podjetja in družbene organizacije. 8 dni po objavi pa imajo pravico do nakupa tudi privatniki. Upravni odbor Kmetijske zadruge v Gorenji vasi, pošta Gorenja vas, razpisuj a mesto trgovskega poslovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbo z opisom dosedanjega poslovanja poslati ha Upravni odbor Kmetijsko zadruge, Gorenja vas. ► Krna KINO »STOR2IC« KRANJ 17. decembra, ameriški film »GLEJ PTIČKA« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. Od 18. do 20. decembra, ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 18. decembra, ameriški barvni film »RDEČE PODVEZE« ob 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlŠCE 19. decembra, ameriški film »GLEJ PTIČKA« ob 19. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 18. decembra, ameriški barvni film »ČLOVEK IZ ALANA« ob 18. in 20. ur*. V gHavnlih vlogah Glen Ford), Julija Adarns in Cil Vajls. KINO ŽIROVNICA 19. decembra, italij. film »kruh, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. KINO DOVJE MOJSTRANA 19. decembra, ameriški barvni film »ČLOVEK IZ ALANA«. KINO RADOVLJICA 18. in 19. decembra, ameriški ljubavni film »DA BI NE VSTALA ZARJA«. V torek ob 20. uri, ter v sredo ob 17.30 in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 17. decembra, ameriški barvni film »Človek iz alana« ob 18. in 20. uri. V glavnih vlogah Glen Ford, Julija Ada ms in Cil Vajls. 1 Od 18. do 20. decembra, ameriški barvni kavbojski fiilm »SASKACE-VAN« ob 18. in 20. uri. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Torek 18. decembra ob 16. uri zaključena predstava za tovarno »Iskra« Ronald D. Delderfield: »VISOK JE ZID«. Oglašujte »Glas Gorenjske1 fi,8S8oriojsh V KAMNIKU Karrmičand se ne morejo pritožiti, da trpijo pomanjkanje povrtnine. Kljub odmaknjeni sezoni je bilo v soboto na trgu dovolj endivije po 60 din kg, pa tudi radiča po 120 din kg in špinače po 100 do 120 din. Zelje (glave) je bilo Po 25 in celo 30 din kg. Jajc Jo bilo dovolj po 25 din komad, čeprav so v začetku zahtevali tudi 27 in 28 din. Jabolk je bilo še na pretek na trgu, razlika v cenah pa je bila precejšnja. Vendar so bila prav lepa jabolka tudi po 25 din kg. Hruške so bile po 35 din kg, orehi pa po 70 din liter. Prodajalcev in kupovalcev je bilo kot običajno. S SODIŠČA Zopet kraja M. P. iz Ljubljane je v letih 1954 in 1955 opravljala hišna dela pri stranki v Bistrici pri Tržiču. Začela je skrivaj jemati stranki razno blago — perilo in tudi okraske in zlatnino. Tako je skupno vzela vsega za okoli 40000 dinarjev. Neki drugi stranki je vzela 5000 dinarjev in tretji ročno torbico z 8000 dinarji gotovine. Razen tega jim je izmaknila tudi nekatere druge predmete, skupaj v vrednosti 17.000 dinarjev. Za vse te tatvine jo je sodišče obsodilo na 10 mesecev zapora in upoštevalo obtežilne okolnosti, da je obtoženka nagnjena k takim dejanjem. Tudi pijancem ni vse dovoljeno J. V. iz Tržiča se Je 18. junija letos precej grobo vedel proti vratarju BPT v Tržiču tovarišu J. M. Ker je bil pijan, ga je vratar pozval, naj zapusti obrat. Na njegove besede je J. V. pretepel vratarja s pestmi po obrazu, ga zmerjal, Izvlekel iz vratarnice in ga vrgel na tla. Na sodišču je J. V. priznal svoje dejanje, izgovarjal pa se je na vinjenost, ki naj bi bila pač vzrok takim dejanjem. Obsojen je bil na en mesec zapora pogojno za dobo dveh let. Sodišče je namreč upoštevalo, da je obtoženec dejanje priznal in je bil pripravljen plačati dei zahtevane odškodnine. Prekupčevanje so mu je maščevalo J. K. iz Dalmaoije je januarja in aprila letos v ljubljanskih trgovinah nakupil nekaj metrov volnenega blaga za moške obleke po okoli 1370 dinarjev. To blago je potem prodajal posameznim posestnikom v okoliških vaseh Kranja po 6000 do 7000 dinarjev za meter. Ko so ga pri prvem dejanju zalotili organi Ljudske milice, jim je ponudil 3 metre blaga pod pogojem, da ga ne bi prijavili. Zaradi nedovoljene trgovine in podkupovanja ga je sodišče obsodilo na 21 dni zapora in 2000 din denarne kazni, razen tega pa mu je odvzelo tudi okoli 9 m blaga. ST. 99 t 17. DECEMBRA 1956 RAZPIS »Avtopromet« Kranj razpisuje nova delovna mesta in sicer: MATERIALNEGA KNJIGOVODJO, pogoji: 4 razr. gimnazije in 3 letna praksa v knjigovodstvu; ADMINISTRATIVNO MOC za opravljanje vseh tajniških in pers. poslov, pogoji: 5-letna praksa v administraciji; KLEPARSKEGA MOJSTRA za opravljanje samostojnih avto-kle-parskih del, pogoji: izpit za avto-kleparskega mojstra; PROMETNIKA za tovorni promet, pogoji: 4 razr. gimnazije, 2-letna praksa v transportnem podjetju kot komercialist ali prometnik; AVTOMEHANIK s šoferskim izpitom D-kat. za opravljanje samostoj- Okrajnl aavaril za socialno zavarovanje Kranj, Golniška e. T RAZPISUJE 1. usJ/užbensko mesto kontrolor,a bolnikov na podruž. OZSZ Jesenice; Z. uslužbensko mesto arhivar — vložišče v pokojninskem oddelku »a OZSZ Kranj. Pogoji: l. nižja srednja sdlat ali njej enaka in praksa, starost ?0 do 40 let, s šoferskim izpitom za motorno kolo. t. 6 razr. srednje šole ali vsaj 4 razr. arednje ftole, zdrav, mesto Je vezano tudi z nadurnim delom. Prednost imajo reflektanti s praks« v sodni administraciji ali na pošti. Stanovanj ni na razpolago. Plača po uredbi o nazivih in plačah uslui-oencer državnih organov in ustanov. J!^ občinskemu prazniku čestitajo vsem občanom in jim želi; o mnogo uspehov pri delu za izgradnjo socializma Občinski ljudski odbor Gorenja vas Občinski odbor SZDL Gorenja vas Občinski komite ZKS Gorenja vas Občinski komite LMS Gorenja vas Občinski odbor ZB Gorenja vas KZ Poljane KZ Gorenja vas KZ Javorje KZ Hotavlje KZ Trebija KZ Savodenj KZ Lučna Podjetje »Marmor« Hotavlje Trgovsko podjetje Poljane Trgovsko podjetje Gorenja vas Obrt. podj. »Mizar« Gorenja vas Obrtno podj. »Mizar« Poljane Krajevna pekarija Gorenja vas Obrtno remontno podjetje Gorenja vas Gostilna »Tabor« Gorenja vas mm