Posamezna številka 30 vinarjev. Šlev. 8. V IJiiDljoni, v sofcolo, sine it. istim (919. Leto XLVH. « Valja po poŠti: it celo leto naprej.. K 60-- • • n 5.50 70- la en mesec „ ia lnosemstvo 0 |V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 58-— za en meseo ,, K 5-— 'Vopravi pre]o»an mciefiRo „ 4-so s Sobotna izdaja: s= Ea ooio leto.....K 10-— va inozemstvo ...... 15 — nsa lnseratt: saammt Enostolpna patttvrata (5» nv široka ln 3 mm vlaoka alt a|« prostor) i« ubil . . . . po 50* aa dva- ln večkrat . - 41 „ prt večjih naročilih primer« pop ost po dogovore. Ob sobotah dvojni tarlt. Enostolpna patltvrsta K V Izhaja vsak dan I mamil n* dalje ln praznika, ob i. url po* Bedna letna priloga vami ni §fff Uredništvo Ja v Kopitarjevi ullot Itav. 6/111. „ BokopUl sa ne vračajo; nefranklrana pisma ss ne bi aprejamaio. — Uredniškega telefona štev. 50. «= Političen list za slovenski narod. -—-"T? Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Hačan poštna hranllnloa avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-baro, št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 50. Da bomo narod po-štenjahou! Vabilo na jugoslovanski tabor Svete vojske. Jugoslavijo imamo. Veseli smo je! Sami svoji gospodje bomo v njej in uredili si jo bomo, kakor bomo sami hoteli. Zdaj pa je treba truda in znoja naših najboljših mož in vseh domoljubov sploh, da si naš dom kar najbolje uredimo. Pomnimo, da sama narodna svoboda, kakor jo zelo ljubimo, končno vendar še ni vse! Ko bi te svobode ne znali prav rabiti, bi nam nc bila v srečo. Tudi gmotna blaginja ljudstva še ni vse in ni glavno. Glavno namreč pri vsakem narodu je, kakšen je narod sam, lo je: kakšni so ljudje. Naše gore in naše vode, naše doline in naša brda in še marsikaj lepega je kras in ponos tfaše domovine. A prvo je — človek. In na io' pfevfeč pozabljamo, ko govorimo o sreči in lepoti naše domovine! Največji kras in ponos domovine so dobri ljudje. Dobre ljudi n a r e j a t i pa najbolj domoljubno delo. To plemenito delo nam je naročal naš pesnik-prerok, Gregorčič, pojoč: V srca ljubljenih rojakov sej seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož! Da bomo narod poštenjakov! To mora biti želja, volja, geslo vseh Jugoslovanov! Bila bi pa slepa ljubezen do našega naroda, ko bi mislil o sebi tako, kakor mislijo Nemci, da takih na vsem svetu ni, kakor so oni. Narodni ponos je upravičen; narodni napuh pa oduren, kakor je vsemu svetu oduren in neznosen narodni napuh Nemcev. Zato pa je ta napuh ponižan in osramočen pred vsem svetom. Vsak narod ima napake, kakor jih ima vsak človek. Narod je treba vzgajati, kakor je treba vzgajati človeka, Od vzgoje je odvisno, kakšen bo človek in kakšen bo narod. Njivo narodnega življenja obde-lavati, trnje in osat z nje trebiti, na njuno mesto pa sejati plemenito setev kreposti, to je najnujnejše in najplemenitejše delo narodnih delavcev. Če hočemo biti Jugoslovani res kulturen narod — in kajpada hočemo biti! — moramo gojiti vse panoge kulture. Ne smemo ostati samo pri vnanji skorji naše zemlje in ne pri vnanji skorji našega človeka. Niti ne samo materijalna, pa tudi ne samo umska, marveč zlasti srčna kultura našega jugoslovanskega naroda, — to je, kar nas bo najbolj osrečilo. 1 Znača>en sam, še v ljudstvu značaj oživljaj, utrjuj, krepčaj! Na to mi prvo skrb obračaj, to naša je naloga zdaj! (Gregorčič.) Tri so zlasti ijudske napake, ki izpod-kopavajo narodno blagostanje, kvarijo njega značaj in mu kratijo ugled: pijančevanje, nenravnost in sirovost. Organizacija, ki se je zavzela te napake iztrebljati, se zove »Sveta vojska«. Ne vemo primernejšega imena. Krvavim vojskam konec za zmirom in po vsem svetu! A vojska ostane človekovo življenje. Vojsko vsemu nizkemu, kar vleče človeka v blato, v propast; dvigati pa ga na drugi strani do nravne višine in kreposti! Po vsej pravici sc taka vojska imenuje sveta. Alkohol zlasti igra v slovensko-hrvat-skem delu Jugoslavije preveliko vlogo. V Srbiji manj. Alkohol pa ubija v človeku vsak višji polet in pokret. Pijači vdano ljudstvo nima veselja do knjige, ni dovzetno za izobrazbo, niti za kaj drugega plemenitega. Alkohol dela ljudi sirove, razbrzdane in podivjane. Kako more biti potem pijanosti vdano ljudstvo »narod poštenjakov in narod vrlih mož«? Treznost je predpogoj in podlaga gmotni, umstveni in srčni kulturi. Treznost je predpogoj in podlaga resnični blaginji v naši Jugoslaviji. To mora vedeti in priznavati — v teoriji in v praktičnem življenju — vsa naša jugoslovanska javnost! Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, pšenica in premog — vse lepo, dobro in potrebno. A niti polje niti morje, niti kupčija niti rudo-kopi nam ne prinesejo blagostanja, ako ne bo poleg vseh teh naravnih zakladov naša zemlja obdarjena s treznim narodom! Vsi resnični in resni prijatelji Jugoslavije morajo torej biti tudi prijatelji in pospeševalci treznosti! Ali mar misli šc kdo danes domovino osrečiti z obrabljenimi in neslanimi »napitnicami«?! Takega narodnega delovanja imamo dovolj! Žal, da se je zlasti zadnje leto vojske in prve mesce narodne svobode — kljub brezprimerno visokim cenam — pijančevanje tako razpaslo, da mora biti vsakega poštenega Jugoslovana sram in strah. Neverjetno visoke so vsote, ki se izmetavajo s prečudno lahkoto za alkohol — ko nam vendar zija nasproti brezno gorja, v katero je pahnila vojska tudi našo domovino! Ali ne vidite, da je vsa Goriška porušena in da bo treba več sto milijonov, preden se vse to popravi?! Da siromašnejši del našega naroda — torej velik del Jugoslavije — nima živeža, nima obutala, nima najpotrebnejše obleke?! Pije in pleše pa se pozno v noči in en sam večer se izmetavajo za alkohol tisočaki! Vse to počenjanje pa se še ogrinja z bliščečim narodnim plaščem: na slavo Jugoslavije! A to je vse prej, samo ne narodno delo! Kam pridemo, ako se bo tako nadaljevalo? Jugoslavija se bo v vinu vtopila! S takim ravnanjem bomo pokazali, da svobode nc znamo rabiti, da je torej šc nismo vredni. — Ravno v na- sprotno smer je treba kreniti! Pokažimo, da smo omikan narod, vreden svobode! Na pragu, nove velike in veličastne dobe smo — pragu narodne svobode. Takoj na pragu te dobe moramo pokazati jugoslovanskemu narodu višje cilje in ideale, kakor je služba Bakha in Venere. Cilje resnične in srčne narodne omike; ciljc gmotne in duševne blaginje. Iz teh razlogov sklicuje »Sveta vojska« svoj tabor, t. j. veliki zbor, na nedeljo 19. januraia v veliko dvorano hotela Union niki vseh treh jugoslovanskih plemen: Slovenci, Hrvatje in Srbi. Zborovanje bo trajalo od 9. ure zjutraj dalje cel dan. Razpored govorov: Prvi: Da bomo narod poštenjakov! Učitelj Engelbert G a n g l : Vzgoja naroda. Višji šolski nadzornik dr, Mihael Opeka: Na pesek — ali na skalo? ... Učiteljica gospa Marica Koželj: Vzgoja mladine k treznosti. P. J e r o n i m T o m a c , kapucin z Reke: Hrvatska »Sveta vojska«. Dr. Drago Perovič, vseučiliški profesor v Zagrebu: »Društvo apstinenata« med Hrvati. Srbski častnik Lazar Bjelič: Treznost v Srbiji. Dr. Gregorij Žerjav: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji. Dr. Alojzij Z a 1 o k a r : Treznost in nravnost — pogoj zdravega narodnega naraščaja. Gospa Marija Klemenčiči Nravnost in žena. Albin Prepeluh, komisar Narodne vlade: Mir med nami! Župnik in pisatelj Franc Finžgar: Sklepni govor. Vabimo in poživljamo na tabor rodoljube vseh slojev in vseh strank brez razlike. Vabimo predvsem razum ništvo, ki je dolžno ljudstvu kazati pot, naj pokaže, da razume, v čem je pravi narodni napredek. Vabimo zlasti učiteljstvo, kateremu v roke dan je naraščaj našega naroda, da ga vzgoji v »narod poštenjakov«. Vabimo delavstvo vseh vrst, ker le trezno delavstvo si bo znalo izvojevati in varovati svoje pravice. Vabimo vse razumne ljudi z dežele, da bodo potem v svojih krajih širili naše osrečujoče ideje. Vabimo in poživljamo zlasti vsa naša društva, ki imajo poklic in nalogo širiti med ljudstvom pravo prosveto, naj pošljejo na tabor svoje zastopnike! Pridite v velikem številu, kakor zahteva resnoba časa in resnoba našega stremljenja! Gre se za to, da položimo zdrav in krepak temelj srečnemu živl>enjtt v Jugoslaviji. Rojaki! Jugoslovani! V sveti boj Z4 Jugoslavijo, da nam ostane na 2UiWj ne* okrnjena, na znotraj neoskrunjena! N& mejah porinimo sovražnike nazaj z našega ozemlja! A tudi notranjim tfdvfažnU kom, strastem, ki ljudstvo žasužOjtijej-movine, — cla bomo narod poštenjakov, c£al bomo narod vrlih mož! NaSa ffiidska stranka. V resnih časih sc bodo zbrali zaupnji« ki Vseslovenske Ljudske Stranke prihodnji četrtek k posvetovanju. Prvič zboruj«« jo zaupniki V, L. S. v svobodni Jugosia* viji in s ponosom bodo lahko prihodnji če-trtek ugotovili, da je na ramah naše stranke ležala vsa teža in odgovornost osvo • bodilnega, boja za Jugoslavijo. Ko je .t Susteršič in ž njim nekaj njegovih ni boljšljivih pristašev hotelo razbiti to st? ko ter tako započeti na slovenski z r lji protijugoslovansko propagando po ia vodilih iz nemškega Dunaja, tedaj je mi a ljudstvo in za njim večina duhovništva t<»r dmgega izobraženstva ostala .trdno za stavo dr. Krekove stranke, ki je tako t ščena izvojevala pod vodstvom dr, Korošca boj za osvobojenje našega narod* Teh dejstev ne smemo pozabiti omenjat., ko stopamo v novo dobo našega ljudstva in stranke, ki to naše ljudstvo druži in zastopa. ' :/. Izpolnila se jc stara želja pokojnega dr. Kreka: zedinjenje vseh Jugoslovanov je izvedeno. Marsikak del našega naroda bo treba šele rešiti izpod tujega jarma, toda zedinjenje je proglašeno in večjidel že izpeljano. Sedaj je čas, da iščemo stika1 s sorodnimi strankami na Hrvatskem in med Srbi. Treba bo, naš "krščansko demokratični program razviti po vsej širni Jugoslaviji ter pripravljati krščansko demokratično zvezo vseh, ki hočejo na tem temelju ustvariti nove socijalnc in gospodarske razmere v narodu Slovencev, Hrvatov fui Srbov. Že dr. Krek je položil temeljna tako skupno organizacijo krščansko-sOtijal-nega delavstva s svojo' Jugoslovansko Strokovno zvezo. Tudi naš kmet bo dobil prilike, da bo v svojih političnih organizacijah v družbi s hrvatskim in srbškim se-Ijakom izvojeval sebi vreden položaj. Veljava kmetskega stanu sc bo v novi državi izdatno dvignila, a tudi težave se bodo izdatno povečale. Vendar je že danes' jasno, da bo naš kmet dobil osobito v srbskem seljaku zanesljivega sobojevnika. Če pogledamo na izvršene agrarne reforme v Srbiji, nas ni treba biti strah. In iz proglasa prestolonaslednika Aleksandra smo Jmor v Sarajeva. > (Dalje.) Razpoloženje med Srbi v juniju 1914. Da nam bo umor v Sarajevu umljiv, se moramo ozreti še na dva faktorja, ki sta sodelovala pri stvari: na razpoloženje med Srbi ob takratnem času in na udeleženost grofa Tisze pri tem dogodku. Razpoloženje med Srbi proti monarhiji jc moralo biti znano vsakemu, kdor ima malo smisla za psihologijo ponosnega naroda, ki se je osvobodil brez tuje pomoči in je baš leta 1912. vršil najlepšo nalogo, ki jo more vršiti narod: reševal je brate izpod jarma turškega barbarstva. Kosovo jc bilo maščevano! Narejen je bil konec razmeram, ki so sramota za 20. stoletje, da je namreč Turek, nesposoben za vsak napredek, vladal nad kristjani. Medtem ko le dušo vsakega Srba — in lahko tudi pristavimo: vsakega pošteno mislečega Slo-Venča — navdajalo čuvstvo hvaležnosti do 3oga. veselja in samozavesti, se je Avstrija '(idila, zaspjati razdor med zavezniki, jc mobilizirala proti Srbom, njeno nemško sopisje jc pr smešilo »ušive narode« in : mpatiziralo s Turki. Nobenega sočutja liso imeli za tisočere žrtve turške krvo- ločnosti v miru in vojni, nobenega smisla za nečloveško življenje, ki. je bilo usojeno krščanskemu ljudstvu pod. vlado polu-meseca. To so bili časi, ko je med prijatelji prvič padla pri nas doma beseda v zaupnem razgovoru, da. nas je -sram, da smo Avstrijci, da smo ob, času, ko se maščujejo tudi krivice, zadane po Turkih slovenskemu narodu, v državi, ki bi turško gospostvo najraje podaljšala. Avstro-Ogrska jc gledala dogodke, ki jih je moral biti vesel vsak človek, ne samo Slovan, ki privošči zmago krščanski kulturi nad mohainedan-sko, s strupenim pogledom sebičneža, ki ima razvit samo smisel za nemške in madžarske koristi, pa naj sc pri tem godi drugim narodom, kakor sc hoče! Če jc bilo že pri nas tako razpoloženje, kakšno jc moralo biti šele med Srbi! Ko so Črnogorci zavzeli Skadcr, čigar okolica jc bila pognojena s krvjo in trupli najboljših sinov, jc zadala Avstrija ponosnemu narodu sramoto, ki jc ne pozabi nikdo, kdor ima kaj čuta za pravico v sebi: Črnogorci so morali izročiti trdnjavo, plačano z življenjem tiso-čev, ki so šli v boj nc morebiti prisiljeni, ampak s podobno zavestjo kakor pravi križarji. Rog vp, kdaj se bo vršila zopet tako upravičena vojna, kakor je bila vojna s Turčijo! Dne 28. junija 1914 sc je praznovala 525. obletnica boja na Kosoveni, obletnica žalostnega dotfodka z enim svetlim momen- : tom: umorom sultana Murada po Milošu Obiliču, »Kjer žive Srbi, velja Obilic za narodnega junaka. Na mesto Turkov smo pa stopili... sedaj mi kot dedni sovražniki.« (Str. 21.) Na ta dan so poslali Franca Ferdinanda v Sarajevo in so poskrbeli za to, da ni bilo v mestu niti vojaštva niti orož-ništva, dasi so se vršile v okolici velike vojaške vaje. »Kdo je na to tiščal, da je bilo na kritično nedeljo Sarajevo čisto brez vojaštva ... nc vemo ... In oblasti so ' vendar vedele, da sc nekaj plete proti nadvojvodi! Ob vsej poti, ki je bila dan poprej natančno določena, so stali policisti kveč-| jemu na vsakih 200 korakov, število detektivov ni znano. Orožništva in vojaštva pa ni bilo v celem mestu nič. (Podčrtal poročevalec.) Po : prokletem atentatu je bilo pa naenkrat mogoče, do 9. ure zvečer spraviti dve bri-' gadi v Sarajevo deloma peš, deloma po železnici. Veliki grehi opuščanja so sc zgodili. Krivci naj opravijo to s svojo vestjo.« (»Danzers Annce-Zeitung«, citat na strani 10.) Glavni krivec jc opravil lo re samo i s svojo vestjo, ampak tudi že z večnim sod-j nikom: grof Tisza. Grof Tisza in Franc Ferdinand. Grofa Tiszo označi pisatelj na str. 12 kot > najmogočnejšega nasprotnika nadvoj-vodovetfa- taUmtnctfa ogrskega premiera, čigar rokam bi se bile iziriuz-nile vajeti pod' vladarjem F r a n c o m Ferdinandom«. * "(Podčrtal poročevalec.) O njunem medsebojnem razmerju pravi: »Pota presiolotaasled-nika Velike Avstrije in pota TisSoVa so se križala smotreno, mogočno in osebno. Oba nasprotnika sla imela odprt vizir, bil jc boj za biti in nebiti. Tisze tudi ni Franc Ferdinand nikdar sprejel.« (Str. 18.) Kako je mislil Franc Ferdinand o grofu Tiszi, razvidimo najbolje iz pisave »Daia-zer's, Armee-Zeitung«, ki jc izhajala »s so-delovanjem kroga višjih častnikov« (str. 10] in stala v tesni zvezi s prestolonasledni-kom. Ta list jc napadel opetovano ogrsko oligarhe in Tiszo tudi osebno. Izrazi, ki jih jc rabil, so bili prav krepki. Dne 9. junija 1910 je pisal ta list o »azijatskih volitvah* (str. 14) na Ogrskem, o Tiszi, ki jc zasedel mesta velikih županov s svojimi voljnimi kreaturami, ki vidijo prav^ako kakor nji-hov polubog (»Abgolt«, Tisza seveda) edino rešitev Ogrske v poliličnem uničenju ogrskih narodnosti« (str. 14). Istotam se govori o »brezprimernem barbarstvu madžarskih mogotcev« (!). »Stroškov tc blazne politike izigravanja narodnosti proti narodnosti nc bo imel nositi nihče drugi kakor monarhija.« (Dalje.) čuli naravnost silne besede: »Zemlja je Božja in kmetova!« Res, zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje. Zato jc čisto gotovo, aa se bo razdelitev vclcposestev kmalu izvršila. To bo našemu kmetu velika pomoč in tudi naš delavec si bo s tem mogel pomagati. Čakajo nas pa še druge nove naloge, ki si jih moramo začrtati v svojem programu. Stojimo na stališču popolne pravičnosti napram vsem stanovom, ki so produktivni, ki delajo in tako množe blagostanje skupne družbe. Ker je to načelo utemeljeno v krščanski pravičnosti in vzajemnosti, rato odklanjamo vsak teror in vsako nasilje stanu proti stanu. Kot nasilje in krivico pa smatramo tudi kapitalizem, ki mu veljaj naš skupni najodločnejši boj, V ka- Eitalizmu pa je zapopadeno ravnotako iz-oriščanjc delavčevih sil, kakor izmozga-vanje kmeta, navijanje cen in oderuštvo z blagom in živili. Naše narodno gospodarstvo se ima postaviti na zadružne temelje, ki zagotavljajo pravično ureditev gospodarstva vseh delavnih stanov. V novih časih in novih razmerah stopajo zaupniki naše ljudske stranke k pre-ivažnemu zborovanju in posvetu. Naše ljudstvo preživlja zgodovinske in usodne (trenutke. Zato jc to zborovanje neizmerne iražnosti. Disciplinirana armada našega Organiziranega ljudstva nam jc porok, da bo naše ljudstvo vedelo vpoštevati velikost sedanjega časa ter bo z vzajemnim delom premagalo vse težkoče teh dni v tniru in redu. Vsi, ki Vam je mar sreča in blagostanje ter miren in reden razvoj duševnih in tnaterijclnih sil našega ljudstva na podlagi krščanske demokracije, vsi, ki ste pripravljeni sodelovati v ta namen, — dobrodošli! NaSemu ženstvu. Ni se še polegel potres, ki ga je v člo- I Veški družbi povzročila svetovna vojna, še poka in se podira na vseh koncih in krajih in oblaki prahu, ki se dvigajo iz razvalin, nam zastirajo jasen pogled v bodočnost. Toda narodi se že pobirajo s tal in z mrzlično vnemo in naglico snujejo novo hišo, nove pogoje za življenje. V tej odločilni tekmi za obstanek in jbodočnost nastopa tudi naš troimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor drugod, je tudi pri nas še vse narobe, tudi mi smo še vsi omoteni od silnega vzleta nrr je svetovni potres vrgel navzgor! 10 že vemo vsi: Živeti hočemo in za ceno ohraniti svobodo in samostoj-n še več vemo: Med svobodnimi narodi nočemo biti zadnji, ampak prvi! . cga nam ne narekuje puhla ošabnost, oipak zavest sposobnosti in moči, ki po-je v naših dušah in naših žilah in hoče .ta dan. Naši možje in fantje so sc že vrgli na delo, da sc krešejo iskre: izdelujejo načrte za gospodarstvo, šolstvo, sodstvo, finančno in politično upravo, organizirajo se politično in socialno. Kaj pa me ženske ob tem? Me, ki smo V vojni pokazale, da znamo trdno stati na lastnih nogah in da zmoremo vsako delo, ki se ga resno lotimo; me, ki smo vzdrževale in vzdržale družino in dom in s tem up in voljo do življenja naših fantov in mož; me, ki smo ob najodiočilnejšem tre-notku krepko posegle v politiko ter v boju ea deklaracijo vnele in razširile misel narodne svobode in zedinjenja do zadnje koče? Ali naj me ženske sedaj ostanemo ob strani s prekrižanimi rokami? Ah, kaj še! Prvič tega ne smemo, ker moški sami nikdar nc bodo zmogli ogromnega dela, ki j nas čaka. in kliče vsepovsod, drugič pa ; tudi nočemo, ker se zavedamo svoje moči, ; svoje sposobnosti, pa tudi svoje dolžnosti in pravice, da se udeležimo dela in pomagamo pri zgradbi temeljev za srečnejšo in i lepšo bodočnost našega naroda. Da, delati hočemo tudi me ženske: ■ doma, v kmetijstvu, v obrti, trgovini, v j šoli in uradu. A nočemo delati molče ka- 1 kor živina, marveč hočemo povedati tudi ! svoje mnenje, kako in kaj želimo, da se uredi in izboljša v javnem in zasebnem življenju, da bomo v novi domovini zadovoljne tudi ženske državljanke. In povedati imamo veliko! Predvsem glede naše vzgoje in izobrazbe, naših razmer v pridobitnem delu in službi, naše pravice do ncomadeževanega zakona in srečnega materinstva, šolske in javne vzgoje mladine, naših zasebnih in državljanskih pravic itd. itd. Katera izmed vas si ni že ob raznih prilikah želela, da bi mogla v javnosti povedati svoje mnenje ali da bi to storila kaka druga ženska? A dosedaj nam to ni bilo mogoče, ker nismo imele svojega glasila, svojega lista. Poslej bo to drugače: Te dni izide ženski list ■•Slovenka«', ki bo zastopal v javnosti žensko mnenje in ženske koristi, Naše kmetske in meščanske gospodinje in hčere naše učitelji- i ce, obrtnicc, uradnice, uslužbenke in dc- j lavke bodo mogle v njem izražati svoje želje in pritožbe, svoje zahteve in nasvete, spoznavati pa tudi težnje ln pridobitve hrvatskih in srbskih sester ter žena po vsem kulturnem svetu. Tu bomo žensko sukale '-uma svetli meč« za vse resnično, lepo in dobro, se medsebojno spoznavale, podpirale, izobraževale in vzgajale, bodrile na delo. Tu bo pa našlo ženstvo tudi plemenite utehe in razvedrila v lepih pesmih, črticah in povestih naših in tujih pisateljic in pisateljev. Da bo »Slovenka« stala na krščanskem stališču in da bo to stališče vselej, kadar bo treba, najkrepkejše branila, za to jamči že njeno ime. Slovenka je bila vsikdar naj/.vcstejša hči katoliške cerkve. Že prva Številka »Slovenke« bo jasno razodevala, kaj hočemo, in pričala, da nc stremimo samo naprej, ampak tudi navzgor. Trdno smo prepričani, da se bo zbralo v našem sotrudniškem kolu vse, karkoli je pri nas dobrega in plemenitega, kar je zmožno poleta in duha, »Slovenka« mora postati jasna priča, da versko prepričanje izobrazbe ne omejuje, marveč jo le poglobuje in požlahtnuje. Naša ženska inteligenca bo pokazala, da nikakor ne zaostaja za ženstvom drugega svetovnega prepričanja. A ve, žene in dekleta, pokažite, da umete sedanji veliki čas in svoje naloge v njem, pokažite, da veste ceniti izobrazbo in svobodo besede, da ste zrele za lastno glasilo: Vsaka naj se naroči na »Slovenko«! Vzpodbujajte sc med seboj na naroč-bo, agitirajte od hiše do hiše, od družine do družine. Ne dajte sc osramotiti od moških, ki se prav pridno oglašajo in nabirajo naročnice. Kot prvi se je prišel osebno naročit na »Slovenko« priprost vojak. To je idealizem! Torej, žene in dekleta, izkažite se! Prva številka »Slovenke« bo obsegala naslednje spise: Cilka Krekova: Sestram! Dr. Anton Bon. Jeglič: Žena v krščanstvu. F. S. Finžgar: Naše kmetiško ženstvo in nova doba. S. T.: Ženska nadaljevalna šola po vojski. M. Elizabeta: I tebe, žena... Miha. Moškerc: Dr. Krek in ženska. M.: Stoletje otroka. Dr. Fr. Mohorič: Ženska in pravo. Dr. Fran Jež: Kaj je s podporami? (veleaktualen članek za vse žene, ki jim gre vojaška ali amerikanska podpora!) —r—: Naša mladina. Lca Fatur: Za naš Jadran. — Razen tega še več lepih in zanimivih stvari. Vsekakor bo moglo naše ženstvo že iz prve številke svojega lista črpati bogate zaklade za um in srce. Vsakteri bo žal, ki se ne bo naročila. »Slovenka« bo izhajala za sedaj po enkrat na mesec — 15. dan — in stane letno 12 K, polletno 6 K. Naročnina naj se pošilja: Upravi »Slovenke«, Ljubljana, Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Vestnik Krššanskosocl-jalne zveze. Po mislih nekaterih naših razumnikov je delo v izobraževalnih društvih za naše gibanje vnanjega pomena. Smatrajo ga za nekak zunanji okrasek, ki sodi v naše gibanje radi popolnosti; ki sodi vanj, ker se mora pač raztezati naše delo na vse strani življenja. Gojitev zadružništva, politično šolanje mora imeti neko dopolnilo v prosvetnem delu. Predavanja, petje in igre v izobraževalnih društvih so stvari, ki naše socialno delovanje lepo zaokrožijo. Življenjskega pomena prosvetno delo za nas pa ni. Če bi ga ne bilo, bi zgubili nekaj lepega in koristnega, a shajali bi vendar prav dobro. Iz lega izvira ona nezadostna mera zanimanja, ono podcenjevanje nalog, ki so postavljene Krščanskosocialni Zvezi med našim ljudstvom. To naziranje je za nas velika nesreča. Nesreča zato, ker se na-zivlja in smatra za zunanji okrasek to, kar je v resnici podlaga naše moči, izvor naše veljave v socialnem oziru. Nas kulturni program, vsi naši veliki načrti so papir in gola beseda, če se ne zanesejo v ljudske množice, če se ne zasidrajo v mišljenje in hotenje ljudstva, če ne postanejo del njegovega značaja. Kulturne misli, ki so le last malega tropa ljudi, ne postanejo nikdar tvorna sila v socialnem življenju in zgrešijo zato svoj namen. Preporod našega ljudstva se je Izvršil v naših društvenih prostorih, v celotnem mirnem delu, v nemotenem, vztrajnem vzgajanju. Izobraževalna društva so spremenila naš program iz papirja v življenje. Ona so v dveh desetletjih povzročila, da je postal nositelj Krekovih načel — narod. To je delo Slovenske Krščanskosoci-alne Zveze (S. K. S. Z.), ki je bila ustanovljena leta 1897. in sicer p je bil oče dr. Krek, ki jo je tudi vodil do svoje prezgodnje smrti. Iz društva, ki je bilo namenjeno prvotno samo za Ljubljano, sc je razvila tekom dvajsetih let mogočna kulturna organizacija In bi zdaj res sijajno uspevala, da ni prekinila svetovna vojna njenega dela. Danes je Krščanskosocialna Zveza ljudska prosvetna matica, združuje vza društva v eno telo, ki priznava krščansko načelo za svojo podlago. Kakšna bi bi': rjtna moč, če bi bila do danes delovala nemoteno, razvidimo iz tega, da jc imela še leta 1913. nekaj manj kot 500 društev osrednje organiziranih in ta so štela blizu 50,000 članov, in v knjižnicah, ki jih je ljudstvo uporabljalo, je bilo nad 105.000 knjig in nad 2000 predavanj se jc vršilo na leto ter nad 1050 gledaliških predstav. Ogromno kulturno delo so vršila naša izobraževalna društva in še ga vršijo. Ako nam bo sreča mila, kočemo to izvesti pred 6vet ob 25-letnici Krščanskosocialne Zveze (1< 1922.) in takrat se naj čuje, kdo je največ storil za pevzdigo našega slovenskega ljudstva in če so tisti res tako malovredni, ki morajo slišati to ime. Priznati moramo, bodisi Pavel aH Savel, da je Krščanskosocialna Zveza naš narod vzgojila, z delom, ki je bilo samo idejno in — brezplačno. Vse, kar je svetovna vojna prekinila, v mnogih slučajih uničila, sc zdaj poživlja, se dviga iznova k življenju. Žal, da tega niso deležni vsi naši bratje in da je zato skaljeno naše veselje. Vendar kar nas jc svobodnih, nimamo nujnejšega dela, ko da zaposlimo naše ljudstvo tam, odkoder mu izvirata blagoslov in sreča. Zavrniti ga moramo od vsake nepostavnosti, navajati ga k redu in miru. To šele pomeni svobodo, drugo pa je anarhija, prekucstvo. Zbirati ga moramo v izobraževalnih in prosvetnih dništvih, gledati moramo, da se nasitijo vsi oni, ki so žejni naukov in idej. Res, da naš čas ni v rožicah, pa tako slab tudi ni, kakor ga mnogi slikajo. Svet sc hoče očistiti, socialno dvigniti in to ravno mi hočemo. Hudo je samo dvoje: mnogi delajo to z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, pred ničemer jih ni strah, vsako dobro zametujejo; drugi pa, da ničesar ne storijo in so vsakemu čiščenju nasprotni vsled razumnega neumevanja. Zlo je prvo kakor drugo, le da je prvo večje.. Ljudstvo je treba očistiti plevela in pomesti smeti iz njega, takrat se bo šele zavedlo nove svobode in svobodnih državljanskih pravic, ki šc jih ni nikdar vživalo. Potem šele bomo peli veselo pesem, ki se bo razlegala po jugoslovanskih dobravah. Izobraževalno delo se mora torej pričeti iznova, in sicer še preden sc bomo se-šli z vsemi brati k skupnemu slavlju osvo-bojenja. Njim, ki ječijo zdaj pod težo nemškega divjaštva ali italijanskega imperializma, bomo potem posvečali tem več paž-nje, da se dvignejo čimprej na eno stopinjo z ostalimi. Zdaj pa delajmo vsi v tem krogu, ki nam je mogoč, in pripravljajmo gradiva. Da bo pa društvom delo olajšano in da bodo imela svoj centrom, kjer se bodo lahko spoznavala, podpirala drug drugega, našla dovolj gradiva za vse društvene potrebe, prične izhajati iznova »Vestnik Krščanskosocialne Zveze«, list, ki je 1. 1914. prvič stopil v svet, štel 6 številk, a je moral vsled vojnih razmer prenehati. Mislimo, da bo zdaj mogoče, da izide vsak mesec. Poskrbelo se je vse, da bo odgovarjal svojemu namenu, v ostalem pa, da se bo z vsestranko podooro izpopolnjeval. »Vestnik Krščanskosocialne Zveze« bo izhajal mesečno na oscminštirldesetih straneh in bo stal letno 15 K. Pri sedanjih razmerah še ni mogoče, da bi bila cena nižja, in še tako je vprašanje, ako se ne bo morala naročnina zvišati, kar pa upamo, da sc ne bo zgodilo. Uredništvo in upravništvo jc v Ljubljani, Ljudski dom, kamor naj se pošiljajo vsa naročila in prispevki. Naročnina se naj pošilja začasno po poštni nakaznici. Pričakujemo, da bo število naročnikov prav veliko in da nihče ne bo prezrl velike važnosti tega lista, ki jc za nas živa potreba, če hočemo, da bo napredovalo naše prosvetno in izobraževalno delo. Dolžnost vsakega društva in vsake knjižnice pa je, da tega nikakor ne prezre, ker brez lista ostane mrtev ud v Zvezi. Vsak naš predavatelj ga mora imeti, splošno vsak izobraženec, če bo hotel korakati s časom in obenem s kulturo naroda. List bo prinašal važne razprave naših prvih in najboljših kulturnih delavcev, bo jako zanimiv v poročilih in v kulturnem pregledu, oblika priročna in prikupljiva, oprema okusna. Stori vsak svojo dolžnost in naroči, pridobi pa še tudi druge! Prva Številka bo izšla nekako v polovici meseca februarja. Slovenska božja sluiba v Kočevju, Podpisani narodni svet se živo zaveda, da nima pravice vtikati se odločilno v cerkvene zadeve, gotovo pa je njegova pravica in tudi dolžnost zavzeti se za pravice Slovencev, kjerkoli se kratijo in teptajo. Zato pa zavračamo z vso odločnostjo očitek, ki »te ga nam, g. dekan, vrgli v obraz raz prižnico dne 5, t m. pri jutranji službi božji, ko ste s tresočim in drhtečim glasom morali oznaniti slovensko službo božjo. Rekli ste, da so »nepoklicani« vplivali na Presvetlega, da je tako ukrenil. Koga ste s tem mislili, ne vemo za gotovo, a bržčas narodni svet, ki je enega svojih članov poveril s tem, da stavi glede naših pravic konkretne predloge, drugega pa s tem, da jih predloži kn.-šk. ordinarijatu ter jihi svoj čas pomaga izpeljati. Ako ste mislili svoj žojč izliti na omenjena člana, delate jima krivico, ker sta storila le, kar jima je plc-num naročil, delate krivico tudi nam vsem, ki smo dejanski poklicani varovali koristi in pravice Slovencev na Kočevskem, in če treba, tudi nasproti Vam, gosp. dekan. Ali morda mislile, da imate samo VI pravico delati za svoj narod, oziroma delati za. ohranitev starih krivic, mi Slovenci pa, ter posebič oni trije slovenski duhovniki, ki so v Narodnem svetu, nc bi sc smeli zavzeti za to, da dobimo, kar nam gre pravic po naravnem zakonu? G. dekan, dvojna mera je nehala na Kočevskem enkrat za vselej! V isti sapi, ko oznanjate odlok ško-fijstva, pa nam storite spet krivico. Sami ste brali: »Die Predigt beim Friihgottes-dienste und dic Christenlehre sammt Li-tanei nachmittag soli abwechselnd in deut-seher und slowenischer Sprache gehalten werdcn« (pridiga pri jutranji službi božji ter krščanski nauk pri litanijah popoldne bodi menjaje se v nemškem in slovenskem jeziku.) Pa kaj ste Vi oznanili? »Slovenska služba božja bo vsako drugo in četrto nedeljo,« Kaj pa s peto nedeljo? Kaj pa s prazniki? Kdo Vam je dovolil tako razlagati odlok Vaših predstojnikov? Ste mar Vi nad škofa? In če ste bili v dvomu — kar pa ni mogoče — zakaj ne vprašate tam, koder imate vprašati, zakonodajalca? Dobro vemo, da kn.-šk. ordinarijat ni tako tolmačil, ker ni delal razločka; koder pa ne dela razločka postava, ne smemo delati razločka tudi mi ne. Ali tako nas učite spoštovanja in pokorščine do duhovnih poglavarjev? Ali imate Slovence tako za neumne, da ne bomo razumeli, kaj hočete s tem? Še eno brco ste nam dali na. svetem kraju! To ste priznali, ne naravnost, tudi sami. Povedali ste, da Vam je žc 20. avgusta 1918 kn.-šk. ordinarijat stavil predlog (ali dal nalog — nismo razumeli), da bodi vsako nedeljo ob 3. uri popoldne slovenska pridiga, Zakaj niste tega izpolnili in izvršili, ne vemo, a iz ljubezni do Slovencev gotovo ne. Pa še sami poveste, da nam tudi tega niste hoteli dati in privoliti. Ker da ste hoteli, bi bili gotovo dali. Pa se še hudujete v »G. B.« z dne 1. januarja 1919 zoper onega, ki Vam je v kočevskih pismih očital to krivico! In še na prižnici ste se obregnili ob njega ter dejali, da je to »surov napad in krivičen«. Spada-li Vaša čestita osebnost na prižnico? G. dekan, pomnite, kdor v javnosti deluje, mora biti pripravljen tudi na javno kritiko, in tista kritika v kočevskih pismih se je tikala samo Vašega delovanja nasproti Slovencem in je bila pravična in upravičena. Kdor pa jo javno zavozi, mora biti pripravljen, da izve tudi neljubo resnico, Četudi je KoČevar, katerih mnogi mislijo, da smejo storiti vse, a se jim ne sme reči nič. — Mimogrede: v »G. B.* trdite, da ste Vi Slovencem dali pridigo ter mrtvega prednika nekako v slabo luč stavite, a. ne poveste, v kako umazanem, nesnažnem, nerodnem lokalu so tiste pridige bile. Seveda, Slovenci so ljudje druge, slabše vrste, kaj ne? Ne, bili so v Vaših očeh morda, žal, dolgo bili, r niso več in ne bodo več. Celo oznanilo — pridiga pač to ni bila — je kazalo, kako nadvse hudo Vam je, da ste morali oznaniti slovensko službo božjo! Ne besedico niste omenili, da je to naša pravica, rekli ste pač: »ljubite se med seboj,« a sicer ničesar, kar bi kazalo Vašo pravičnost in ljubezen do slovenskih župljanov. Kako bi Vas bili mi Slovenci od srca ljubili in spoštovali, saj ste sicer izvan-redno ljubeznjiv gespod, da ste že pred leti prostovoljno dali vsaj eno slovensko pridigo ali sicer kdaj kaj resnega storili v tem oziru za dušni blagor Slovencev! Tako pa ne vemo, kaj naj mislimo o Vas, ali ste toliko zagrizeni in krivični proti Slovencem ali se pa toliko bojite svojih rojakov, Ko-čevarjev, med katerimi je pa tudi veliko takih pravičnih, ki nam privoščijo slovensko božjo službo iz srca, da bomo vendar enkrat smeli očitno Boga moliti in slaviti v svojem materinem jeziku. Kako so bili Slovenci veseli tega odloka Presvetlega, se pa ne da popisati! Ne povprašujte, g. dekan, kdo je to pisal, nc jezite sc nad nikomur, nam gre za pravično stvar, nc za osebo. Isto pričakujemo od Vas, kol moža, da pustite vsako animoznost, Ker ste nas pa javno napadH, na prižnici, se branimo javno, v listih, da bi pa molčali k vsemu, menda vendar nc boste pričakovali ali zahtevali. Narodni svet za Kočevsko. BelJaSka okolica. (Poročilo koroškega begunca.) Vedno več je beguncev iz tužnega Korotana. Pravimo si drug drugemu, kako se nam je godilo zadnje dni doma, kako smo utekli smrtni nevarnosti ali pa vsaj nevarnosti, priti v oblast podivjane nemške soldateske. Nekaj teli »spominov, hočem podali tukaj slovenski javnosti. Najbližja župnija, ob veliki ccsti, ki drži med Beljakom in Italijo, je B r n c a. «CV, 9r SLOVENEC, ane 11, fanuar|a 1919, Tam meji Žila po nemških mislili nemško Avstrijo in Jugoslavijo, Most, ki pelje čez Žilo, so imeli Nemci že pred tedni močno zastražen z vojaki, strojnicami in topovi. Na naši strani pa ni bilo drugega kot 4 orožniki in kakih 16 idealnih mladeničev slovenske straže. V nedeljo, dne 5, t. m. so vdrli Nemci čez most, »zavzeli« brnški kolodvor, obkolili cerkev in zajeli vse fante naše straže, ki so sc nahajali p« božji službi. Strašno, .grdo so ravnali ž njimi, jih psovali in pretepali, da so se reveži na glas jokali. — Opozarjam Narodno vlado in slovensko javnost na imena teh junakov: Rudolf Abroč, Jože! Poglič, Hajnža Galob, Andrej Kofler, Tone Kofler, - I. Ulbing; opozarjam NatodnO vlado, da ima v Ljubljani kot talca nemškutarskega župana z Marije na Žili, ki se tako prosto giblje in • šeta po,JjubJjanskih ulicah. — Naj poizve ./.Narodna vlada, kako se tem mladeničem • godi. Kako so sc žrtvovali za mlado Jugoslavijo, kako vstrajno so sc-izpostavljali najh^išinj nemškutarskim in nemškim na- . padom! —Tudi zdaj ko so na milost in nemilost izročeni divjim nemškim zverinam, jih he •sfhemo zapustiti, sicer bo vsak obupal nad našo mlado Jugoslavijo. Odpeljali so jih menda v Šmohor, od spredaj na vlakov stroj pa so pripeli sloven, napis za Brnški kolodvor. Največji njih sovražnik, nemški! postajenačelnik Musnig pa si jc mel roke od samega veselja, ker jc zadela bridka usoda tiste, ki jih jc on najbolj sovražil. Ker čudno! Kakor je bilo od naše strani vse polovičarsko, vse samo »ma-skirano«, so pač odstranili na postaji nemški napis, pustili pa so nemške uradnike in nemškega postajcnačclnika Musniga, smrtnega sovražnika vsega, kar misli slovensko, moža, o katerem se žc davno pripoveduje, da jc baje ogoljufal priproste delavce za razna živila, ki so bila njim namenjena! — Iskali so seveda tudi župnika Lasserja, ki jim jc bil že davno najhujši trn v peti, pa ga k sreči niso našli, ker je žc na Silvestrov večer zbežal preko zasneženega, deloma od plazov zasutega Strmca. Slabo bi se mu bilo godilo, ko bi prišel še enkrat ti drbali v pest. Dva tedna prej so ga gnali v senci bajonetov v Beljak, a lam je bil izpuščen kot »inozemee«; obljubovali so mu smrt, pa g. župnik sc jim lahko smeje tam nekje na Štajerskem, kjer Se menda zdaj nahaja. Iskali so potem g. župnika Sadjaka v Št. Lenartu, a tudi ta jim jc pravočasno ušel, pač pa so gnali Štebenskoga župnika dr. Lučovnika, a ga še isti večer zopet iz- -pustili. Tudi Loški gospod Ogris je pobegnil. Druhal je vdrla tudi tam v župnišče in ko jim jc sivolasa župnikova mati povedala par zasluženih, so jo hoteli z bajonetom prebosti! ,* '.- Take in tisoč in tisoč sličnih prigod- ■ bic si pripovedujemo koroški begunci, vsak ima svojo zgodbico, vsak dan prihajajo novi in ljubljanski »Union« pogostujc zdaj v svojih prostorih več krepkih koroških kmetov nego finih ljubljanskih gospodov. Bodi dovolj teh zgodbic. Človek sc nehote vpraša: Čemu to preganjanje slovenskih duhovnikov in najuglednejših slovenskih mož? Odgovor berem v svetem pismu: »Udaril bom pastirja in razpršile se bodo ovce njegove črede!« Ljudstvo naj bo brez voditeljev in potem ga bo lahko pridobiti za »koroško republiko«, oziroma za nemško Avstrijo. Nemški uradniki in učitelji sc boje za svoje mastne službe med dobrim slovenskim ljudstvom, zato vse to trpljenje zavednih slovenskih voditeljev. — Jugoslavija, ki smo tc tako srčno pozdravljali, kdaj prideš in nas rešiš pro-gnanstva in suženstva? — Bo Stran 3. Nemški napadi odbiti, — Lahi v Ratečah, Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 10. t. m. ob tri četrt na 12. uro dopoldne iz uradnega vira: Boj pri Podro-. ščici. Davi ob pol 8. uri so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad jc bil po težkem boju odbil. Zopet so se odlikovali topničarji in zlasti strojničarji prvega bataljona ljubljanskega pehotnega polka. Nemške izgube so velike, žalibog tudi naše. Mrtvili in ranjenih jc okoli 30 častnikov in vojakov. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 10. t. m. ob pol 8, uri zvečer iz uradnega vira: Skupina Podroščica. Ob 7, uri 30 min. zjutraj so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad je bil v težkem boju odbit, Nemci so ves dan obstreljevali s poljskimi in težkimi topovi predor. Popoldanski napad jc bil zopet odbil. Topničarji, vojaki ljubljanskega polka in legije sc drže izborno. Nemške izgube so težke, žal tudi naše. Korensko sedlo jc od naših prostovoljcev zasedeno. — Skupina Ljubelj. Nemci so sc umaknili na Mali Ljubelj in ga utrdili. — Skupina Velikovec. Nemški oddelek je napadel naše čete pri Lipi. Nemci so bili odbili. Djekše (Dier) s- nemške čete zasedle. — Na Štaierskem noložai ncizpremenjen. — Na Gorenjskem so Italijani zasedli Rateče. Naši junaki. — Divjanje Ncmcev, O dogodkih na Koroškem sc nam poroča: Današnji 'boji pri predoru v Fod-roščici so bili j ako hudi. Nemci so s premočnimi silami napadli predor, pa so bili po junaški brambi topničarjev, vojakov ljubljanskega pehotnega polka in prostovoljne legije odbiti. Tej majhni čeli sc je zahvaliti, cia je bil ustavljen naval na predor, Ncmci so ves dan z lahkimi in težkimi topovi obstreljevali predor. Naši vojaki pa so pod vodstvom hrabrega stotnika Martinčiča, ki- ga podpira železniški nadrevidenf Negovetič, vzdržali vse napade. Odbiti so bili tudi vsi napadi popoldne in .zvečer. Nemške-izgube so zelo velike, a žal tudi naše. Im^mo devet mrtvih in 41 ranjenih, med njimi nadporočnika Vilma-na. — V Borovljah divjajo Nemci. Aretirali so Slovence Renka, Stangcrja, Speka in dva brata Borovnika. Župniku Pnilku, urarju Lečniku in puškarju Borovniku so uničili vse imetje. Renkola so vlačili po blatu Navedeni so vsi v zaporu. Ncmci so zasedli Št. Marjeto. Divjanje nemškega vojaštva na Koroškem, Ljubljanski korespondenčni urad poroča po uradnih obvestilih! Na Koroškem so nemški vojaki dne 7. januarja aretirali in odgnali slovenskega kmeta Filipa Lačna iz Lcc.a (Eis), občina Ruda v velikovškem okraju. Islotako so odgnali župnika dr Lučovnika iz Sv. Štebna (St. Stephan) pri Beljaku ler vojnega kurata Potočnika od Sv Lenarta pri Sedmih Studencih (St. Leon ha rd bei Siebenbrunn) pri Podkloštru, dasi jc imel pismeno dovoljenje, da sme na slovenskem ozemlju pastirovati. Kakor vsi duhovniki bcljaškega okraja, je pred nasilnimi nemškimi vojaki zbežal tudi župnik Andrej Sadjak. Župnik Meško je izginil. Nemški vojaki v Celovcu se. hvalijo, da so ga umorili. Kakor sta pri zasliševanju potrdila in na zapisnik dala dva oc! nas ujeta nemška, vojaka, so nemški vojaki slovenskega trgovca Renka v Borovljah umorili. Ujeti nemški vojaki zagotavljajo, da njihovi tovariši nc bi bili°šli k vojakom, če bi bili vedeli, da gre za vojno zoper Jugoslovane. Šli so le, ker se jim je dejalo, da bodo vzdrževali mir in red. Slovenska legija za Koroško, Zanimanje za slovensko legijo jc ved-no večje. Opaža sc, da ljudje o njej doslej j sploh nič ali zelo malo vedo. Podajamo i sledeče informacije vsem, ki se hočejo v | legijo vpisa ti; 1. Vsak, ki sc k legiji prijavi, ima iste : dolžnosti in iste pravice, kakor reden vojak, dobi plačo, svojci podporo in prosto vožnjo do Ljubljane za isti dan, ako ima potrdilo od županstva, da sc je prijavil za Ugijo. 2. Kdor ima vojaško opremo,, puško, bodalo, samokres, daljnogled itd., naj prinese s seboj. Za to se mu da primerna nagrada, ko so sc stvari cenile. 3. Vsak legijonar naj sc preskrbi z zimskim perilom, kar se pa bo po dejanski vrednosti odškodevalo. Herman Vidmar, podpolkuv. pov, slovenske legije. Župnik Meško — sc je rešil! Kranjska gora, 10. januarja. Župnik Meško jc prispel pravkar čez gore v Kranjsko goro. — Hvala Bogu, da se bojazen ni uresničila in da priljubljeni slovenski pisatelj ni postal žrtev nemške soldateske! Major Alfred Lavrič, Iz poročila, ki ga je prejela Narodna vlada, posnemamo: Major Alfred Lavrič leži v celovški bolnišnici (Truppenspital) težko ranjen. Ena infanterijska krogla je predrla in razbila koleno, druga ga jc opraskala in lahko ranila blizu srca. Ko je ranjen ležal v neki kmelski hiši in je bil vsled izgube krvi malone nezavesten, so ga nemški vojaki hoteli, usmrtiti.. Eden ga je s puškinim kopitom udaril po glavi, drugih pet pa je nanj namerilo puške. Ustrelili bi ga, ako tega ne bi bil preprečil neki starejši vojak. Istemu starejšemu vojaku sc ima major Lavrič zahvaliti, da ga podiv-janci niso zabodli. Kajti na puškah so imeli bajonete in so jih naperili nanj. Tudi v bolnišnici ga jc napadel neki nemški vojak. s* Naše zastopstvo v Parizu. »?ari2, 10. januarja. (Lj. k. u.) Zunanji minister Pichcn jc sprejel v sredo portugalskega ministra za zunanje stvari Ego, ki jc imenovan za zastopnika Portugalske na mirovni konferenci, ter imel ž njim daljši razgovor. Imel je tudi daljši razgovor /. bivšim srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, ki mu je naznanil, da bodo kraljevino Jugoslavijo zastopali na mirovni konferenci Pašič, dr. Trumbič in Vcsnič. (Op, tired.: Ker jc bilo čisto natančno določeno, da bodo poleg Pašiča zastopali Jugoslavijo dr, Trumbič, Vesnič in dr. Zolger, ni dvoma, da ie Žolgerjevo ime pomoloma izostalo.1, Ser.tava Državnega Veča, Zagreb, V0. jan. Današnja /Narodna PoiitiKi« komentira zadnjo sejo Narodnega Veča, v kaleri so se imenovali delegatje za Državno Veče ?a Hrvatsko in Slavonijo. Od koalicije bo prišlo v Državno Veče 30 delegatov, Starčevičancev bo 15, koopti-rani so trije člani, in sicer socialist Korač, zagrebški župan dr. Srkulj od narodno-napredne stranke ter dr. Barac izven strank. Po dva delegata odpadeta še na socialiste, narodne naprednjake okrog 'Novega Vremena'-, na seljaško, srbsko radMatrib stranko, ro sktinino okrog Glasa SHS, na skupino ekiog Narodne Politi-ke ler na Jugoslovanski cdbor v Londo-r-.:. Skupai tedaj odpi-dc na Hrv.itsko-Sla-vonijo 62-članov. Nčiodna Politika« pravi k temu, da se ic število delegatov podvojilo, in sicer v koVRf koaliciji ter Star-čevičevi stranki, med 'tin ko so prikraj šani Ratličevci in siUki radikalci, /ki bi morali dobiti po 4 luandate. Proti temu neparitetnemu poftopeuju je protestiral zastopnik Narodne P ' fikc« in zahteval analogno povišmje vseh mandatov tudi za druge stranke Toda njegov predlog jc bil z veli vo večino odklonjen. Stranke bodo svoje delegate same imenovale, šlevilo 62 jc bilo izračunano po naslednjem ključu: Ker je srbska skupščina izvolila izmed sebe 108 deldgatov in ima Srbija 4,5 milijona prebivalcev, pride na vsakega delegata po 42.000 prebivalcev. Na isti način je bilo določeno število mandatov za Slovenijo, ki dobi 38 mandatov. Hrvatska 62, Bosna 42, Črnagora 12, ostanek Dalmacija in Istra. Vojvodina dobi 24 mandatov. Zagreb, 11. jan. Po narodnosti bo dr-žavno veče sestavljeno tako-Ie: Slovencev ?8, Hrvatov 85 (jz Istre 9, Dalmacijo 12 ^eke 1, Mcdjimurja 2. Bosne in Hercegovine 12, Hrvatsko in Slavonije 42. Vojvodine 7), Srbov J80 (iz Bosne in Hercegovine 32, Dalmacije 2, Hrvatske in Sslavo-mje 20, Vojvodine 14, Črnegore 14, Srbijo m Maccdonije 108). muslimanov 15 in 3 Slovaki iz Vojvodine. Naredbenik Jugoslovanske armade. Zagreb, 10. januarja. (Lj. k. u.) S prvim marcem t. I. stopi nov začasni naredbenik jugoslovanske armade v veljavo. Po ro.vih določilih se opusle,dosedanja vojna okrožja in domobranska dopolnilna poveljstva ter črnoyojn*ška poveljstva. Na njihovo mesto stopijo enotno organizirana polkovna okr. ■poveljstva,: Po noveni. noredboniku so naborni dolžnosti podvrženi vsi možje od 21. do 25. leta. Armada se deli v tri pozive in črno vojsko. Prvi poziv obsega letnik^ od 21. do 31.'leta, drugi od 32.-'do 37. in tretji od 38. do 45. leta, črna vojska, za skrajno rilo, od 46. do 50. leta. Razdelitev v nova polkovna okrožja se bo v najkrajšem času izvedla po vsej Jugoslaviji. Jugoslovanski tabor v Čakovcu. Čakovec, 10.' jan. (Lj. k. u.) Danes so praznovali po vsem Mcdjimurju narodni praznik v proslavo osvobojenja izpod ma-žarskega jarma. V Čakovcu sc je' iz vseh dciov osvobojene domovine zbralo nad 10.000 ljudi. Pod milim nebom jc bila služba božja. Po maši se ;e zbrala na trgu na rodna skupščina, kjer je govoril za Mcdji murje dr. Novak. Na skupščini je bila z velikanskim odobravanjem sprejeta resolucija, ki slika trpljenje Jugoslovanov pod mažarskim jarmom in ki na temelju pravične samoodločbe zahteva priklopitev k Jugoslaviji. Tabor se je razšel ob prepevanju narodnih pesmi in viharnimi ovari-jami kralju Petru in regentu Aleksandru. Jugoslovanska demokratska liga v Parizu, Pariz, 10. jan. Tu se je zasnovala Jugoslovanska demokratska liga, katere prvi namen je popolno zedinjenje vseh SHS. Dalje hoče liga, da bodi jugoslovanska konsiiluanta pravi izraz narodne volje. S kvalificirano večino naj se sprejme ustava, la najdbo temelj državnega življenja. V novi državi naj vlada centralni parlament. Skupne naj bodo sledeče zadeve: zunanja politika, vojaštvo* finance, denar itd., Ustanovitelji lige so med drugimi; Jovan Banjanin, Dušan Vasiljevič, dr. Gmajner, dr. Grcgorin, dr. Lorkovič, prof. Boža Markovič, Ivan Meštrovič, Veljko Petrovič, dr. Trinajstič, dr. Trumbič itd. Protestni shod Jugoslovanov v Ameriki. Zagreb, 10. jan. »Hrvat« poroča: V Flobokcnu sc je vršila skupščina hrvatske zveze, ki je protestirala proti zasedanju jugoslovanskega ozemlja od strani Italijanov. Na skupščini so govorili dr. Bogdano-vič, dr. Hinkovič, ki je napadel Italijo, ker se je odrekla rimskemu paktu in se drži ondonskega pakta, Slovenec dr. Marušič. ki se ic izjavil za republiko, in dr. Griško-vič, ki jc predlagal tozadevne resolucije, v katerih se ined drugim ostro protesiira proli i1a!.':;.nskim n-.si.Vivom in izraža zahvala Wihpnu za nje.t-sv nasiop. Konzularno vesti. Zagreb, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Jugo-' slovanski konzularni igeni v Budimpešti dr. Petrovič je dospel v Zagreb. ? -'.:-cb, 10. januarja. (Lj. k. u.) Dunajski kon u] rni zastopnik države SHS dr. Dc- franceschi odpotuje danes iz Zagreba na Dunaj. Izvozna komisija. Zagreb, 10. januarja. (Lj. k. u.) Po poročilu listov se osnuje v Zagrebu posebna izvozna komisija, ki bo imela nalogo, da uredi in nadzoruje izvoz in uvoz v Jugo-slavijo. Nov hrvatski list. Split, 10. jan. Dne 15. jan. prične tv izhajati dnevnik »Jadran«, glasilo jugoslc*. vanske demokracije v Dalmaciji, Split, 10. jan. (Lj. k. u.) 15. t, m. začne tukaj izhajati dnevnik v francoskem in angleškem jeziku, ki ima namen, informirati francosko in angleško javnost o narodnih razmerah v Dalmaciji Proti objavi liste konfideptov.. Zagreb, 10. jan. Hrvat« javij*. da se po Zagrebu širi \esl da se kiodlicioiaši potegujejo za to, da se ne objavi lista kon-fidentov. -, r' »Slobodna Srbija« — prepovedana. Belgrad, 10. jan. Ministrski svet je prepovedal razširjati list »Liber Serbie. — »Slobodna Srbija«, ki izhaja v Ženevi. Skupna meja Čehov z Jugoslavijb. Praga, 9. jan. Češkoslovaški-tiskovni urad poroča: Jugoslovani bodo s ?'8Vbjinu četami začeli prodirati proti severu' i 10. jan. (Lj. k. u. Čehoslovaški j tisk. urad poroča: Sinoči je bilo veliko i zborovanje socialno-dcmokratičnih zaup- nikov, kjer so sprejeli resolucijo, obsojajoče zavratni napad na dr. Kramafa. Delavstvo se pozivlje, naj ohrani mir v interesu republike. Čehoslovald prodirajo. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Vojno ministrstvo poroča: Čehoslovaki prodirajo na Žitnem otoku in iz Novih Zamkov proti Komarnu. Južno Losonca vzdolž Ipla jc položaj neia|>remenjen. Iz ostalih obmejnih okrajev ni£ posebnega. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Po informacijah vojnega ministrstva je približno 40 mož broječa čehoslovaška Četa danes dospela v Ko-marno. Naš^ čete stoje na desnem bregu Donave. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Med poveljnikom Donave pri Požunu branečih čet in poveljnikom čeških čet, italijanskim polkovnikom Ba-retto, so se danes vršila pogajanja, ki so imela ta uspeh, da sta se oba poveljnika dogovorila pismeno, da Čehi ne bodo prekoračili Donave. Ta razveseljivi dogovor je prebivalstvo zelo pomiril. Na mostu čez Donavo v Požunu je bij danes živahen promet. Košice, 10. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Tukaj je izšla prva Številka čehoslovaškega časnika. Požun. 10. jan. (Lj, k. u.) Čehoslovaški lisk. urad poroča: Zastopnik čehoslovaškega tisk. urada v Požunu javlja: V Po-fcunu je vse mirno. Odkar so vkorakale v mesto čehoslovaške čete, vlada v mestu Vzoren mir. Poročila madžarskih listov o nemirih v Požunu in o aretaciji meščanov niso resnična. Internirali so samo približno 200 vojakov, ki so jih pa večinoma zopet izpustili. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Čehosl. lisk. urad poroča: Čehoslovaki so vkorakali v Komarno in prodirajo dalje. Od Budimpešte so oddaljeni le še poldrugo uro. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Zastopnik čehoslov. tisk. urada je vprašal poslanika Hodco, če je res, da jc rekel deputa-ciji, da bodo Čehoslovaki zasedli Budimpešto v štirinajstih dneh. Hodca je odgovoril, da ni kaj takega nikdar rekel. * '' . češki polk iz Pariza. Praga. 10. jan. (Lj. k. u.) čehoslovaški tiskovni urad poroča: Dane« je dospel iz Francije prvi oddelek čehoslovaškega polka št. 21. Ta odelek jc prinesel s seboj polkovnc zastavo, darilo mesta Pariza. Predsednik Poincare je predal to zastavo polku. Poljsko. Poljsko poslanstvo v Parizu. , Pariz, 10. januarja. (Lj. k. u.) Semkaj Je dospela posebna poljska misija pod vodstvom generala Padulskcga, ki ima nalog, da notificira ententnim državam ustanovi-tev poljske države in da stopi z njimi v redne diplomatične odnošajc. Napad na Paderewskega izmišljen. Varšava, 10. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Vse vesti o za-' vratnem napadu na Padcrewskega so izmišljene, kakor trdijo oficiozna poročila. Nemška Avstrija. Proti volilni dolžnosti Steyr, 10. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. ur. poroča: Včeraj popoldne so po končanem delu demonstrirali delavci tvornice za orožje proti uvedbi volilne dolžnosti v Nemški Avstriji. Ponesrečen telefonski Strajk. Inomost, 10. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Uslužbenci pošte in brzojava se pozivu na stavko niso odzvali, tako da se je poštni in brzojavni promet v Inomostu nemoteno vršil. Ruski boljševiki na Dunaju. Dunaj, 11. jan. Predsednik policije je Sporočil ministrskemu svetu, da je prišlo na Dunaj 22 ruskih boljševiških agitatorjev, ki so po vojašnicah in tvornicah delili letake, ki pozivajo na upor. 100.000 brezposelnih na Dunaju. Dunaj, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk, urad poroča, da je sedaj na Dunaju nad 100.000 brezposelnih. Objave arhivov zunanjega ministrstva, Pariz, 10. januarja. (Lj. k. u.) Pregledovanje arhivov ministrstva za zunanje zadeve in bivšega cesarja Viljema za čas pred vojno je sedaj končano. Dokumenti s« h odo objavili v kratkem. Maiarl. Karolyi pere Mažare. Budimpešta, 10. jan. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Ministrski predsednik Karolyi je imel z zastopnikom •»United Press« daljši pogovor, v katerem je med drugim izvajal: Avstrija in Nemčija i sta prisilili Ogrsko k vojni. Siccr sc ne more reči, da je začela Ogrska vojno proti svoii volji, toda politika Orfrskc se ni nik- dar vodila v Budimpešti ali na Dunaju, temveč v Berlinu. Poizkusil sem vse, da bi sklenil mir, toda zaman. Protestiral sem proti brest-litovskemu, proti bukareškemu miru. Zahteval sem mir na podlagi medsebojnega sporazuma. Radi tega so me dol-žili veleizdajstva. Naš položaj je danes nevaren, naravnost brezupen. Vojno smo po-polnom?. zgubili. Edino naše upanje je, da bodo na mirovni konferenci zmagala načela Wilsonova. Ko sem prevzel vlado, sem ukazal, naj odložijo naši vojaki orožje. Hotel sem s tem dokazati, da smo zoper vojno. Čehoslovaki. Rumuni, Srbi preplavljajo našo deželo, dnsiravno je v pogodbi za premirje jasno določeno, da ima ostati v zasedenem ozemlju vsa. uprava v rokah Mažarov. Vse vrste živil in vsi potrebni produkti, tudi premog, so v rokah narodov, ki nas tlačijo. Industrija kakor tudi uvoz vseh življenjskih potrebščin sta ne-! mogoča. Gospodarski in politični položaj je zaradi tega brezupen, da, celo neznosen. Širi se mnenje, da Wilson ne bo irnel velikega vpliva na potek mirovnih pogajanj. Budimpešta jc na poti k največji katastrofi, bolje rečeno, k anarhiji. Ako nam ententa ne pride kmalu pomagat, ta vlada ne bo mogla dolgo vzdržati. Povedel sem mažarski narod na pot, ki ga je pokazala Wilso-nova politika. Do mirovne konference ne moremo ničesar storiti, dokler nas ententa ne pripozna. Ententa trdi, da se z ne-pripoznano vlado ne more pogajati. Poizkušal sem vse, da bi mogel stopiti v neposredni stik z entenlo; toda vedno brezuspešno. Ententa nam mora oomagati, da izvedemo volitve. K nam naj pride nevtralna komisija z Amerikanci na čelu. Mali narodi se morajo združiti na temelju prijateljske skupnosti v srednji Evropi. Ententa ne sme dovoliti, da se uniči Ogrska. To bi se zgodilo v imenu Nemcev. Ustanoviti se mora zveza narodov, ki temelji na 14 točkah Wilsonovega programa. Ogrska politika je povsem WiIsonska. Kardinal dr. Czernoch zapustil sToje mesto. Budimpešta, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Ostrogon-ski nadškof-primas kardinal dr. Czernoch je zapustil svoje mesto, ker so Čehoslovaki zasedli Parkany-Nana. Šel je za dva dni v Torog in potem gre v Budimpešto. Francozi prepovedali prekoračenje demar-kacijske črte. Budimpešta, 10. jan. »Pester Lloyd« poroča: Francoska komisija za premirje je srbskim, hrvaškim in' češkim četam prepovedala prekoračiti demarkacijsko črto. Arad so srbske čete odrezale od Bfcnata. Čehi so zasedli Komarno, Ukrajinci pa Jassinj. Nemčija. , Boji v Berlinu. Berlin, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Položaj je dozorel za odločitev. Boji so se vso noč nadaljevali z veliko ljutostjo. Z vseh strani prihajajo v mesto vladi vdane čete, ki jih poverjenik Noske organizira in ki štejejo že nad 50.000 mož, S temi četami nameravajo napasti upornike v najkrajšem Času; govori se, da že danes. Računa se, da bodo Spartakovci v najkrajšem času izigrali svojo vlogo. Berlin, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroda: Naraščanje vladne moči ni ostalo brez posledic na upornike. Jako dobro vedo, da se bijejo za življenje in smrt. Zaradi tega je umevno, da ne gledajo zbiranja vladnih čet in postopanja vlade prekrižanih rok, V tele-foničnih in brzojavnih proglasih zahtevajo pomoči z dežele, posebno iz Saškega in obmorskih mest. V zadnjih urah je tudi res prišlo par sto mož ojačenja, ki so se stavili na razpolago vrhovnemu vodstvu. Vse kaže, da se v kratkem prične odločilni boj. Ženeva, 9. januarja. (Lj, kor, ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Po Clemen-ceauju danes sklicani vojni svet entente se je bavil z vprašanjem, ali se pooblasti maršala Focha, da ustavi špartakovsko gibanje s pošiljanjem ententnih čet v nemško ozemlje. V kolikor je znano Wilsonovo naziranje, nasprotuje predsednik prenagle-nju in izdanju take odredbe. Berlin, 9. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad javlja: Noske s svojimi pripravami še ni gotov, vsled česar še ni pričakovati hitre odločitve. Imeti hoče vsa jamstva, da se mu napad popolnoma posreči, Iz Kiela pričakovane čete so dospele popoldne. Berlin, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Ob pol dveh ponoči je boj še vedno trajal z vso ljutostjo. Na interurbanski telefonski centrali je ena sama gospodična, ki opravlja službo z Dunajem. Zdi se, da so vse druge pobegnile. Berlin, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Če-i hoslovaški tisk. urad poroča: Charlotlen-burška »Neue Zeit. javlja, da je policijski predsednik von Eichhom pobetfnil iz Berlina proti Kodaniu. Berlin, 10. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Število žrtev je zelo veliko. Izza nedelje, računajo, da je padlo okoli 300 oseb. Špartakovci se borijo na življenje in smrt s topovi, strojnicami, ročnimi granatami in oklopnimi avtomobili. Potsdamski in anhaltski kolodvor sta pravcati trdnjavi in okoli nju besni najljutejši boj. Nauen, 10. januarja. (Lj. k. u.) Iz Berlina se poroča: Včeraj dopoldne so «e pričeli novi boji, ki pa so se zopet končali ugodno za vlado. Vladne čete so zasedle zopet državno tiskarno in vojaški oskrbovalni urad. Veliki berlinski listi so večinoma še v rokah Spartakovcev, ki so izjavili, da hočejo meščanske liste vrniti, »Vor-warts« pa obdržati. Ta ponudba pa je bila z ogorčenjem odklonjena. Tudi druga večja založništva, Mosse (»Berliner Tageblatt«, »B-jrliner Morgenzeitung«), Ullstein (»Ber-Iiner Zeitung d m Mittag- in »Berliner Morgenpost) kakor tudi Scherl (»Lokal-anzeiger«) so sklenila, da ne bodo prej pričela z delom v obratih, dokler bodo pod nadzorstvom Spartakovcev. Na drugi strani pa so glasilo komunistične špartakovske zveze »Die Rote Fahne« v torek mimogrede zasedli pristaši vlade. Berlin, 10. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Skupina Spartakovcev se je umeknila iz Spafidaua. Berlin, 10. (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Danes dopoldne je bilo primeroma mirno. Spopadli so se le pri hrandenburških vratih. V časniškem delu ...esta se je zbiralo mnogo čet. Domneva se, da se izvrši danes odločitev, Vest, da preobladajo položaj vladne čete, je treba presojati previdno. Po vseh dogodkih sc kaže, da so Špartakovci mnogo holje organizirani. Danes dopoldne so kolodvor Bellevue zopet zasedli Špartakovci, tako da je bil ves promet mestne železnice prekinjen. Berlin, 10. jan. (Lj. k. u.) Duu. kor. ur. poroča: Ulični boji se nadaljujejo z enako ljutostjo Za šleski kolodvor se bojujejo s strojnicami in s topovi. Dosedaj je več sto mrtvih Spartakistov, ki so zadeti večinoma v trebuh in leže na kolodvoru. Danes ali jutri bo, kakor pričakujejo, objavljeno strožje obsedno stanje in preki sod. ad Čehoslovaki zasedajo! Stavka v Hamburgu. Hamburg, 10. januarja. Špartakovci so uprizorili veliko stavko pristaniških delavcev, Roza Luksemburg in Radek sta sc v avtomobilu pripeljala v Hamburg. Za podaljšanje premirja z Nemčijo. Nauen, 10. januarja. (Lj. k. u.) Maršal Foch je poslal predsedniku komisije za premirje naslednjo brzojavko: Dogovor o premirju, ki se je obnovil 12. in 13, decembra 1918, poteče 7. januarja. Podaljšanje preko tega roka do podpisa preliminarnega miru niso odobrile aliirane vlade. Zaradi tega so se pooblaščenci aliirancev in Nemčije, ki so sklenili dogovore od 11. novembra in 13, decembra dogovorili, da se snidejo k novim posvetovanjem o podaljšanju premirja preko 7. januarja. Višji poveljnik aliirancev predlaga nemškemu višjemu poveljniku, naj bi sc to posvetovanje vršilo 14. in 15. januarja dopoldne v Trieru pod istimi pogoji kakor meseca decembra. Nemško »delo« ▼ Belgiji. Nauen, 10. jan. (Lj. k. urad). Iz Bruslja poročajo: Na občnem zboru železniških družb je izjavil referent Suna, da so Nemci tekom zasedbe odstranili polovico vsega železniškega gradiva. Odvedli so za 1700 km tračnic in se polastili tudi skoro vsega železniškega gradiva, nahajajočega se v skladiščih dežele. &azna poročila. Dokument nemške »kulture«. Sarajevski list »Srpska Zora poroča o škandaloznem slučaju c. in kr. gospodstva v zasedenih srbskih deželah. Gre tu za tem večji zločin, ker je takrat že vsakdo vedel, da sc bliža konec neniško-bolgar-sko-avstrijskemu gospodstvu in so se kljub temu izdajala povelja za umore v množicah. Polkovnik Sauer, ki jc ušel roki pravice, je dne 14. oktobra 1918 izdal naslednje povelje: Nujno! C. in kr. okrožno poveljstvo Prijepolje. Res. št. 941. Odredba proti ko-mitašem: Z dovoljenjem vojaške generalne gubernije v Srbiji se odreja: Da se radikalno prepreči naraščujoče delovanje ko-mitašev, napadi na tren, posamezne patrulje, osebe, rušitve mostov in cest, se morajo, če se pripeti eden izmed navedenih slučajev, takoj prijeti prebivalci najbližjega selišča brez razlike spola in starosti in pomoriti, 6elišče pa požgati. K temu odreja okrožno poveljstvo: Vse čete, orožniške postaje, oddelki finančne straže in policijski agenti morajo osebe, ki jih zasačijo pri kakem izmed navedenih zločinov proti vojni sili države, takoj pobiti. Prijete osebe naj sc izroče najbližjemu okrajnemu poveljstvu in takoj justificirajo. O vsaki iustifikaeiii nai so Wm bitreic sem- kaj poroča. Okrajna poveljstva morajo skrbeti, da se čimbolj razširijo navedene reprcsalije med vsem prebivalstvom. — Sauer, 1. r., polkovnik.« , Priprave za mirovno konferenco. Nauen, 10. januarja. (Lj. k. u.) »Petit Journal« poroča o predpripravah za mir. Pripravljalni dogovori med štirimi vele-vlastmi za mirovno konferenco, ki so se imeli pričeti v četrtek, so sc odgodili, ker je LIoyd George zadržan v Londonu. Prvi razgovor se torej ne bo mogel vršiti pred ponedeljkom, 13, januarja. Brusilov umorjen. Amsterdam, 9. januarja. (Lj. kor. ur.) Listi poročajo, da so usmrtili ruskega generala Brusilovega, ki je bil že dalj časa v zaporu. Tudi knez Krapotkin umorjen. Basel, 9, januarja. (Lj. kor. ur.) »Neue Korrespondenz« poroča iz ruskega vira, da je bil v svoji jetniški celici umorjen tudi knez Krapotkin. Poveljstvo vzhodne armade v Carigradu. Belgrad, 10. januarja. (Lj. k. u.) Srbski vojni tiskovni urad poroča: Vrhovno po-vcljništvo vzhodne armade se preseli v; Carigrad. General Franchet d' Esperay je že odpotoval in se bo nastanil v francoskem poslaništvu v Carigradu. Zbor zaiipnlflion ssloueiislte iludsfeg Stranke". Na podlagi sklepa eksekutive V. L. sklicujem 7,a 16. t. ra. ZBOR ZAUPNIKOV V. L. S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ, da sklepajo o važnih političnih zadevah. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo o političnem položaju. 2. Revizija strankinega pro grama. 3. Določitev zastopnikov za pokrajinski zbor in državno v e č e. 4. Slučajnosti. Da bodo vkljub težkim prometnim razmeram zastopane po svojih zaupnikih vse organizacije V. L. S.( se bo vršilo več zborovanj, in siccr: . .. .. V LJUBLJANI — Hotel Union (tudi za zaupnike iz zasedenega ozemlja) ob 10. uri dopoldne. V CELJU — v dvorani hotela Beli vol« ob 11. uri dopoldne. V BLIBERKU. Organizacije, pošljite svoje zas I upnika polnoštevilno. Zaupniki naj sc izkažejo z vabili, glasečimi se na ime. Dr. Korošec. Politične novice. -r škodljivci našega naroda. »Jugoslavija« je huda na nas, ker smo obsodili nastopanje njenih pristašev v Ljubljani. Nam je na srcu le dobrobit našega naroda, da ne bi vsled nepremišljenega nastopanja mladih nahujskanih ljudi trpel na svojem dobrem glasu. Kdo more pohvaliti početje teh neodgovornih ljudi, skrivajočih se za hrbet zapeljani mladini, če v kavarni sedečemu francoskemu oficirju na surov način iztrgajo iz roke list, ki ga ta čita? Uspeh tega »rodoljubnega« čina »Jugosla-vijinih« radikalcev se je takoj pokazal. Francoski častnik je bil razjarjen ter je našim zastopnikom očital, da smo Slovenci prav taki imperialisti ko Nemci. Kaj in kako bo poročal domov ta častnik o nas? Niso li taki ljudje, ki povzročijo take ne-prilike, škodljivci našega naroda? »Jugoslavija« venomer in največkrat neutemeljeno napada naše vojaško vodstvo na Koroškem. Na tak način jemlje fantom vsako zaupanje in pogum. Poglejmo le slučaj Lavričev! Zmerjala ga je z izdajalcem! Hudo očitanje! Kdo naj še zaupa takemu vodstvu? Toda pokazalo se je, da je Lavrič storil več kakor bi bil storil katerikoli drugi poveljnik. Sam je vozil mu-nicijo našim fantom; bil pri tem težko ranjen in ujet ter mu bodo morali odrezati nogo. Je-li tak mož izdajalec? Slučajno je javnost izvedela za te okoliščine. Lahko pa bi bil vstal v javnosti vtis, da so na mestih naših poveljnikov na Koroškem nastavljeni izdajalci. Zaupanje bi šlo rakom žvižgat. Niso li taki ljudje, ki tako pišejo, res škodljivci naše narodne stvari? Sedaj, ko je treba vse sile napeli in naše moči organizirati, da sc ubranimo sovražnika ter rešimo svojo svobodo, delati s hujskanjem nezaupanje, nemir in nered — to jc narodni greh. Taki ljudje so škodljivci naroda! + Odposlanstvo mednarodne aprovi-zacijske komisije v Ljubljani. Ljubljanski korespondenčni urad poroča: V včeraišnu seji Narodne vlade SHS v Ljubljani se je zglasilo odposlansvo mednarodne aprovi-zacijske komisije, in sicer italijanski brigadir polkovnik Alberti, britski major Bet-hell ter ameriški major Adwood. Odposlanstvo je prosilo, naj Narodna vlada dovoli, da se skozi območje SHS prevozi okroglo 48 železniških vlakov živil za Dunaj, ki se nalože v Trstu. Zastopniki Narodne vlade so poudarjali, da dela Nemška Avstrija glede izmene najnujnejših potrebščin največje težave, da n. pr. kljub obljubam ne pošlje soli, da pridržuje od Ceho-slovakov Jugoslaviji poslani sladkor itd. Zato bi mogla Narodna vlada prevoz Dunaju namenjenih živil dovoliti le tedaj, ako ji Nemška Avstrija prej dopošlje najmanj 1000 ton soli in ji zagotovi brezpogojno svoboden prevoz vseh potrebščin iz češkoslovaške republike ter iz Poljskega. Gospodje od mednarodne komisije so poudarjali, da je aprovizacija Dunaja nad vse nujna, ker je na Dunaju živil za silo samo ie do 20. t. m„ in so obljubili, da bodo gahteve Narodne vlade po svojih najboljših močeh podpirali. Zgoraj označeni junk-tim pa so odklonili, ne da bi količkaj prikrivali, da ima ententa glasom pogojev za premirje pr-.vico, po potrebi zasesti v po-Štev prihajajoče železniše proge. Narodna vlada je odgovorila, da se bo sili kajpada morala ukloniti, da pa tudi v tem primeru it zaradi razburjene ogorčenosti, ki se je prebivalstva polotila spričo nasilnega vedenja italijanskih okupacijskih oblastev in zaradi flagrantnega rušenja pravice, ki ga »a^rešajo koroški Nemci, za varnost prevoza Nemški Avstriji odmenjenega blaga Sez slovensko ozemlje ne more prevzeti nikakšnega jamstva. — Narodna vlada SHS je priliko porabila in došle zastopnike Anglije in Amerike ter Italije natančno poučila o razmerah na Koroškem in o neuslišanem nastopanju italijanskih okupacijskih oblastev, — Razpravljanje se je zvečer nadaljevalo izven seje. Narodno vlado so pri tem zastopali poverjenik ing. Remec, poverjenik dr. Triller ter konzul dr. Schvegel. Mednarodno odposlanstvo se je danes v avtomobilu, ki mu ga je na razpolago dala Narodna vlada, odpeljalo v Trst, da izvrši poizvedbe o stvareh, na katere ga je bila opozorila Narodna vlada. Nocoj se odposlanstvo vrne v Ljubljano in odpotuje ponoči na Dunaj. Obenem odpotuje na Dunaj posebno odposlanstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani pod vodstvom konzula dr. Schwegla, da uredi s pomočjo mednarodne aprovizacijske komisije izvoz in prevoz. + Demarkacijska črta na naši severni meji. Narodna vlada v Ljubljani je brzojavno prosila belgrajsko vlado, naj izpo-sluje, da bo vrhovno poveljstvo ententinih armad določilo nemudoma demarkacijsko črto na naši severni meji. -f »Neverjetna brezbrižnost vojaškega poveljst va v Ljubljani.« Prejeli smo in objavljamo: Osma številka »Jugoslavije« je pod gorenjim naslovom priobčila daljši napad na ljubljansko vojaško poveljništvo. Konkretnih dejstev list ne navaja. Iz članka veje ostra animoznost zoper naše vodilne vojaške oblasti in mišljenje ter čuv-stvovanje, ki more v sedanjih časih najti prav posebno rodovitnih tal in vplivati skrajno nevarno. Kar se tiče ukrepov ljubljanskega štacijskega poveljništva za priliko dohajanja vojaških pozvancev, bodi ugotovljeno: Dne 3. januarja je ljubljansko štacijsko poveljništvo v dnevnem ukazu izdalo vojaškim oddelkom poziv na priprave za sprejem vpoklicancev. Ob doha-janju novincev so jih na kolodvoru sprejeli vojaški funkcionarji, in sicer na južnem kolodvoru poleg službujočih častnikov Člani kolodvorskega poveljništva, na državnem in na dolenjskem kolodvoru pa službujoči častniki. Razen, tega so bili na vse ljubljanske kolodvore nalašč za sprejem vpoklicancev poslani podčastniki in moštvo v6eh tukajšnjih polkov. Vojaška policija je dobila povelje, da ves dan pa-truljira po cestah in novince pošilja oziroma pospremlja v pristojne vojašnice. To povelje se jc izvrševalo. Dočim so drugi vpoklicana sami našli pot v vojašnice, je vojaška policija v vojašnice pospremila do 150 novincev. Za nastanitev in prehrano je bilo v vojašnicah vse pripravljeno že izza 4, januarja, in sicer v toliki meri, da ni mogel biti nepreskrbljen niti en novinec. Kakor je razvidno iz teh navedb, so vsa t poštev prihajajoča poveljništva storila vse, kar je bilo treba za pravoreden sprejem novincev, in sicer pravočasno in v vsem od nekdaj običajnem obsegu. Čc »Jugoslavija« trdi drugače, nc govori resnice. Vsekakor bi bolje storila, ako bi opustila neutemeljeno napadanje in brezvestno hujskanje zoper naša vojaška poveljništva in naše častnike, zakaj s tem nc služi nikomur drugemu, nego notranjim in zunanjim sovražnikom naše domovine! Zlasti v sedanjih časih je treba vse več preudarnosti in jc potrebno, vestno pretehtati vsako besedo, ki gre tiskana v javnost, ker more roditi neprecenljivo zlo. + Narodni sveti razpuščeni. Skupna vlada v Bclgradu jc sklenila, da se razpuste vsi narodni sveti. Likvidacijo bo vo- dila posebna likvidacijska komisija, ki je podrejena gospodarskemu uradu, -!- Dr. ilešič v spremstvu regenta Aleksandra. Iz Belgrada poročajo, da bo prof, dr, Ilešič spremlja! regenta Aleksandra na poti v Pariz. Dr. Ilešič je bil brzojavno poklican v Belgrad. + Kako jc bil vjet major Lavrič. »Jugoslavija« je napadala majorja Lavriča, češ da je »izdajalec«. Sedaj nam poročjo, na kak način je bil major Lavrič ujet. Naša mala četa pred Borovljami je prosila streliva, ki je pošlo. Major Lavrič ni imel nobenega moža na razpolago, da bi bil strelivo peljal našim fantom. Sam je sedel na voz in v spremstvu svojega pobočnika peljal strelivo v rojno črto. Medtem pa so se morali naši že umakniti in Lavričev voz jc bil naenkrat obkoljen od Nemcev. Lavrič in njegov pobočnik sta se branila z revolverji, dokler pobočnik ni b*1 mrtev in major težko ranjen v koleno. Nato so Namci Lavriča zaVli.^— Ali tako delap »izdajalci';? Jc li b-lo že dosti povclinikov v;e-tih na ta r;ač;n, da so nosili st^Jivo svojim fantom? — Ne dd&jte krivica nikomur! Naročnikom Od 15, t. m. bo »Slovenec« izh jnl rju-traj, tako da ga bodo zunanji naročniki coblli že isti dan dopoldne. »Slovenei« ostane po obsegu in značaju isti kako«* doslej in bo v svoji jutranji izdaji po~'.regeI občinstvu z najnovejšimi vestmi. Prijatelji našega lista, AGITiRAJTE ZA »SLOVENCA«. Dn&im® novice. — »Večerni Ust«. Ker bo »Slovenec* od J 5. t. m, izhajal kot jutranji list in jc s tem nastala vrzel v našem časopisju, se bo ustanovil poseben »Večerni list«. Novi list bo urejevan neodvisno od »Slovenca«. — Tečaj Orlov, ki se je imel vršiti prihodnji teden, se vsled dogodkov zadnjih dni mora preložiti na poznejši čas. — Padel je v obrambi za domovino gospod nadporočnik 17. pešpolka in gimn. abiturijent Janko Vilman včeraj dne 10. januarja v Podroščici. Pogreb bo jutri v nedeljo popoldne ob 3. uri na Jesenicah. Vrlemu iunaku naj ohrani Jugoslavija hvaležen spomin. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje, _•-.--. —- Umrla je Frančiška S e d e j, žena posestnika in trgovca na Javorniku, Pogreb se jc vršil dne 9. t. m. — Rodbini naše sožalje! — Sedmina po f Janezu Plevaniču bo v Vel. Gabru dne 14. t, m. ob 10. uri dopoldne. — Slovenski bogoslovci. V Ljubljani je v zadnjih treh letnikih skupno 17 bogo-slovcev, v prvem letniku pa 52. V Mariboru jc v prvem letniku 9 bogoslovcev, v zadnjih treh letnikih pa skupno 12 bogoslovcev. — Vseučiliška komisija pri Narodni vladi v Ljubljani ima svojo pelo redno sejo v torek, dne 14. t. m., ob 5. uri popoldne v Narodni palači, Bleiweisova cesta št. 10, II. (knjižnica). Posebna vabila ne bodo razposlana, na kar se opozarjajo vsi društveni delegati in docenti. — Akademski dom. Tajništvo poroča, da svoječasno obvesti vse prosilce za sprejem v Akademski dom v Zagrebu potom Časopisja, kdaj bo Akademski dom defini-tivno pripravljen. Kakor se kaže, ne bo pred 1, februarjem. — Jugoslovanska umetniška razstava v Parizu se bo kmalu otvorila. Dne 15. januarja odpotuje v Pariz iz Zagreba hrvatski slikar prof. Križman. — Višnja gora. Občni zbor društva »Varstvo in oskrbovanje revnih in zanemarjenih otrok viŠnjegorskega sodnega okraja« bo dne 17. prosinca 1919 ob desetih dopoldne v sodnijski dvorani, — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. — Orožniški svet, V Ljubljani se je ustanovil odsek, ki ima namen, ustanoviti orožniški svet. Namen orožniškega sveta bi bil sledeči: 1. Pospeševanje gmotnega in socialnega stanja orožniškega moštva. 2, Varstvo proti krivicam, katere bi se event. povzročale orožniškemu moštvu, 3. Vzgoja orožniškega moštva v narodnem duhu. 4. Ustanovitev strokovnega lista za orožniško moštvo. 5. Ustanovitev konzum-nega društva. — Orožniški svet se snuje v sporazumu z višjim orožniškim poveljstvom. — Rok za prošnje za a) prispevek za preživljanje, b) za. naklonitve za res potrebne svojce vsaj 20% invalidov, padlih, vsled vojne umrlih in pogrešanih vojakov in c) za amerikanske podpore jc vlada podaljšala do 31. januarja t, 1. S tcin jc gotovo ugodila potrebnemu ljudstvu, ki sc bo lahko še natančno iz časopisov poučilo o precejšnjih spremembah v teh podporah in vendar pravočasno še lahko vložilo prošnje, ki sc za vse tri vrste podpor vlagajo pri davkarija h. — Važno ;:a invalide! Invalidi, kaierim jc že nakazana pokojnina in so vsaj 20% nezmožni za svoj poklic, katerega res ne izvršujejo in so res nujno potrebni, imajo tudi pravico do naklonitev, ki znaša po odstotkih njihove invalidnosti 1 K do 1 K 60 vin. na dan. Invalidi, kateri še n i k d a r niso bili pri superarbitraciji, pa so v bedi in nezmožni za delo, naj takoj potom domače orožniške postaje napravijo p i s m e-n c prošnje na vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani ali Celju, da jih čimprej pokličejo k novemu pregledu. V prošnji naj natančno napišejo svoj popolni naslov in bivši polk in naj čc le mogoče prilože zdravniško spričevalo. Taki invalidi bodo prav kmalu klicani k superarbitraciji, kjer se jim bodo takoj izplačale precejšnje do-klade. — Invalidi in trafike. Vlada je sklenila, vsem trafikantom na Slovenskem odpovedati s trimesečnim rokom vse trafike. Po obmejnih krajih, pa tudi v naših krajih so imeli dosti trafik v rokah ljudje tuje narodnosti, ali pa precej premožni. Pri podeljevanju trafik bo vlada seveda upoštevala potrebne dosedanje trafikante, toda večino trafik bo podelila nepremožnim slovenskim vojnim slepcem in invalidom. S to odredbo vlada noče škoditi nepremožnim dosedanjim trafikantom, pač pa bo razrušila prednosti tujih in drugače premožnih trafikantov, obenem pa zadostno in pravično preskrbela več sto slovenskih vojnih invalidov in slepcev. Prav tako bodo koncesije za kinematografe in razne druge obrti dobili samo invalidi. — Nerešene prošnje za vojaške podpore, Pod prejšnjo Avstrijo se je mnogo ljudi pritožilo na bivšo deželno vlado, ker je nižja politična oblast odbila njihovo prošnjo za vojaško ali amerikansko podporo. Samo pri bivši kranjski deželni vladi jc takih pritožb na tisoče. Nič manj jih ne bo v Gradcu, Celovcu in Trstu, do katerih pa trenutno ne moremo. Narodna vlada, je sklenila, da se pri poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani osnuje posebna komisija, ki bo poslovala kot druga stopnja za nove prošnje, ki bodo vložene za nove podpore ta mesec, obenem pa bo reševala stare nerešene pritožbe. Vsi tisti, ki so vložili svojčas pritožbe bodo pomirjeni, da se bo novi urad pobrigal za zakonito rešitev takih starih pritožb, obenem pa naj vsak premisli, da.pri tisočih pritožb ni mogoče ogromnega dela pri takem pomanjkanju izvežbanih uradnikov zmagati v nekaj tednih. Komisija bo naglo delala po zakonitih predpisih in tako čuvala pravico in potrebo ljudstva. — In kdo bo plačal, če se pritožbi ugodi? Ni neopravičena misel, da je pravzaprav stara Avstrija dolžna plačati te zneske, kateri niso izplačani zgolj vsled počasnosti prejšnje avstrijske uprave. Take upravičene zneske bomo pri končnem obračunu tirjali od stare Avstrije. Naša vlada se bo potrudila, da vsaj nekaj dobi za take svoje ljudi. Ljudje naj bodo pomirjeni in naj zaupajo vladi, da bo z vso odločnostjo varovala korist našega ljudstva, — Begunci, katerim so doslej izplačevale vojaške podpore davkarije v zasedenih krajih, bodo odslej te podpore dobivali pri davkarijah svojega bivališča. Pri teh davkarijah naj napravijo do 31. januarja tudi nove prošnje za take podpore. Opozarjamo pa begunce na novo naredbo o begunskih podporah, ki je zelo važna tudi za vojaške podpore beguncem. — Nemška Avstrija in vojaške podpore Jugoslovanom v njenem ozemlju. V mnogih krajih Nemške Avstrije so bile našim ljudem ustavljene takozvajie vojaške podpore. Nemška Avstrija pa je sedaj z našo vlado sklenila dogovor, da bo še nadalje izplačevala vojaške podpora našim ljudem v svojem ozemlju, prav tako pa tudi naša vlada nemškoavstrijskim državljanom pri nas. Komur bi bila podpora ustavljena, naj to z natančnimi podatki iz plačilne pole naznani Jugoslovanskemu zastopstvu SHS na Dunaju, I. okraj, Seilerstalte, ki bo posredovalo za izplačilo zaostalih zneskov. Za Zgornje Štajersko pa lahko to naznani »Zastopstvu Jugoslovanov« v Gradcu, Klo-stenviesgasse 30/1. — Ustavljene vojaške podpore. Mnogo je družin, katerim so davkarije v zadnjih mesecih ustavile vojaške podpore. Zlasti se davkarije branijo izplačevati za več mesecev nazaj. Ljudje se hodijo pritoževal v Ljubljano od enega urada do drugega. Pravilna pa ta pot ni in ne pomaga in samo ljudem stroške dela. Komur je davkarija ustavila izplačilo vojaških podpor, naj se pismeno pritoži na okrajno komisijo za preživljanje pri svojem okrajnem glavarstvu. Te' komisije so nove in bodo hitro reševale pritožbe o ustavljenih podporah. Seveda bodo priznale naknadno izplačilo le v primerih prav nujne potrebe. Koinur jc davkarija ustavila amerikansko podporo, naj sc nikar ne pritožuje v Ljubljano, ampak na svoje okrajno glavarstvo 1 — Pokojnine Invalidov, vojnih vdov in sirot. Vsi ti so doslej dobivali svoje pokojnine po poštni hranilnici z Dunaja od pen-zijske likvidature 2. armadnega zbora. Vsled prekucije na Dunaju, je nastala zmeda tudi pri teh obeh dunajskih uradih in zato vsi ti ljudje že nekaj časa niso dobili redno svojih pokojnin. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani se je zelo trudilo, da naši ljudje zopet redno dobivajo svoje pokojnine. Sedaj poslujeta oba dunajska urada redno in tekom januarja bodo vsi upraviženci dobili svoje pokojnine po pošti z Dunaja. Kdor bi pa do konca tega mc-seca le ne dobil svoje pokojnine z Dunaja, naj to z natančnimi podatki iz svoje plačilne pole naznani »Zastopstvu Jugoslovanov« na Dunaju, I. okraj, Seilerstatte 3S, ki bo takoj posredovalo, da vsak hitro dobi svojo pokojnino. Čez nekaj mesecev, ko bomo dobili vse akte, ki jih sedaj hranijo v Gradcu in na Dunaju, sc bodo pokojnine invalidom, vdovam in sirotam pošiljale po pošti iz Ljubljane. — Pokojnine vojaških gažistov. Sedaj izplačuje še vse pokojnine razun invalidnin »Pokojninska likvidatura intendan-ce 2. zbora na Dunaju«. Da bo potem, ko bo to izplačevanje z Dunaja ustavljeno, intendanci II. vojnega okrožja mogoče nadaljevati brez presledka z nakazovanjem teh pristojbin, je potrebno, da priglasijo svojo pravico do pokojnine vsi upokojeni voj. gažisti, ki so jugoslovanski državljani in bivajo na ozemlju države SHS, s posebno prijavo. Tudi oni državljani SHS, ki bivajo v inozemstvu, naj priglase intendanci II. vojnega okrožja svojo pravico do pokojnine s posebno prošnjo, v kateri naj navedejo, iz kakega vzroka bivajo še v inozemstvu. Ker nakaže intendanca pokojnino vsem onim gažistom, ki so bili ali bodo upokojeni od vojaške uprave SHS, itak brez posebne prošnje istočasno z upo-kojenjem, se imajo prijaviti le oni upokojenci, ki med vojno niso bili reaktivirani ter oni, ki so bili siccr vpoklicani, a med vojsko zopet upokojeni še od bivše av-stro-ogrske vojaške uprave. Prijavi je priložiti na vsak način penzijski dekret; druge dokumente le tedaj, ako je njihova vsebina za odmero pokojnine posebne važnosti. Dokumenti bodo vrnjeni. Reaktivirani upokojenci morajo prositi za novo odmero pokojnine pri II. vojnem okrožju v Ljubljani in priložiti prošnji dekret, potrdilo o odsluženem službenem času in druge važnejše dokumente. Tuji podaniki naj sc obrnejo na vlado pristojne države. Obširnih prošenj za zvišanje pokojnine ali povišanje v prihodnjo šaržo ni vpošiljati, ker iste le otežkočajo delo in zadržujejo takojšnjo nakazanje pristojbin. Vojaška uprava si je v svesti, da mora pomagati upokojencem — kolikor to dopuščajo sredstva — preko sedanjih kritičnih časov, ki jih jc ustvarila vojna. — Dosedanje pokojnine ostanejo nespremenjene, a oziralo se bo na splošno draginjo in določilo primerne mesečne draginjske doklade. Naša nova država hoče in bo pomagala vsem. Vzorec za prijavo jc dobiti pri vsakem štacijskem poveljstvu. — Prijave dijakov k prostovoljni legiji in ugodnosti pri izpitih. Ravnateljstvom vseh državnih gimnazij državnih realk in moških učiteljišč v območju Narodne vlade SHS oddelek za uk in bogočastje v Ljubljani. Dodatno k tukajšnjemu razpisu z dne 7. prosinca 1919 štev. 254 sc določa, da naj ravnateljstvo zahteva od vsakega legijonarja, katerega nc veže vojaška dolžnost, pismeno privoljenje staršev za, vstop v prostovoljno legijo. Zaeno se odreja, da se dovolijo onim dijakom, ki so vstopili v prostovoljno legijo v obrambo Korotana, one ugodnosti pri letnih in zrelostnih izpitih, kakor so se dovoljevale vojakom za časa svetovne vojne. Te ugodnosti pa se dovoljujejo le pod tem pogojem, Če bi dijaki opravljali omenjeno vojaško službo toliko časa, da bi bil vsled tega ogrožen reden napredek v tekočem šolskem letu. V tem slučaju sc jim po njihovi vrnitvi iz vojaške službe dovolijo omenjene ugodnosti pri letnih in zrelostnih izpitih, toda ne pred koncem šolskega let? 1918/19. Predsednik: Sušnik, 1. r. — »Slovenka« bo seveda prinašala tudi leposlovne črtice in povesti. Za prihodnjo številko nam je obljubljena daljša povest, a tudi v 1. številki bomo prinesli zanimivo črtico angl. pisatelja Twaina. — Družinska Pratika, letnik 1919, jc popolnoma pošla. Tozadevnim naročilom se žal ne more več postreči. — Pozor na sumljive ljudi! Pišejo nam; Včeraj sem se mudil po opravkih na Dolenjskem. Na postaji Radohova vas, kjer smo čakali večernega vlaka, je pohajkoval mlad fant brez vsakega dela in sc razgo-varjal z nekim kolodvorskim uslužbencem — italijanski. Ko sem ga vprašal, kdaj pride vlak, me jc boječe pogledal, odgovoril ni nič, kmalu potem jc pn nekam izginil. To je znamenje, da ni razumel ali pa ni hotel razumeti slovenski. Vprašanje jc( kaj delajo taki sumljivi elementi na kolodvorih?! Morda je dotični celo preoblečen italijanski ujetnik? V teh resnih časih to ni malenkost, ki bi sc ravnodušno pustila ob strani, ampak v javnem interesu je, da se stvar pojasni. Preiščitc to, g. poslajc-uačelnik! Ta bi bila lepa, da bi imeli šc z laškimi vohuni opraviti! — Slovenski zdravniki na Koroškem. Z ozirom na razne očitke Narodni vladi nam poročajo, da je doslej odšlo po naročilu vlade na Koroško 7 zdravnikov, ki so: dr. Jenšterle, dr. Kolterer, dr. Matjašič, dr. Travner, dr. Černič, dr. Gerlovič, dr. Puhar, V teku 1 tedna odide z novo organizirano kolono na Koroško dr. Justin, ki jc odložil zdravstveni referat in se prostovoljno javil na Koroško, ker ni dobiti dovolj zdravnikov. — Orožni listi v Mariboru so preklicani. Vse orožje sc mora oddati na magistratu. — Nov slovenski zdravnik v Mariboru. Z novim letom se jc v Mariboru naselil dr. Vilko Marin, večletni zdravnik v deželni bolnici v Ljubnem. — Iz Prekmurja. Za I. kaplana v Beltincih je nastavljen bivši vojni kurat Štefan Lcjko, za kaplana v Torniščih pa bivši vojni kurat Vinko Kos. Prestavljen jc kaplan Št, Horvat iz Bcltincc k Sv. Jiirji, Jožef Tivadar iz Tornišč za II. kaplana v Beltince. — Zbiranje orožja in municije. Živimo v zelo resnih in težkih časih. Sovražniki nam groze od vseh strani ter nam skušajo odtrgati najlepše dele naše domovine. Zato je najsvetejša dolžnost vsakega posameznika, da stori vse, kar je v korist in blagor naše lepe domovine. Ako se nc bo vsakdo zavedal svoje narodne dolžnosti, nc bo kljub najboljši volji mogoče opremiti naših vojakov s potrebnim orožjem in strelivom. . Znano jc namreč, da imajo posamezniki šc vedno mnogo orožja in streliva doma skritega ter ga niso doslej oddali kljub večkratnim pozivom. Preti nam velika nevarnost, da zmanjka naši narodni vojski v najkrajšem času popolnoma streliva za pehoto. Pričakujemo, da bo vsakdo resnost našega položaja na naših mejah razumel ter sc odzval nujnemu pozivu in oddal orožje in strelivo vojaškim oblastem, To zahteva narodna dolžnost od vsakega posameznika! One brezvestne ljudi, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, pa opozarjamo, da se bo proti njim nastopilo najstrožje! — Orožje in municija za puške, tudi posamezne pa-trone, naj se oddaja na deželi pri najbližji " orožniški postaji, v Ljubljani pa v belgijski, šentpeterski, stari domobranski in topni-čarski vojašnici. — Kdorkoli pa izve, kje se nahaja municija in orožje, ki ni pod vojaškim nadzorstvom in nc na pravem mestu spravljeno, naj to javi poveljstvu II. vojnega okrožja v Ljubljani (kazina, topniški referat). — Iz mažarskega ujetništva. Naš urednik jc dobil danes naslednic poročilo: So-botišče, 5. prosinca. Predragi! Sem pri zavzetju M. Sobote z gg. stotnikom- Raku-šem, nadporočnikom Ostercem, poročnikom Dolčekom, praporščakoma Prparjem in Rajnerjem, častniškim namestnikom Po-lakom in drugimi bil ujet ter se sedaj nahajam tu v Szombathelyju. Upam, da nc bo dolgo trajalo. Prosim Te, sporoči to mojima sestrima in prijateljem. Po par hudih, mučnih dneh nam. gre razmeroma dobro. Bodi mi najiskreneje pozdravljen! Božidar Sever. — G. Tomaž Olip iz Sel pri Borovljah in njegova sestra se nujno prosita, da se umakneta takoj k svoji nečakinji na Dolenjsko, ali naj naznanita vsaj svoj sedanji naslov, A. I. — Dražba plemenskih krav. Opozarjamo, da bo druga dražba plemenskih molznih krav v Medvodah v sredo dne 15. januarja t. 1. V prvotnem razglasu je bilo pomotoma navedeno 14. januarja t. 1. lj Pogreb mladega le^ijonarja. Umrl je včeraj v garnizijski bolnišnici šestošolec Ivan Štrukelj. Dne 7. t. m. se je javil v legijo brez očetovega dovoljenja in še isto noč ga je zadel v Podrošci drobec granate. Težko ranjenega so pripeljali v sredo zvečer v garnizijsko bolnišnico, kjer jc v petek jutro umrl. Pogreb bo jutri (ne danes!) popoldne ob 3. uri iz šolskih prostorov na Viču. — Ncumcvno nam je, da vabijo v legijo 16lctne dijake, in to celo brez dovoljenja starišev! Kdo ima na vesti žrtve!? lj Smrt za domovino. Pri brambi naše severne meje je 10. t. m. padel, zadet od granate, Boris Kostanjevec, mor; nariški akademik in prostovoljce koroške legije. Pogreb bo v nedeljo, 12. t. m., ob 3. uri popoldne iz deželne bolnišnicc na pokopališče pri sv. Križu. lj Umrl je danes dopoldne g. Štefan P r a n z o t, gostilničar in posestnik v Siodnji Šiški, Celovška ccsta 66. Pogreb bo v pondeljek ob pol 4. uri popoldne. N. p. v m.! Družini naše sozalje! lj Slovenska Marijina kongregacija gosnodov. Redni tedenski shod v ponedeljek, dne 13. t. m., v kontfretfacijski kapeli on lj Kdo kolnc? Propoved v nedeljo, dne 12. t. m„ ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov, lj Desetnik Vinko Gostinčar, ki *e jc v zadnjih bojih ;>:i Podroščici na Koroškem posebne odlikoval, je sin bi/i-JP-i državnega in deželnega poslanca Jožefi Gv stinčaija in je bil pred izbruhom svetovne vojne član leir.pcterskega »Orla«. lj »-Krščanska dobrodelnost« jc naslov cerkvenemu govoru, ki ga govori veleč, g. kan. Nadrah jutri ob 7. tiri zjutraj v cerkvi sv. Petra (o priliki 20 letnice Vincencijcve konfcrencc). lj Ellznbetr.a konferenca pri sv. Petru v Ljubljani ima svojo sejo v ponedeljek dne 13. januarja ob 6. uri zvečer v navadnih prostorih. — Udeležimo sc tudi vsi slavja dvajsetletnice Vincencijevc konference pri sv. Petru, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m, in sicer zjutraj v ccrkvi ob 7. uri, rvečer pa na dobrodelni predstavi v Ljudskem domu! lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode priredilo dne 2. februarja Vodnikovo sla vnos t. Prva pevska skušnja bode jutri, v nedeljo, 12. t. m., ob 11. uri v društvenih prostorih v »Rokodelskem domu«. lj Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico prosi, naj sc nemudoma zglasc vsi oni čevljarski mojstri, ki so se vrnili od vojakov. IfesSnSk S. Kb S. Z, * »Oderuštvo in dobrota« v Ljudskem donsu. Vstopnice za nedeljsko predstavo so razven stojišč razprodane. Igra sc ponovi v soboto 18. t. in. o priliki orlovskega tečaja. Vstopnice sc bodo dobile v- pred-proda)i v »Katoliški Bukvami« in kon-zumnih društvih od torka dalje. " šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih hiše Favai poleg državnega kolodvora redno društveno predavanje. Udeležite se predavanja v obilnem številu. Orel v Št. Vidu nad Ljubljano jc imel na sv. Treh kraljev dan svoj ob/ni zbor, pri katerem si je na novo začrtal ci-Ijc orlovskega dela. Pristopilo je takoj 30 fantov, kar kaže, da strašna vojska ni umorila orlovskega duha. Novi odbor, ki sestoji iz izkušenih starejših in deloma iz. navdušenih mlajših fantov, nam jc porok, da ima Orel v Št. Vidu bodočnost. Za enkrat ima »Orel« na razpolago knjižnico in tedenske sestanke, kateri so dobro obiskani. Upamo, da se tudi vprašanieTielo'-vadnice ugodno reši, Orel v Trbovljah sc je poživil. Imel jc preteklo nedeljo dne 5. januarja shod. Na shodu se je začrtal program za nadalj-no delo. Orel v Vačah je imel v nedeljo dce 5. januarja svoj občni zbor. Orel v Šmartnem pri Litiji se krepko razvija. Na sestanku v nedeljo dne 5. januarja je pristopilo zopet 20 novih članov. Orel v Tržiču ima prihodnjo nedeljo dne 12. januarja svoj občni zbor. Prireditev proslave Vodnikove na Koprivniku v Bohinju se je radi slabih potov preložila na svečnico, 2. svečana. pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob ! pol 8. uri prvič v letošnji sezoni velika opera : slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega j > Jevgenij Onjegin za A-abonement. — V nedeljo popoldne ob pol 3. uri opereta ; Corne-villski zvonovi« izven abenementa. Zvečer poljska komedija Lehkomiselna sestra« za C-abonement. — V ponedeljek, dne 13. t. m. se ponovi opera Onjegin« ob pol 8. uri zvečer za B-abonement. — V torek, dne 14. t. m. komedija -Lehkomiselna sestra^ za A-abone-ment. — Ravnateljstvo gledališča jc dalo natisniti za opero »J. Onjegin« male brrJuro, ki vsebuje razporedbo oseb, kratek 5'vljenjepis A. V. Puškina in P. J. Čajkovskega in na zadnji sfraoi vsebino opere. Ker so bile slične knjižice z ozirom na razumevanje opere nujno potrebne, smo prepričani, da se jih bo občinstvo radevolje in z zanimanjem poslužilo. Cena brošuri je 1 K. NaSnovelSe. BOJI ZA PODROžčICO. Jesenice, 11. Danes zjutraj se boj sicer nadaljuje, a je doslej bolj mirno kot prejšnje dni. Naši fantje se sijajno drže. Koroški Nemci poročajo. Celovec, 10. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Ko so naše čete zasedle Borovljc, so našle povelje štacijsega poveljništva, ki sc glasi tako-le: »Povelje štacijskega poveljništva. Vsak dan sc bližamo trenutku, ko dospemo v Celovec. Čas se bliža, ko ostanemo brez 3krbi na gorkem. Naš sunek mora biti za sovražnika tako močan in nenaden udarec, in ga moramo izvesti tako, da je nemogoč vsak odpor. Zaradi tega se mora čutiti varnega, da potem nenadnejše pripravimo v obup. T' naši ukrepi bodo omogočili izvedbo, in zaradi tega so za nus zelo važni. Bodite uverjeni. da Vaši poveljniki skrbe za Vaš blagorl mejte zaupanje rlo našega majorja, našega odličnega poveljnika! i:c par dni, in jugoslovanska trobcjnica bo plapolala nad Cclovccm. Podpisana: Kren, etnlnik. Zobec.« Obslrukcija koroških socialistov. Cclovcc, 10. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: V svoji včerajšnji seji je začasna narodna skupščina nadailevala šc v znamenju socialno-demekratične obstrukcije debato o zako-au za volilno obveznost. Posl. Dimnig jc imel dvourni obstrukcijski govor* nakar jc govoril še socialnodemokratični poslanec Luger. Medtem je prišlo do kompromisa, da bodo prestopki proti volilni obveznosti kaznovani enotno z 10 kronami mesto 500 kron, kakor je bilo določeno prvotno. Nato so socialni demoratje opustili svoj odpor in je bila predloga končno sprejeta z.nekaterimi popravki. Socialistična demonstracija na Dunaju. Berlin, 10. jan. (Lj. k; u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Neodvisni socialisti so danes priredili demonstracijo, ki sc je je udeležilo približno 100.000 oseb. Vsi so zahtevali takojšnjo ustavitev krvo-litja. Poljaki proti boljševizmu. Krakov, 10. jan. Dunajski korespon-dcnč.ni urad poroča: Poljska likvidacijska komisija jc dobila od Poljskega odbora v Pa rizu brzojavko, - da je uaršal Foch pozval vodjo komisije za premirje, naj povabi nemško vlado, da dovoli poljskim četam popolno prostost kretanja na ccstah in železnicah, da organizirajo jez proti napredovanju boljševizma na Poljskem in Litev-skem. Židovski pogromi v Ukrajini. Varšava, 10. jan. (Lj. k. u.) Poljska br-zojavn agentura je dobila o položaju v Ukrajini sledečo brzojavko: Dne 2. t. m. so bili v Žitomeru in Berdičevu veliki židovski pogromi, pri katerih je bilo oškodovanih več tisoč ošeb. V Berdičevu je bilo ubitih približno 700 Židov. Pogromi v Berdičevu so se pričeli med razoroženjem židovske milice po •Petjurovih vojakih. Iz 43. se'e Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. januarja 1919. Proklamacija regenta Aleksandra z dne 6, januarja 1919 se po naročilu skupnega ministra za notranje zadeve Pribičeviča razširi v 5000 izvodih pO -deželi. Deželna' vlada za Koroško poživlja Narodno vlado v Ljubljani,-'da se do 11. januarja •1919 ob 12. uri-opoldne izpuste koroški Nemci, ki so bili južno od Drave in v Velikovcu aretirani in odpeljani iz dežele, sicer bo izvajala •najstrožje represalije. — h Celovca je prišel stotnik generalnega štaba kot parlamenter in vprašal, ali je Narodna vlada pripravljena, pogajati' se o premirju. Obe zadevi sta se odstopili v rešitev skupni- vladi v Beogradu, ker spadata v njeno kompetenco. V posvetovalno dvorano je prišla internacionalna komisija za pomoč osrednjim velesilam glede prehrane, obstoječa iz 4 častnikov (dveh Italijanov, enega Afigleža in enega Ame-rikanca). Dogovarjala sc je z Narodno vlado rflede. prevoza živil za Nemško Avstrijo. Člani Narodne vlade so informirali komisijo o naših pritožbah proti Nemški Avstriji, ki ne dopusti prevoza soli, sladkorja in petroleja in jo prosili, naj posreduje ori Nemški Avstriji v tej zadevi. V kontrolno konjisijo za' likvidacijo deželnega odbora kranjskega se 'imenuje Ivan Ogrin, v upravno komisijo dr. Jure Adlešfč. Dvorni svetnik dr. Franc Zupane se na lastno prošnjo vpokoji in se mu izreče zahvala za službovanje s prošnjo, da ostane v službi do imenovanja novega načelnika zdravstvenega oddelka. Komisija za enotno ureditev uradniškega vprašanja je izdelala svoje predloge z ozirem na resolucijo glede izboljšanja gmotnega stanja uradništva, ki jih je izročil Narodni vla.di predsednik združenih uradniških organizacij. Predlogi se izroce poverieništvu za finance, da izračuna finančni efekt, nakar bo o njih razpravljala Narodna vlada'. Na razgovor pride predlog, da se razpuste tekom 14 dni vse vojaške delavnice, ki so bile nanovo ustanovljene po izbruhu vojne. V prvi' vrsti prideta v poštev vojaški stavbni urad in vojaška klavnica; pridrži naj se samo avtomobilska delavnica. Zadevo uredita dogovorno povsrjeniBtvo za javna dela .in narodno obrambo. Profesor Mihael Michor na drž. obrtni šoli se pomakne v VIII. činovni razred s pravno veljavnostjo od 1. januarja 1919. Inženirji Ivan Marek, Oskar Juran in Avrelij Kobal se imenujejo za stavbne nad-komisarje. Vsa javna kincmatogrr.Iskn podjeija v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani se po-državijo v korist invalidom. Podrobnosti določa tozadevna naredba. Na licitaciji pe proda slodeče demobili-zaeijsko blago: sodi bivše Fiisserzentralc, gla-sovirji in drugi glasbeni instrumenti. Glasovirji se razstavijo na ogled v Mestnem domu. Dan licitacije se pravočasno naznani. Južna železnica zahteva še vedno za de-mobtlizacijsko blago civilne tarife, dasi so se v Avstriji plačevali le vojaški tarifi. Narodna vlada ji civilnih tarifov ne prizna od 1. novembra 1918 naprej. Les iz demobilizacijskega blaga se dovoli direktnim porabnikom (kmetom in obrtnikom) ,po vodilnih cenah, ki so veljale 1. novembra 1918. Sklene sc načelo, da se vsak obrtnik, ki kupi demobilizaeijsko hlago po zmernih cenah, zaveže, da bo tudi izdelke iz tega blaga prodajal po primerno nižjih cenah, nego so sedaj v navadi. V svrho kontrole nad cenami bo ooverjeništvo za javna dela naznanilo pover-jeništvu za socialno skrbstvo vsak slučaj, da sc jc kakemu obrtniku prodalo dcmobilizacij-■ko blago pod toni pogojeni. Na ta način upa Narodna vlada doseči polagoma znižanje cen. Odobri sc naredba poverjenistva za socialno skrbstvo, s katero sc izpreminjujo § 1., 6. in 10. o varstvu vojnih beguncev (drž. zak. St. 15 cx 1918). Rok za vlaganje prošenj: a) za prispevek za preživljanje družinam vpoklicanccv, bi za naklonitve svojcem vojnih invalidov, padlih in pogrešanih, ter c) za amerikanske podpore so podaljša do 31. januarja 1919, Razveljavijo se dotična določila v narcdbl poverjenistva za narodno obrambo z dne 16. decembra 1918 (Uradni list št. 27, naredba it. 211), po katerih gre vzdrževalnimi družinam invalidov le tedai, če je invalid 50 odstotkov za delo nezmožen in je obstanek, družine ogrožen, « • • . • ' • Razglasi se, da zakon ž~ldne 28. ittarca 1918 (drž. zak. št. 119) in tozadevna=«red-ba o nnklonitvah velja tudi za invalMeJl&e to potrebni, imajo že nakazano pokojnine jjn so vsaj 20 odstotkov nezmožni za~ irarševani« svojega poklica. Razglasi se nadalje^ dF tudi invalidi vlagajo prošnje za naklonitve Wdavkariji. * .fsc-r u ctf Družinam beguncev, katerim so prispevek, za preži v zasedenih krajih, spevki pri davkarijah __________ _________ ___ istih davkarijah naj begunske ' družine cmlafia-jo nove prošnje. , _ e ^-f Z Nemško Avstrijo -se.sklene^j^iproci- teta glede izplačevanja vojaških podj V Ljubljani se ustanovi krorffisija za preživljanje kol druga instanca. 'Nerešen**1 akte prejšnje deželne komisije za' Preživ£aqj|p prevzame oddelek za .socijalno slf^b^ Poverjcništvu za finance se naroči, naj $e vse pogodbe s trafikanti odpovedo s trimesečnim rokom in oddaje trafik ha noveft razpišejo. Prednost pri oddaji trafik-.im&jo invalidi. V avg. 1917 so laški letalci zažgali na Koroški Beli in v Javorniku na. Qpj-enjskem. I\j-gbrclci še sedaj nimajo novih biyališ'Č:.' Narodna vlada je razpravljala o sredstvih,"da?Še pogorela poslopja na spomlad, "zopet »sezidajo. Ureditev zadeve je prevzelo, peverjeoj^tvo za notranje zadeve. , Avstrija je dajala revnim slojem življenjske potrebščine. V"ta'namen je" obstojala posebna »Akcija za nižje slojfev," Po^erfeiištvo za notranje zadeve bo stvar preštudiralo in o njej poročalo. ••„. Rudolf Matj&šič, oblastveno avforiziran zavarovalni tehnik in pristav v^nofrtPhjtem ministrstvu na Dunaju, se imenuje Zarrta|iika v referatu za socijalno zavarovanja pri paverje-ništvu za socijalno skrhstvo v Ljubljani s prejemki VIII. činovjiega razreda 1. plačilne stopnje. 'i O t Okrajni glavar Božidar Sponn/-\&fie doslej služboval v Dalmaciji, se 'sprejm&flv službo Narodne vlade SHS # Ljubljani. Stanje moštva ljublianškCj policije se zvila od '130 na 200 nibz. »- « >- * Odobri se z nekaterftoi izpremsmbami naredba poverjeništva za notranje zat^Ve gle< de omejitve pijančevanja. • Sedanji invalidski oddifek Vbbrtfti šoli s« preosnuje v samostojen zavod. " Invalidom na.invalidskem joddelktein vojnim slepcem se devolu-r?pzun dosedanjjh pre* ali trgovski), ali ki so prideljeai-raaaim obrt« nini mojstrom v.ukj 2. onim invalidom, ki •• šc_ zdravijo, a so -tako pohabljeni; da ne morejo obiskovati invalidske Šole'. Glede prehrane invalidov se-doidčf;- cfa "do&vajo invalidi enako hrano 'kakor bolni • vojaki- Tfbak pa dobe slepci in natura. •.. - Nemška Avstrija" je razpisala"- po dojlih poročilih volitve za nemški državni zbor tudi v Radgoni. Izvršitev volite^*v Radgoni se pre« pove, ■ .. / j - Mesto obolelega profesorja, dr^ Zgreta 5* dodeli poverjeništvu za uk in bo'g6č£stje kot referent za bogočastje profesor dr.tiikman. 4- A " a Krompir na rdeče izkaznice B. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, prejmeio krompir v pondeljek, dne 13. t. m., v torek, dne 14. t. m. in v sredo, dne 15. t. in; pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: v'pondeljek, dne 13. t. m. dopoldne od 8.«, do 9. ure* Ste V.. od 9. do 10. ure štev, 151 do-300,.od tf. do U, ure štev. 301 do 450. popoldne od 2.,do 3. ure štev. 451 do 600, od 3. do '4.'ure'stey. 601 do 750, od 4. do 5. ure štev. 751 do :<*)0. — V torek, dne 14. t. m. dopoldne .od 9, ure štev. 901 do 1050, od 9. do lO.rnre :&l«v. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure štev, -1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1351 do 1500, od 3. do -4. ure štev. 1501 do 1630, ,- nj- 4. do 5. ure štev,. 2251. do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja,.kg S(Tane 40 vin. a Čebula za I. okraj. Stranke j. okraja dobe čebulo v pondeljek, dne 13. t. m, v telo« vudnici I. državne gimnazije. Delila*, je bo na krompirjeve nakaznice po sledečetn- Vedu:' od 8. do 9. ure dopoldne' štev. 1- do 200, o'd 9. do 10. ure štev. 201 do 400,- od 1Q. do. 11. ure štev. 401 do 600, popoldne od 2,^lo 3. ur« štev. 601 do 800, od 3. do 4."ure^tev. 801 do 1000, od 4. do 5. ure štev. 1001 do konca« Stranka dobi za vsako osebo 2 kg 'čebule, kd stane 1 krono. . a Čebula za II. okraj. Stranke ILs okraja slednjem redu: V torek, dne 14, t. m. od 8. cjo 9. uie dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. ure štev. 201 dor 400, od 10. do 11. ure štev. 401 do 600, poopldne od 2. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do 5. ure štev. 1001 do 1200. V sredo, dne 15. t. m. dopoldne od 8, do 9. ure štev. 1201 do 1400, od 9. do 10. ure itev. 1401 do 1600, od 10. do 11. ure štev. 1601 do konca. Stranka dobi za vsako osebt> 2 kg čebule, k« stane 1 krono. a Sveče na petrolejske izkaznice B. Me. stna aprovizacija bo oddajala sveče strankam s oetrolejskimi izkaznicami, zaznamovanimi S črko B v pondeljek, dne 13. t. m. in v torek« dne 14. t. m. pri Miihleisnu po naslednjem redu: V ponacljek, dne 13. t. m.: I. okraj od 8. do pol 10. ure dopoldne, II. okraj od pol 10. do pol 11. ure, III- okraj popoldne od 3. do pol 4. ure, IV. okraj od pol 4. do 5. ure. V torek, dne 14. t. m.: V. okrai od 8. do pol 10. ure dopoldne, VI. okraj od pol 10. do 11. ure, VIL okraj od 2. do 3. ure popoldne, VIIL okraj od 3. do 4. ure in IX. okraj od 4. do 5, ure popoldne. Stranka dobi pol zavitka sveč, kar stane 1 krono* tfbrv. t. SLOVENEC, ff, hmub. i9i% on"as Iv Gospodarske novice. g Tihotapstvo ali prosta trgovina. Pod tem naslovom prinaša »Hrv. Obrana« naslednje vrstice, ki zelo dobro ilustrirajo našo »prosto trgovino«: »Zaloge žita v Slavoniji in Sremu so mnogo večje, kot jih potrebuje zase tamkajnšje prebivalstvo. Ljudstvu je prepovedano prodajati ta od-viiek, a izvedba te prepovedi je nemogoča; ljudje vtihotapljajo žito v sosednjo Bosno ob vsej savski meji in ni misliti, da bi Še to moglo preprečiti, cela armada ne bi tega mogla storiti. Par sto ljudi prevozi na brodih cel vagon žita in zasluži pri tem do 25.000 K. Vsak posameznik zasluži 70 ' ^0 K. Tako gre preko meje na stotine i.Conov žita, Železnico prevažajo edinole apce. Delavca ne dobiš niti enega za do 30 K na dan. Po nekaterih slavon-'• :]• vaseh so pustili poljsko delo vsi, od i noga gospodarja do zadnjega člana • ine, in se vrgli na tihotapstvo. Krom-& še neizkopan in gnije v zemlji, ko-nepospravljena, zemlja zanemarjena, n danes moramo računati s tem, da bo »rfb >dnja letina mnogo slabša. Vse to bi ,-dpadlo, ako bi se dovolila prosta trgovina .- žitom ali da bi se vsaj bosanski vladi • lilo, da nakupi potrebno množino žita St smu, Slavoniji, Bački in Banatu. Po- trebščina Bosne je naravn6st neznatna v primeri z zalogami žila, ki ga imamo v naših pokrajinah. S prosto trgovino bi sc prav gotovo ne izvozilo več žita, kot sc ga sedaj potom tihotapstva. Pričel bi sc reden promet in nastalo bi pri nas zopet normalne razmere. g Čehoslovaška valuta. Čehoslovaška republika bo pristopila latinski denarni konvenciji, enota bo krčma. Kakor znano, datira latinska denarna konvencija iz leta 1865,, ko so sc Francija, Belgija, Švlfct in Italija, pozneje tudi Grška in Monako, dogovorile, da bodo vzdrževale valuto frankov v razmerju zlata in srebra 1:15 in pol, kovati novce enake vrednosti in jih medsebojno sprejemati kol plačilo. Verjetno je, da bo tudi naša država pristopila latinski konvenciji. g Modro galico za škropljenje trt proti percnospori v letu 1919. priskrbi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani vsem vinogradnikom v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, če so družbeni udje ali ne, po 8 K 50 vin. za kg na vseh krajih razdeljevanja, ki se jih toliko ustanovi, da more priti vsak vinogradnik brez imena vredne zamude časa do njih. Ta cena je za celo slovensko ozemlje države SHS enotna in se nc sme nikjer prekoračiti. Vso naroče- no modro galico je takoj ln naprej plačati. Na naročila brez denarja sc družba sploh ne ozira. Priskrbo modre galicc jamči družba le tistim, ki jo precej ali vsaj do 1. marca t. 1. naroče, dočim bo zvršitev kasneje došlih naročil zelo dvomljiva, ali sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modre galice so objavljena v 1. številki letošnjega »Kmetovalca« in se dobi na zahtevo njih ponatis zastonj pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Kdo izmed vračajočih se ruskih vojnih ujetnikov kaj ve o Jakobu Grk, zadnji čas bi-vajočem v TaSUentu, Turkestan, Rusija? Služil je pri lovskem bataljonu št. 20 v Galiciji. Zadnjič je pisal meseca junija 1918. Kdor hi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi streškov Frančiški Grk, postaja Ro-žnidol, Dolenjsko. — Prošnja. Golob Franc, pešec pp. št. 17, dodeljen brzojavnemu oddelku 45, vojna pošta J36, se do danes ni vrnil, ne oglasil, vkljub temu, da ga je tovariš, ki se je vrnil, dne 3. novembra 1918 šc videl. Čc je komu kaj znano o njem, sc prosi, da sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi rodbini, Marjeta Golob, pošta Ptuj (Kicar). Pogreša se od 6. novembra 1918 rezervni narednik ljubljanskega pešpolka Ivan Hle-banja, rojen 1888, doma iz Podkorena pri Kranjski gori, Gorenjsko. Imenovani je zapustil dne 6, novembra 1918 bolnico taborišča. fLageripital) v Feldbachu na Štajerskem, kamor je prišel začetkom oktobra 1918 iz italijanskega bojišča, kjer je obolel na malariji. Od tega dne niso dobili svojci o njem nika-kega obvestila. Prosi se, da javi dotični, komur bi bilo kaj znano o njem, na sledeči naslov: Ivan Hlebanja, Podkoren 1 c>, p. Kram ska gora, Gorenjsko. Zgubila se ie usnjat.i črna ročna torbica 7. večjo vsoto denarja in raznimi milenkost-mi. Pošten najditelj sc prosi, naj jo odda proti nagradi Hel. Rodič, Poljanska cesta 2, pr Zgubil se je majhen rujav šekast pes Prosi se, da sc ga pripelje nazaj g. A. Štele, Ambrožev trg 9. Zgubila se je 8. t. m. zvečer usniata denarnica z večjo vsoto denarja od Zvezde po Kongresnem trgu skozi Židovsko ulico proti Trnovskemu mostu. Pošten najditelj se proti, naj jo odda v Konsumu na Kongresnem trgu proti nagradi. V gledališču, parter levo. se je zgubila na novega leta dan pri popoldanski predstavi usnjena pločnuta denarnica z monogramom A. P., vdelan na srebrnem okovu denarnice z vsebino 1 bankovec za 20 kron ter nekai drobiža. Najditelj naj denar obdrži, denarnico pa odda proti nagradi 20 K na policijo. nap V veseli družbi v gostilni pri >So-UUu kolu< Pred Škofijo jc nabral za slovensko oslepele vojake uosp. Josip Mayer K 3S-54. Prosim, posnemajte! Bukova drva, dolga,' sc prodajo že razžagan.a in razsekana in dostavljena na dom. Si. C. Tauzher, Ljubljana, Du najska cesta 47. uiel (Hm) za mizarle^bu^o a • ponuja tvrdka M. Pippan, r. z. , v Mariboru, Grajska ulica št. 8. pripravna za trgovino na prometnem kraju v Ljubite i'. Cenjene ponudbe pod „Trgovina na upravništvo Slovenca. > V i (trma 'gl« za stroje ln. Lao stroj-^Ms illll G, no olj«, prazne vrečo, lan- 4 oko u trt vagone hrastovih, ore-V in jesonovih plohov proda L. •>;\5'| v Kranju. i LjubljaniMkup,,NftS,0Vkupca 'jk f ujUUljdll! pove upravništvo te-,!■ iU ta pod itev. 173. poučuje učiteljica. VeS so : UU poizve pri H. Kiallnger aa itir/ vi castt St. 7, pritličje, stan. 3, od 11, do 2. ure. 175 večjo množino proda tvrdka A KUŠLAN, Karlovska ceste 15, * ' Jbljani, — Dalje se odda tudi množino vormnt-vlna sladkega. U anevaoje in tiranu ■emenskega ul. 26, Ljubljana. (190) ..<-... «. mmmmmmmammm—mmmm-mmm^m^^^^ i ia 11 <• »M/i na prodaj, Štirje, po osem . ;LM tednov stari. Več se poizve itah 73 pri LJubljani. 1201] Vllharlra srednjih let, dobra gospo-nUUDI 110 dlnja, se takoj sprejme proti dobri plači v večjo trgovsko hišo v Ljubljani. Ponudbe pod „Dobra slnžba 241" na upravo .Slovonca". Dlf nrPCDlitVD se Proda žt«dllmk, 10 KU llludulillu 2 m razžaganib drv, otroški voziček in nekaj živeža na Poljanski cesti 12^ priti, desno (230). Hiša naprodaj $ jurskem. Ker v mestu ln okolici ni sodarja, bi bilo za takega obrtnika zelo pripravno. Popraša naj se pri: Fr. Kapi, Zelena jama 157 p. Moste pri Ljubljani (235). VnalemsevMiDens^. stilno ali tudi samo trgovina z mešanim blagom. Ponudbe pod znamko: „M, S. K. 229" na upravo „Slovenca". Eooiisn-Beriitz melone its? gwing bu an American. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca* pod Amerlkanka 225. 4 < 4,i se proda; poizve se v pisarni . „Balkan" na Dunajski cesti 33. t ~ m iSče zakonski par brez v v uujv otrok z eno sobo in ku-za takoj ali kasneje. Najraje v • . j il Belgijske vojašnico. — Ponudbe L P. K. poštno ležeče LJubljana. lavna dražba. prostovoljni dražbi pri Juvanu v Ci-glerjevl ul. 117 (Novi Vodmat) prodalo pehlfitvo in razni drugi predmeti, 1» i.hinLa dobro ohranjena in KO UlJlCllO, več perila, je napro-Naslov prodajalca pove uprava T ?venca" pod št. 208. .———im ■ m ■ ■ n. i ■ i ■ . i ■ ii i ■ ■ —»— 1»! Z3 iiHOViOO jVnaTom^skom ■>. Štajerskem ali kjerkoli želim V najem, oziroma manjšo, za to vno hiSo v nakup. Ponudb« naj iljajo pod „Lo!cal 39« n« upravo nca.- i MM ponudba. &000 K premoženja v blagu, se svrho ženitve seznaniti z goli vdovo. Prednost ima trgovka * m. Resna pisma s sliko se prosi ijamčona tajnost 1919 na upravo It V" Kmetovalci, Mi&i, rr S2 na bencin. Cena skrajno nizka. Ogleda se pri Fr. Bavbar, ključavničar, Marije Terezije e. 6. Kina-srebrno gfa se pri zlatarju g. Znpancu, Wolfova ul. 6. Lfnbljana. (222) Ljoiomersko vino KSkTiKS Ivan Modlk, Vodmat 115 pošta Moste pri Ljubljani. MlinflF Pr°s' Heleno 20, poste restante, lllllllUl naj pošlje upravi „Slovenca" svoj natančon naslov, ker so nedopustna šifrirana pisma, da jej more odgovoriti na poslano ženitno ponudbo. Pismo se prosi pod „ML1NAR 2fiOu. s stanovanjem so odda s 1. februarjem na Poljanski cesti 8. Dflhiftun 'n nekaj otroških stvari se rUUlilllU proda v Salendrovi u. 4./1I. 2000 ko korena zgssvist 30 K za 100 kg Več se poizve pri: Mariji Brodnik, Kongresni trg St. 16. Gostilna ali reslavracila iut^ na račun. Pismene ponudbe pod gostilna 234, na upravo »Slovenca*. Vinctrn/r in sc sprejme dijak-nlžje-luMIUitl JU šolec. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod lnstrukclja 236. zamenjam za _______________________ živež oziroma jajca Oavald Dobolc, Ljubljana, Martinova cesta št. 15. Odda s« v Litiji približno 50 oralov obsegajoče 186 posestvo v najboljšem stanu t govejo živino, konji, svinjarejo, modernim poljskim orodjem in prostornim stanovanjem na polovico pridelka in prireje. PoStens družina z odraslimi, za kmetijstvo sposobnimi otroci ali sorodniki, ki si hoče na ta način ustvariti ugoden položaj in brezskrbno bodočnost, naj so glede natančnejših pojasnil obrne na: Franc Simc-i, veleposestnika v umi. t Rodbini Vidtc-Vevar javljati lažno vest, da j« njih nepozabni vnuk fa nečak, gospod 233 Tinko Smolnikar strojnik v jvgoslov. mllarsl v Šiibi dne 9. f. m. nenadoma preminul. Pogreb (• je vrill dne U. t m. ob 5. uri popoldn« na pokopališče k sv. Križa. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen pporain. ▼ Ljubljani, U. jan. 1919. Tužnira srcem Javljam vsem prijateljem in znancem, da je naš skrbni oče Jožef Kamušič v 75. letu dne 18. decembra 1918 v od sovražnika zasedeni Kož-banl na Goriškem po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. V Zagrebu, 10. jen. 1919. Joso Kamušič, pravnik v Imenu vseh sorodnikov. Drnria C0 * 'os-hrek in železna peč. riUlin jC. Več se poizve v Kladezni ul. 13, v Krakovskem predmestju. nranrnčfinn poučuje od 15. t m. dalje riulilUjUUU v tem jeziku zakonito izprašana gosoodična. Natančna pojasnila na Sv. Petra ceati 27, L 204 m je naprodaj 'fiH"? pripravna za vsako obrt. V hifi ac nahaja večletna klepar?.!-:^ obrt. Poleg »pada sadni vrt in ena njiva. Interesenti naj obrnejo ua posestnika Vinko Bele, kleparski mojster v Kranju. JULIAN PANCZYNSZYN MINKfl PANCZYNSZYN ROJENA CIBER POROČENA 11. PROSINCA 1919 LJUBLJANA DROHOBVCZ M«rdii pngrtbnl itrod v LJubljani. k ^. $ stanovanjem S se sprejme v najem. Ponudbe a * 'avo „Slovenca" pod št, 53. •;nf. \ rfifina leP° vzgojena, prod vsem UM, iz dobre kmetske hišo, 4 odinjstvu in kmetijstvu zadostno »ob' iona, se išče za. boljšega drž. enca-velepososthtka. Ponudbe s pri' pall Jn podatki sprejema uprava od št. 82, ako znamka. U ia Gg. vjotnike, vrnivše so iz * lu. Rusije, prosim iskreno, ako il i/ i li podati — proti povrnitvi vseh *? s it - kakSna. četudi najmanjša >rol. Podatke se prosi na naslov: te/ ' ab, Br«g-Borovnloa. rt— - ■ i i - ',§• ,. ii/np trgovčev sin, s prakso v HCb, prodajaJni in pisarni (Lu-t Trst, Schicht-Ustje, Maggi-Dunaj) zator, slovensko-nemški kores-, rt nt, razume dobro srbski, ruski, ski in iMn primernega staluega nski lotC mesu. Ponudbe pod *e 135" na upravo ffSlov«nca". Odbor za zasedeuo ozem • JURUI lj« v Ljubljani, Dunaj-usta 32 rabi vsestransko izurjeno ipisko. Nastop takoj. -■» —--- - - ' ni iDhnik absolvent 3 letn« mor-' .'JI ICIIIIIR nariSke (trojne šole s K,.i'0'j prakso ter 3 letno službo v teh-M't ■ pisarni, želi vstopiti v primerno l'r : itehničuo sluibo. Cenjene ponudbe X fro »Tehniki A 1240 na upravni-Slovenca". DrnriRifllta poštena in pridna se riUUujUlnO« sprejme v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo ooe, ki so že službovale na deželi. Več se poizve: L Kandnšcr, trgovec, Mengeš. Brez posebnsffa obvestila. Pretutaega srca javljamo, da Je u-nri Junaške smrti za Jugoslovanski Korotan naš nad vse ljubljeni, predobri sin, oziroma brat Janko Vilman, nadpor. 17. p. p., gimn. abiL dne 10. prosinca v Podrošci. Počivaj mirno v jugoslovanski zemlji, katero si ljubil nad vse! Pogreb nepozabnega je v v nedeljo ob 5. uri popoldne na Jesenicah. Jesenice - Sava, 11, prosinca 1919. Kristijan in Aartja Vilman, sta risi, Cilka Vilman. učiteljica, sestra. Franc Vilman, uradnik, brat. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu|očo vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma svakinja in tašča, gospa dne 2. Januarja t- P° dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere v Kloster-neuburgu preminula. Truplo nepozabne pokojnice se Je prepeljalo na Rudnik in se položi v nedeljo dne 12. januarja 1919 ob 3 uri popoldne v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi tis Rudniku v ponedeljek dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne. Klosterneuburg-Rudnlk, 11. januarja 1919. Erna Sapecks, r. LenCe, hčer' It s; Karol Lente, sin; Vojtjeh Sapeckl, podpolkovnlk-avditor, zel; Iva LenCe, r.Kobl, sinoha. Mcitnl pogrebni aavoqael, dočim se 676 delnie po oeni K 500'— lel-quel prepusti javni subskripciji tudi za nedelničarje. 2. Delnice IV. emisije sodelujejo na uspehih podjetja z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1919 dalje, kakor stare delnice. 3. Opcijska pravica pripada starim delničarjem, ki morojo dobiti za vsako staro delnico eno novo delnico po ceni K 3Ž5-—. Delničarji, ki želijo Izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic v pisarni hotela ,,Union'. 4. PredbeleSbe na delnic« javne SUbskrlpclje pO K 500 — sprejema pisarna hotela .Union*; upravni svet st pa pridrži pravico repsrticlje subskribiranih delnic. 5. V slučaju, da bo o priliki roparticlje podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot Je predbeležil, se mu povrne več vplačana v30ta. dne 1, februarja 1919. 6. Prcdbeležba ln popolno vplačilo delnic tt mora izvršiti med 8. In 14. Jan. 1919; v istem roku se toora izvršiti tudi opcijska pravico. 7. Kurzni dobiček novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Delniške stavblnsko družbe „Union" v Ljubljani. Upravni svet Delniike atavbinske družbe Dnion- t Ljubljani, j* -rai 'i—» spretni, priljubljeni! Nudi seVam prilika za dober postranski zaslužek. Pismene ali ust, ponud. uredništvu ..Slov.' družba i omej. zav., Maribor ob Dravi- Gosposka ulica št. 5. Električne naprave za razsvetljavo ia milne. Sage in drugo naprave Električni motorji, elektroni gla-ditnlki, električne fepne svetilke. Edina slovenska veletrgovina nmetnega cvetja b pogrebnih potrebščin Anton I. Finžgai VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojimi Lahek, prav dobe podjetni fantje in možje v Jugo slaviji. Ponudbo pismeno ali ustmrnc na uredništvo :iSlov U. » (torek) črke II do L, » 15. » (sreda) črke M do P, » 16. » (četrtek) črke R do T, » 18. » (sobota) črke U do Z (X, Y). Nedelja, dne 19., in ponedeljek, dne 20. januarja, sta na razpolago za žigosanje onim, koteri so brez lastne krivde zamudili svoj dan. Opozarja se pa občinstvo, naj se nikar iz komodnostl ne zanaša na ta dva dneva ter o pravem času pride, ker sicer bi komisijam ne bilo mogoče do zaključka opraviti vsega dela in dotični denar bi postal neveljaven. III. Način žigosanja. , . Vsak bankovec dobi uraden pfečat. bankovci od 10 kroii in višji pa tudi številko uradnega zapisnika. Bankovce po 1 in jio 2 kroni se kar prinese b komisiji, ji pove, koliko da jih je (komisija jih preštejc),' nato jih komisija po izdanih navodilih vpiše, ožigosa (štcmplja) in izroči prinesitelju nazaj. Enako je postopati z višjimi bankovci (po 10 kr«n in več), ako jih stranka ne prinese h komisiji več nego vsega skupaj dvanajst, najsi bodo vsi iste vrednosti n. pr. (vsi po 10 kron) ali pa razne (n. pr. 2 po 10, 3 po 20 in 5 po 100) samo, da jih ni vsega skupaj več nego 12. ~~ Kdor j)rinese več nego 12 bankovcev po 10 kron ali višjih, moro, pa obenem komisi ji j/iinesti posebno prijavo, v .kateri so vsi bankovci [io številu vsake vrste, po skupni vrednosti vsake vrste in po celotni vrednosti vseh bankovcev skupaj pisani. Tiskovine zn te prijave se dobe prt posamoznih komisijah In v sledečih trafikah: Glavna trafiko. Mestni trg, Dolenjčcv« trafika, Prešernova ulico, trafika v hotelu Union, » na Valvozorjevem trgu št, 5, ~ » v Muhrovi liiši, Kopitarjeva ulica, » v Šelenburgovi ulici, ' * na sv. Jakoba trgu nasproti šole, * v Rogerjevi hiši, Ambrožev trg 2, » pri »Novem svetu,«, Marije Terezije cesta 14, Kušarjeva trafiko na Sv. Petra cesti (»pri znamenju«), trafika na Celovški cesti 66 (Pogačnikova hišo), Irafika na Karlovski cesti št. 34 (poleg Grubarjcvcga nabrežja) Tenentejevo trafiko v Grodoški ulici, Pichlerjevo trafika na Kongresnom trgu St. 3. Tiskovine za prijavo stanejo 5 vin. Izpolnjena prijavo ostane pri komisiji, le štcmpljani bankovci sc strjnki vrnejo. Občinstvo se še enkrat opozarja, Ha Izgub! ves popirnati denar, ki ne bo do 20. t. m. popoldne ožigosnn (štempljan), vsako vrednost in ga nobena javna bli.gajna v Jugoslaviji no bo več sprejemala. ob Bohinjskem jezeru so da za večletno dobo v najjem. Natančneje se izve pri gozdnem oskrbništvu v Bohinjski Bistrici ali pri gozdarskem oddelku v palači Narodne vlade v Ljubljani, kateremu je poslati ponudbe do 1. marca 1919. Poverjotiičlvo za kmetijstvo. Gozdarski oddelek. Veletrgovina industrijskih in obrtnih izdelkov Josip Franšii, Zagreb MorCUeva ulica 5, telefon 15—34 ponudi iz svojega skladišča; vrvarsko blago kot: uzde, štran-ge, oglavja, povodce, dalje kristalno sodo, karamel-bonbone. Nabavni vir za svinjsko mast in sušeno meso. .ju WK po aovih ccnah v vseh oblikafi' kostih zopet razpošilja " v ..feu^arska sacJruga"'^' Miren, začasno Vrbovec," p,.51ojlr^Sj, Zahtevajte cenike1 r i lasulje iz pavole in las; brk«, brade in krepp za brade priporoča dokler bo kaj zalogei Štefan Strmoli, LJubljana, Pod Trančo 1. jugoslovanske, hrvatske, bosanskejtka-kor tudi vojne in vojno-poštne znamk« kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah A. Welsz, trgovina pisemskih znamk na Dunaju, Adlergasse 8. Trgovina v likvidaciji ima naprodaj po zelo znižanih cenah vsakovrstno ilo za tudi ohleho is za nerHs kakor: svilo, žamet, volneno blago, belo in barvano kotenino, parhqaf, kip t pisano platno itd. Samo lepo int^p«Žn° predvojno blago. Oddaja so le nad 500 K viednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravnistvo nSlov«nca" pod št. 5398, ako znamka za odgovor* Dr. Ernest Dereani strokovni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni zdravi odslej redno dop. in pop. Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. SirkoVe »i/i v vsaki množini dobavi tvrdka flnton Kalan, Skofjalokra (kolodvor). Kdor potrebuje po ceni iuč T. ' v ■ • ' v i M 6 naj takoj naroči po povzetju, dokler je še kaj zaloge, našo karbldao svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajil-rane svetilke znaša K 30"50. — Karbid vedno v zalogi pri K. (0-mernik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. ■ ■ e®®«« m o & o m •• a 111 ................... ■"'■' —i.i a HR ZNANILO. Na vsestranska vprašanja naznanjamo cenjenemu občinstvu, da so naše tvornice v čeiHo- slovaški republiki in da se je že vse potrebno ukrenilo, da se dovoli izvoz blaga skozi Nemško Avstrijo. Potem nam bo zopet mogoče cenjenemu občinstvu postreči s čevlji znano nizkih ceilAh.. VM Hymanic zaloga fi9i|a£ka v Uubljani J. Hoenig. 1 ,K A in Električne i za trge, občine, mline, žage itd. ter vsa v to stroko - spadajoča dela izvršuje ,.Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave VOJNOVIČ & Co., Ljubljana, Dunajska cesta št. 22." Popravila strojev in aparatov v lastni mg-: hanični delavnici. - Prospekti in proračuni Kraefska deželna podružnica n.-a.dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije TerezJIe cesta 12, II. n„ 0 sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tadl z vojnim rizikom, otroških do', rentna In ljudska, nezgodntf in jamstvena zavarovanja, --------------~— — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. t i>r.t,t •>•■ si/- I Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spre- jen\ajo pod najugodnejšimi pogoji. C Pisarniške prostore iz 3 ali več sob išče za takoj ali za svečanov..termin najraje v sredini mesta trgovsko podjetje. Ponudbe na naslov „GESA" je poslati U> ' . Qrand Qokl ■ "i - -— . P. n. občinstvu i z Ljubljane kakor tudi iz celc Jugoslavije uljudno naznanjam, da . .. . . sem preval s l. januarjem 1.1. vodstvo fjotela „