The Oldest and Most Popidar Slovene Newspaper in United, States of America
amerikanski SLovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Veslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage'] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 7__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 11, 1934_LETNIK (VOL.) XLIII
Zagovor za visoke izdatke vlade - Nastop vlade v stavki
NAČELNIK POSLANSKE ZBORNICE POVDARJA, DA BODO STROŠKI, KI JIH ZAHTEVA "NEW DEAL", MALENKOSTNI NAPRAM DOSEŽENIM USPEHOM. — DOBRO ZNAMENJE ZA USTAVNO VELJAVNOST VLADNEGA PROGRAMA.
Washington, D. C. — Neka- . teri republikanski kongresniki j z ogorčenjem obsojajo in napadajo program Rooseveltove vlade, ki bo pognal izdatke v proračunu prihodnje leto na p deset miljard dolarjev in po katerem bodo javni dolgovi vlade v letu 1935 narastli na 31 miljard, kar je predsednik Roosevelt sam omenil v svojem r Proračunskem poročilu. Temu y nasproti pa se slišijo tudi krep- j ki zagovori od strani demo- r kratskih voditeljev v kongresu, j Eden, ki se je potegnil za pred- ^ sodnikov program, je načelnik f v poslanski zbornici, II. T. , Ilainey iz Illinoisa.	j
Stroški, ki jih bomo izdali za , to vojno (namreč za vojno pro- j ti depresiji), je dejal Rainey, t niso nič v primeri z uspehi, ka- ( tcre bomo dosegli. Sploh pa je j pravi nesmisel, ako kdo trdi, j da bodo vladni dolgovi znašali ^ "1 miljard. Tekom dveh let , ■vojne je Amerika potrošila 41 biljard dolarjev. Kadar pa ; končamo to vojno, v katero smo f zdaj zapleteni, bomo videli, da | nismo za njo izdali več kakor 12 miljard.	;
Sploh pa, je govornik nada- , ljeval, se Amerikanci ne more- 3 ttio pritožiti čez velike stroške, , ki ih bo zahteval sedanji obno^ vitveni program. Ako namreč , seštejemo vse federalne dolgo- • ve in dolgove vseh posameznih , držav in razdelimo svoto na posamezne prebivalce, se pokaže, da ne pride na osebo več kakor $270. To je malenkost, ako primerjamo s tem dolgove Anglije, kjer samo notranjih dolgov pride na vsako osebo po $700 in so poleg tega še razni drugi dolgovi.
Omenil je Rainey tudi odločitev vrhovnega sodišča Zed. držav, ki jo je izreklo glede zakona, katerega je sprejela zakonodajna zbornica države Minnesota, po katerem je bil od države proglašen moratorij na vse dolgove na posestva. Federalno vrhovno sodišče se je bavilo glede ustavne veljavnosti tega zakona in odločilo, da ima v slučaju izredne potrebe država pravico take zakone skleniti. Ta odločitev sodišča je zelo ugodna za celotni "new deal", kajti z njo je sodišče pokazalo, da je v izrednih slučajih zakonodaja u-pravičena skleniti izredne zakone in med te spadajo tudi tisti, ki so dovolili predsedniku tako oblast, kot jo ima zdaj.
--o--
NI UŽIVAL SREČE
Bilbao, Španija. — Reven delavec Basilio Fuentes je svo-•i^časno žrtvoval svoticO od svo-Jega denarja, da si je kupil Gčko v loteriji. To je bilo u-sodno zanj. Pretekli ponede-Jek Je zvedel, da je zadel ene-£a glavnih dobitkov. Vest pa m« .ie povzročila tako čezmerno veselje, da se je na mestu zgrudil in umrl na srčni kapi.
-o-
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
PREPOVEDANO JNASILJE
Federalno sodišče izreklo prepoved nasilnega piketiranja mlekarskih farmarjev.
Chicago, 111. — Nastop federalnega sodišča je takorekoč zlomil dobro organizirano stavko, ki so jo že več dni vodili mlekarski farmarji, kateri zalagajo z mlekom mesto Chicago in okolico, in ki je skoraj popolnoma ,ukinila vsak dovoz mleka v mesto. Svoj uspeh so farmarji dosegli s tem, da so na vseh cestah, ki vodijo v mesto, postavili skupine piketov, kateri so preiskali vsak truk in celo privatne avtomobile in, kjer so našli kaj mleka, so ga izlili v jarek. Proti tej nasilni taktiki je na pritožbo neke mlekarne sodišče nastopilo.
Odlok, ki ga je v torek sodišče izreklo, je proglasilo te vrste piketiranja za protizakonito oviranje prevoza mleka iz države v državo. S tem je kršen zakon o meddržavni trgovini. Ta odlok se je izrekel samo na pritožbo ene mlekarne. Državni pravnik Green pa je pod-vzel korake, da se isto ukrene glede vseh mlekarn, s čimer je imela biti stavka popolnoma zlomljena.
Poleg te federalne odločitve pa je nastopil proti nasilnemu piketiranju tudi državni gover-ner Horner, in sicer na prošnje župana Kellya, ter je odposlal kakih 300 državnih policistov na razna mesta, da preprečijo nasilja. Governer se je izrazil da ni stavki sami nikakor nasproten, pač pa zahteva, da bc promet po državnih cestah neoviran.
Istočasno s temi odredbam' pa so poskrbeli vladni zastop-niki, da se je prišlo do konference med zastopniki 18,00( stavkujočih farmarjev in met mlekarnami, na kateri so se vr šila pogajanja glede cen mle ku ter se je izrazilo upanje, d£ se bo stavka končala v sredo.
-o-
BOGATO POVRNJEN DOLG Hyannis, Mass. — Pred 2( leti je Geo. Economos, kuha: v neki restavraciji, posodil svo jemu stric,ir, J. Shinosu, $300 ko je ta prispel iz svoje domo vine v Ameriko. Popolnoma ji že pozabil na to posojilo, k< mu pretekli ponedeljek prid obvestilo, da je ta njegov stri umrl in je v svoji oporoki nje mu zapustil $18,000 poleg ob resti za sedem let.
-o-
DAVEK NA PIJAČE PRED
SENATOM
Washington, D. C. — V pc nedeljek , je bil predložen st natskemu finančnemu odbor i predlog glede davka na pijač« ki je bil odobren od poslansk zbornice pretekli petek. Dok ■ čilo se je, da bo senat raznu trival o predlogu v; »redo. „
121etna Mary Kavala iz Hastmgs-on-the-HudRc»;> N. Y„ je | priznala poHciji, da je umorilo svojo osemletno sošolko Helen ] Waropay, in sicer zato, ker je lagala ta o njej. Slika jo kaže, ko je na poti, da v družbi detektiva obišče mesto, kjer je izvršila umor.
L-
0 ZAMOTAN i ŠKANDAL
e	----
a Načelnika skrahiranega pod- I
jetja našli mrtvega.
e	—
u Pariz, Francija. — Po celi
državi so pozabljeni vsi svetov-	a
0 ni in lokalni dogodki in vse	1
govori le o zadnjem škandalu,	j
v o katerem je bilo poročano	1
0	včeraj. Škandal pa se je še po-	j
1	globil, ko so načelnika skrahi-	£ ranega 60 milijonskega podjet- i
,0 ja, ruskega emigranta Staviski- < ja, našli pretekli torek mrtvega ) v njegovi samotni vili. Sprva 1 so domnevali, da je izvršil sa- 1 j. moumor, a, je pozneje previa- < 2. dalo mnenje, da gre za umor. 1 10 Minister Dalimier, radikalni ! !(j socijalist, ki je bil zapleten v r. afero, je isti dan resigniral. 1
e-	--o-
la NASILNI GANGSTERJI
Chicago, 111. — Prihodnji torek se ima pričeti obravnava ^ proti "štirim članom takozvane 10 Touhy gangsterske skupine, jr katera je obdolžena, da je iz-o- vršila več zločinov. Med njimi 0, je tudi ugrabitev, katero so iz-' o- vedli nad John Factorjem, ki je jim je moral plačati visoko od-co kupnino. Factor je med časom, je ko je bil njih jetnik, spoznal •ic več Članov te tolpe in je zdaj e_ pripravljen, da priča prot' b- njim. Dobiva pa zadnje dni grozilna pisma in telefonske klice, ki ga svare, naj ne nastopi kot priča, češ, da bodo * ubili njega in njegovo družino.
Skrbno ga zato straži devet io- detektivov v njegovem skritem se- bivališču. Factor je odločen, ru da se ne bo oziral na grožnje že, in da bo pričal, zlasti še, ker kelbo moral nato takoj oditi v An-lo- glijo, kjer se bo moral sam za-lo- govarjati zaradi milijonskih sleparij, katerih je obdolžen.
t
NASTOP PROTI \ NAZI JEM j
Dollfuss odločen, da konča njih ] nasilja.
—O—
Dunaj, Avstrija. — Od No- 3
vega leta dalje so se čim dalje ( bolj množili nasilni čini, ki so ^ jih izvršili naziji, in to; je pri- , vedlo kanclerja Dollfussa, da je v torek izdal progi as na av- j strijsko prebivalstvo, v katerem je objavil, da se bo dosedanje obzirno postopanje proti nasilnim nazijem izpremenilo v strogost in da se bodo uporabila najstrožja sredstva, da se doseže red. Pri tem delu bo policiji in žandarmeriji v pomoč 2000 prostovoljcev. I	-o--
PREIZKUS MESTNE ODREDBE GLEDE PIJAČ
Chicago, 111. — Razne odredbe, ki jih je izdalo mesto v svrho kontroliranja prodajanja opojnih pijač, bodo prišle glede svoje veljavnosti pred sod-nijo. Državni poslanec Broche namreč izjavlja, da mesto nima nikake pravice, izdajati svoje odredbe, dokler ni država postavila svojih tozadevnih zakonov, in bo zato nagovoril nekega salunerja, da bo odredbe kršil in s tem spravil zadevo pred sodnijo.
i	(-o—-
s ZA POBIJANJE DIMA V MESTU
> Chicago, 111. — Administra-. cija za federalna javna dela je t določila skupino 500 mehanič-l nih inženirjev, ki bodo pover-, jeni z nalogo, da odpravijo i dim v mestu do čim najnižje c stopnje. Obiskovali bodo večja
-	poslopja in dajali navodila kur-
-	jačem ter bodo istočasno opo-i zorili na pomanjkljivosti v peči, ki je povzročajo dim. Ta na-
KRIŽEMSVETA
—	Washington, D. C.—Med tukajšnjim angleškim poslanikom in ameriškim državnim 'tajnikom se je v ponedeljek ; I:Ic ni'a pogodba, po kateri bo Afig-ija kupila od Amerike za okrog 7 odstotkov več prašičev, za kar se bo njena kvota za u-,voz pijač v Ameriko podvojila, i — Pariz, Francija. — Nova trgovska pogodba se je podpisala od zastopnikov Francije in sovjetske Rusije, za katero so se vršila pogajanja yeč mese-jcev. V preteklem letu je Francija uvozila v Rusijo blaga za okrog tri milijone dolarjev.
j — Havana, Kuba. — Kakor i kaže, bo nastal splošen odpor j proti vladi predsednika G rau iSan Martina, katero se obdol-jžuje tiranije in nasilstva. V i ponedeljek je šlo na stavko o-krog 10,000 šolskih učiteljev; i slediti jim nameravajo tudi advokati in zdravniki.
—	Kabul, Afganistan. —- 14 ■oseb je bilo v torek usmrčenih, j obsojenih sodelovanja pri zaroti, v kateri je bil umorjen me-
l seča novembra prejšnji, kralj i Nadir Sah.
-o-
PROSLAVA POVZROČILA KATASTROFO
Kyoto, Japonska. — Nad 10 tisoč oseb se je zbralo pretekli ponedeljek na tukajšnjem kolodvoru; da na svečan način F pozdravijo 750 mornariških re-' krutov pred njih odhodom na neko službeno mesto. Za mali 1 kolodvor pa je bila taka množica preobilna in nastala je u-sodna gneča, ki se je izpreme-nila v paniko, v kateri je bik e celih 76 oseb doi smrti pohoje-
0	nih, 48 drugih pa težko ranjenih.
MILIJONDOLARSKI POŽAF
Chicago, 111. — Silovit požai " je izbruhnil pretekli ponede
1	ljek zveč«r v poslopju na 191E 0 S. State St., o katerem obstoj ž
sumnja, da je bil namenom; e podtaknjen. Veliko poslopje, k obsega pol bloka, je bilo nam e reč skoraj istočasno celo v og nju. V poslopju je bilo nasta njeno znano podjetje War shawsky & Co., ki se je bavih z nakupovanjem in prodaja
1-	njem avtomobilskih potrebščin v Za drugi dan je bilo določeno a da bo glavni lastnik podjetja
2-	Warshawsky, postavljen poc 1- zasliševanje. Domneva se nam ie reč, da je on sam dal zažgati i- in sicer vsled novega državne ti ga zakona, ki postavlja poi i- strogo kontrolo trgovino z rab h ljenimi avtomobili in potrebšči il nami. Pi-eiskava ima dognat 1- ali je cela zadeva kaj v zves e- s preiskavo o ukradenih avte
mohilih, ki se točasno vodi pre posebnim sodiščem. Požar j povzročil, kakor se ceni, okro milijon dolarjev škode.
a-	-o-
je Lep zaslužek vam nudi ka« č- panja "Amer. Slovenca"!
T-	■——
jo	črt bo povzet po programu
je	mestu Pittsburgh, potom kat«
ja	rega se je to mesto, ki je bil
ir-	znano kot najbolj zakajen
o-	mesto v Ameriki, tako očistil'
ie-	da je zdaj v njem manj dim;
a-	kakor ga je v Chicagi.
12 LETNA MORILKA_
fa Jugoslavije*
VELIK POŽAR V LJUBLJANI, KI JE NAPRAVIL NAD 100 TISOČ DINARJEV ŠKODE. — GOSPODARSKA KRIZA NAŠIH BRATOV POD ITALIJO. — SMRTNA KOSA. — VESTI, NOVICE IN DRUGO IZ DOMOVINE.
I Hiralnica sv. Jožefa v ognju
Ljubljana, 16. dec. V sredini mesta je nastal davi nevaren ' požar.Nekaj pred 9. uro se opazili uslužbenci, da se v podstrešju stranskega trakta hiralnice Sv. Jožefa, ki meji na Kot-nikovo ulico, močno kadi in ds uhaja dim iz pod strešja v zrak
Takoi nato so odhiteli usluž-i .
benci v pisarno, kjer so raz f burjeni opozorili na preteče požarno katastrofo, nakar so i; zavoda po telefonu pozvali ni pomoč gasilce. Tedaj je že bu j šil v zrak tudi ogenj ter je op a zil požar tudi čuvaj na gradu ki je oddal dva topovska strela Gasilci so takoj odhiteli n! pomoč z motorno brizgalno ii j s trenskim vozom in slednjič tu di z lestvo Magizus. Požar ji ' takrat, ko so prispeli poklicu gasilci na Vidovansko cesto, za .'. vzel že mogočen obseg. Domač ' uslužbenci so bili sicer že n delu pri gašenju, vendar nis mogli zadušiti plamenov. V za i vodu je nastalo med bolnik ()lki jih je tam okrog 210, siln U razburjenje in potolažili so ji o šele gasilci, ki so se takoj enei in gično lotili omejevanja in gašt nja požara.
Med gašenjem so prišli n pomoč tudi vojaki pod voc o stvom kapetana Vukoslavljev (j ča .Vojaki so prav požrtvova e no nosili s podstrešja razi: jo predmete in sploh pazili" n red, da ni prišlo v sploši ^ zmešnjavi do nesreč. Trfnai t stropno poslopje je bilo žara-mogočnih curkov vode kma' ^ vse mokro in se je gasilcem \ ' dolgem prizadevanju posreči ' požar popolnoma zadušiti in j g tem preprečiti katastrofo ki . ja grozila zajeti vso okolico. Zg relo je samo ostrešje in pa pr j.'l cej raznih predmetov, ki so b Y1_ natrpani pod streho. Škoda z radi požara še ni ocenjena, r u čunati pa je, da bo hiralnii ,utrpela nad 100,000 Din. K il0 ko je požar nastal, tudi še ja_ povsem pojasnjeno. Sodijo p jn da je zanetila požar iskra 10 dimnika, ki je užgala natrpa: ja' robo v podstrešju v bližini dii
od nikil-
m-	-0-
Smrtna kosa
ie- V Celovcu je umrl stolni k od nonik Janez Vidovic, trden k ib- roški slovenski rodoljub. — či- Novi Cerkvi pri Celju so pok iti, pali Ivana Štrausa, učenca i ezi glarske šole iz Vojnika. — to- Mariboru je umrla Mari •ed Špeglič, zasebnica, stara 77 1
Og	Promocija
V Inomostu na Tirolskem bil promoviran za doktorja 1 m" goslovja Anton Trstenjak, 1
_ plan iz Kamnice pri Mariboi
-o-
'V	»T	v	J
^	Nesreča v gozdu
»ilo Pri podiranju dreves v g< ;no du je pomagala tudi 17let ilo, Terezija Lesjakova, posest na, kova hči iz Gradišča pri Ptu Nesreča je hotela, da ji je ]
: da joče deblo zdrobilo desno i | nogo.
, -o-
n ....
Hotel je zgorel
[-	V Derventi v Bosni je pred [-	kratkim zgorel velik hotel ;.	"Mil". Kljub vsemu naporu a	številnih gasilcev ni bilo mo-c.	goče skoraj ničesar rešiti. Ško-i.	da znaša nad 300.000 Din. -o-
0	Napad s koso
l/j 10. decembra ob 1 ponoči je 11 neki moški napadel 271etnega posestnika Ivana Stovanja v Prelogah pri Konjicah in ga ,v' zabodel s koso v trebuh, da je a' še isti dan podlegel v celjski ia bolnici.
in	-0-
U" 70 rubežev v premski okolici
je
nj Postojna, december, 1933.— a_ Iz reške doline poročajo, da je či bilo v premski občini, ki ne ia šteje več kot 16«K) prebivalcev, 30 rubljeno tekom zadnjih treh a. mesecev, radi davčnih zaostan-(i kov, nad 70 kmetom. Res, da 10 kraj ni bogve kako rodoviten, ih a vendar so se tamkajšnji T. kmetje redno preživljali le z ,e. obdelovanjem polja, žganjeku-ho in živinorejo. A ker je bila ia letošnja letina zelo slaba, saj niso pridelali nekaterih pridelaj. kov niti toliko, kolikor so sejali. li, grozi poleg drugega tudi ne lakota. Žganjekuha. ki je bila na ravno v premski občini zelo 5Ui razvita in je prinašala kmetom lCl, najlepše dohodke, je že davno lcj; iuničena z visokimi davščinami tlu in fašističnimi naredbami. — po Drug, svoj čas znaten dohodek ilo je dajala živinoreja in se je po-! s trudil vsak kmet, da je imel v je hlevu čim več lepših krav žaro. radi mleka. Danes je drugače! ro_ Govejo živino in drugo, v ko-jjij likor je niso kmetje že prirno-za. rani prodali, so jim jo odgnali ra. kot plačilo za neplačane dav-;ca ke. Pa tudi mleko, ki ga vozijo £a_ v trnovsko mlekarno, jim plani čaj o komaj po 30 do 40 cente-p;Vi simov za liter. Pripetilo pa se ■ri je večkrat, da je kmet komaj mo čakal na konec meseca, da bi m. dobil nekaj liric, za mleko, pa je namesto plačila v gotovini dobil plačilo v mlekarskih izdelkih (sir in slično). Nič čud-nega torej, če je v treh mese-cih v tako majhnem kraju izvr-y šenih ^iad nad 70 rubežev, to se , pravi, da je v premski občini or zarubljenih nad 22 odsto hiš-y nih gospodarjev. Dajatve ra-stejo z dneva v dan, med tem ko dohodki ne samo da padajo, ampak jih celo naš kmet sploh nima več.
-o-
1	je Nesreča na Koroškem
Pri Spod. Ilamerah se je pri-_ petila huda nesreča. Drvarji so ' :U' spravljali hlode k cestj, tam pa sta jih ravnala Matičkov Miha in njegov brat. Po nesrečnem :oz- naključju je priletel hlod na-tna ravnost proti Mihi, ga zadel v tni- glavo in mu popolnoma zdro-jju. bil lobanjo, da je obležal na pa- mestu mrtev.
r Stroll 8 W-S5T__'AMERIKANSKI SLOVENEC____Coti-lc-k. 11. jamiiiija 1I1M
J&MERIKANSKI SL'QVENEC
|gC$i ju najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ■gLtta>> list v Ameriki*	Newspaper in America.
RMjf Ustanovljen leta }M1.	E«UbU«hed 1IP1,
' (shaja vsak dan razun nedelj, pone- I »sued daily, except Sunday, IMon-Iftljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
fc	Izdaja in titka:	Published by:
fcpiNOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredništva in uprave!	Address of publication office:
|849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
k \ .— ■—
Naroinia«:	Subscription,:
El celo leto_______$5.00	For one year---------$5.00
Ca pol leta_______2.50	For half a year------2.50
Kb četrt leta________1.50	For three months------------1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
gs celo leto__w$6.00	For one year------$6.00
Za pol leta______3.00	For half a year--------- 3.00
Za četrt leta_____1.75	For three months--------1.75
"TjTj, gnl ~a"	Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo
Jp'i liCjSk, biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred ifitok. " Jgm dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-^^mHMmB^ pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
jBnKi jjg^SžŽ^	Entered as second class matter November 10,
^^ ^	1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the
w< OO OUR tmi	Act o£ March 3, 1879.
P. Hugo: x
Le čevlje sodi naj kopitar
Saj vam je znana tista pripovedka o slavnem grškem slikarju Apelu in čevljarčku, ali smolcu, kot ga naš Prešeren tudi imenuje. Mojster v čopiču in barvah, Apel, je ustvaril novo umetnijo. Dal jo je izpostaviti, da jo vsak uživa in tudi kritizira. Da bi morebitno kritiko iz prvega vira č,u'l, se je skril za zaveso izložbenega okna. Pa pride mimo smolec. Ustavi se pred sliko in se najprej v tisto zagleda, v čemer je bil doma, v čevlje Apelovega junaka. Samozavestno začne polglasno mo-idrovati: "V moji stroki ta slikar pač ni doma. To pričajo jer-, meni na čevljih njegovega junaka. Ti bi morali biti takk in Itaki! . . ."
Ko je smolec, ponosen, da tudi velike umetnike lahko strokovnjaško kritizira, dalje odžvižgal, vzame Apel sliko iz izložbenega okna in hiti z njo domov, da popravi jermena, kot jih je strokovnjaški d^etar hotel imeti. Nato podobo znova izpostavi in čaka za zaveso nadaljne kritike. In kdo se zopet ustavi pred sliko? Prav tisti smolec. Topot so mu bila jermena na čevljih po volji. Pač pa se je nekaj obregnil ob meča naslikanega junaka. A jo je skupil. Izza zavese se vzne-v olj en oglasi Apel: Le čevlje sodi naj kopitar! In kopitar jo je hitrih krač odkuril naprej.
Ta zgodbica mi je zopet prišla v spomin, ko sem se zadnjič malo pomudil ob junaku dneva, našem Mr. Louis Adamiču ozir. njegovi "Smrti na Kranjskem". Kot ubogi smolec v leposlovju in zlasti angleščini, sem nekaj pokritiziral samo tisto, kj.er .sem doma, vsekakor bolj kot Adamič, ki se je, še skromen pastirček, izkopal iz data in se podal čez morje. Pa Mr. Adamič, zdaj Apel v peresu, ni tako skromen, kot je bil njegov grški kolega v čopiču. Ta se je zavedal, kje je doma, kje ni, in je celo iskal kritike tam, kjer je vedel, da ni doma, ter jo rad vpoštevaL Mr. Adamič pa, ki se ima pa na celi črti vzvišenega, nad vsako kritiko, me je s kneftro nagnal.
Po svojem uradpem glasilu za slovensko javnost, "Prosve-ti", mi je dal vedeti, da se s kakim srednjeveškim cerkven j a-kom kot jaz, sploh se. spušča v kako debato. Pred oči mu je stopila vsa egiptovska tema krščanskega srednjega veka, v kateri jaz, slepi, revež, še tavam. Dasi je med tem žarka luč prosvete že vazgruila to tenio,, zgodovina, ta zgovorna priča, šo ve poročali •< grozotah črnega cerkvenega imperija. Vzdihi zasužnjene: mase še danes odmevajo po naših ušesih. In s to temo ljubečim netopirjem, to sem seveda jaz, naj se tak otrok luči, kot ie Lojze Adamič, še v kaka razmotrivan.ja spušča. To bi se vendar reklo modernega zdravnika h kakemu Hipokratu ali Galenu v šolo. poslati.
A le počasi., Mr. Adamič. Glede tega sem, jaz Apel,. Vi pa smolec, drtu.r. Vi se lahko spravite nadme, kadar bom kaj leposlovnega'v angleščini napisal. Sicer bo to najbrž v presnetem nikoli. A če bo kedaj, bom Vašo tozadevno kritiko tako mirno požrl, kot Apel smolarjevo jermensko kritiko. Pričakoval bi, da b' te tudi Vi, smolec kot ste V splošni cerkveni in socialni zgodovini, isto, storili. Vi, ki vso tozadevno znanost srkate iz kalnih ateističnih yirov! Vi, ki štet zasedli napol kre-pirano mrho marksizma, kateri je treba samo še ene milostne brce, da se stegne, in jo derač vzame- Da, kot od takega bi
pričakoval jaz m vsak pameten človek, da boste ali skromno molčali, kot je Apel ob kritiki jermenov od strani strokovnja-11 ka, ali pa, da bote mojo kritiko na polju-, ki je za Vas Indija 1 Komandija, debelo požrli. Ker hočete biti pa tudi na tem polju doma, dasi Vam ignoranca na vseh straneh ven gleda, kot Mr. Slamiču v koruzi slama, Vam ne morem dati drugega komplimenta kot: Le čevlje sodi naj kopitar!	i
Pa saj vem, da spadate v vrsto raznih megalomanov, kot so, ozir. so bili: Edison, Ford, Shaw, e tutti quant i. V svesti si svoje enostranske veličine in ugleda, taki mislijo, da smejo na vseh poljih znanstva, teologije, filozofije itd., avtoritativno govoriti in odločati. Kaki duševni revčki, ki sploh nikjer niso:j doma, razen v raznih pogretih frazah, kot socialisti, jim ka.i- } pada ploskajo, da bi kmalu žulje dobili. Pameten človek pa pomilovaje pravi: Ce bi molčal, bi bil ohranil sloves modrega. , To si jaz mislim, kadar se Vi, Mr. Adamič, zaletite izven mej svojega poklicnega revirja, kjer izgledate kot pastirček Davidi v Savlovi bojni monturi.
Dobro, da v Ameriki niso sami Adamiči, odkar so bili rde- ] čekožni v rezervacije potisnjeni. Še so med nami taki, ki se ne sramujejo in ne boje bodi z besedo, bodi z dejanjem klicati: Nazaj v šolo krščanskega srednjega veka! In eden teh ni nihče drugi, kot naš veliki predsednik Franklin Roosevelt. Kajti ~ njegova socialna in gospodarska preosnova ni nič drugega, kot graditev novega družabnega in gospodarskega reda na osnovnih načelih, podanih v papeških okrožnicah: Rerum novarum... , Leona XIII. in Quadragesimo anno . . . Pij a XL In obe te o-krožnice temeljite zopet na načelih srednjeveške skolastike, -pred vsem na onih sv. Tomaža Akv. Dolgo je sicer trajalo, skoraj pol stoletja, da se vsaj nekateri krmarji narodov spoznali in priznali ta načela, kot edino solidno podlago novega, boljšega družabnega reda. In ko bi med temi redkimi'pametnimi ne bil tudi naš Mr. Roosevelt, bi morda Mr. Adamič ne imel morda komu svojih knjig pisati, ampak bi moral prijeti za kako drugo delo. Da mu tega ni treba, se ima zahvaliti — "srednjeveški temi".
Radoveden sem, kaj nam bo prineslo njegovo novo delo "The Natives's Return". Odkrito povem, da me kričava, kra-marska reklama, ki jo sam in časopisje delata za to njegovo pričakovano dete, kot za japonskega prestolonaslednika, bolj odbija kot pridobiva. Dobro blago ne potrebuje takega bob-nanja, se sa mo hvali. S tega stališča sem na strani cleveland-skih veljakov, ki se menda tudi boje, da bo zopet — punca. Če bo s to novo knjigo naš tukajšnji rod in svet res seznanil /. lepoto in krasoto naše domovine, kateri je, kot pravi, "v srce padel ozir. ona njemu", hvala mu že vnaprej! Ako ima pa pri tem kak drugi glavni namen, n. pr. kak "rdeči apostolat", na katerega njegovo fraterniziranje s socialisti cika, potem mu pa tudi že naprej povemo: Ce imamo že samo dvojno zlo na izbiro, se bomo rajši odločili za belo, kot za r lečo diktaturo v naši domovini.
[TMffJFyL^^.w-aw	* ____ - - I wv7
NA SILVESTROV DAN j West Linn, Ore.
I Silvester ima tudi svoje muhe. Celo leto se ga ogibljemo, pa nam vsako leto primaha okoli prav zadnji dan in tako je prišel tudi letos. Lepo se je prizibal in mojega možička na vse zgodaj, bi skoro rekla, brc-[ nil in mu zašepetal, naj ne pase lenobe in ker ni šel k 10 urni pobožnosti v cerkev, s svojo ženico, naj pomije posodo. — In res, ko pridem iz cerkve, 1 sem videla možička, kako je lepo pomival posodo. Ni pa ostalo samo pri tem. Ker, komaj sem stopila v hišo, se je vsula celo ploha psovk na me, -■?eš, zakaj grem od doma, pre-dno skončam svojo del&. — Ker sem pa jaz obljubila, da se ue bom jezila, ko pridem domov, ker je danes ravno zadnji dan v letu in sem opravila v c rkvij svoje verske dolžnosti. Vendar i sem morala kot vzorna ženica tudi jaz eno povedati, zlasti še, ker ni nehal klepetati, zato
mir rečem. V cerkev bi b'l šel in pustil moje delo meni in bi ga bila jaz sedaj opravila. Delo že počaka, služba božja pa mine. Pa je le še klepetal svoje naprej, zato sem mu rekla, letos, te j,e pa Silvester zgodaj brcnil in pa še prav imenitno trčil, on je pa le še naprej god-lal. To je bilo pa že tudi meni preveč, sem pa ubrala druge strune in rekla. — Lej le j, hva-1". Bogu, da imam tako pridnega možička in hlapca, gospodarja in pastirja, kuharico in pridno deklo,vse pod enim klobukom letošnji Silvestrov dan.
—	Tedaj se je možiček smeje umaknil na svoj vzvišeni tron,
—	Čisto spreobrnil se je po teh besedah moj možiček in zvečer se je lepo odpravil in šel s svojo družino v cerkev k 40 urni pobožnosti. — Ne mislite pa dragi čitatelji, da je moj možiček tak nevernik, kakor bi si ga predstavljali po tem opisu. O ne! Le včasih ga Silvester
brcne, pa se hitro popravi in pozdravi. — Pozdravljeni vsi, katere je zadnji Silvester brcnil.
Večletna naročnica -0-
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! •-o-
IZ DALNJEGA ZAPADA
St. Joseph Valley, Wash.
Najprej želim vsem bralcem in bralkam, naročnikom in naročnicam ter vsemu osobju pri Amerikanskem Slovencu' prav vsega dobrega skozi celo leto 1934.
Staro leto se je umaknilo novemu in skoro bo pozabljeno in božični prazniki, so tudi že za nami. Samo spomin nanje nam je ostal, ki je pa prav prijeten. Letos smo jih prav veselo prav-znovali. Imeli smo namreč veliko peto sv. mašo ob 9:30 in pa tiho sv. mašo ob 8:30, na sveti dan. Polnočnica je bila pa pri podružni cerkvi v Valley. Tako se namreč menjamo, vsako leto. Enkrat je polnočnica na božični večer pri nas, drugo leto pa v Valley. Na novega leta dan smo tudi imeli sv. mašo ob 10 uri. Na božični dan, je pri veliki sv. maši pristopilo veliko ljudi k obhajilni mizi, kakor tudi pri polničnici. Vidi se, da še biva med nami Slovenci katoliški duh, da se še zavedamo tega, kar so nas učili naši starši. Žal pa, da je nekaj tudi takih, ki ne gredo v cerkev i.i ne opravijo dolžnosti, ki vežejo vsakega katoličana. Za take nam res ne preostaja drugega, kakor da za nje molimo. No ja, saj se take najde povsod, tudi po drugih naselbinah med Slovenci.
Jeseni, smo dobili novega č. g. duhovnika, v osebi Rev. P?; zer. J a prav dober d uhovnik in dober pridigar. Pride iz mesta Spokane, Washington, kakih 50 milj od tukaj.
Vrelec i ma'"o bolj toplo in deževno, a poplave še m:.' občutimo, kakor jo po drugih večjih krajih države Washington. Sneg • mo imeli že kakih trikrat, pa je skopnel, ko jo začel padati nanj dež. Med božičem in novim let; m smo i; ?eli Kopno, brez ^r.ega. - - Pregovor pa pravi. Božič zelen, Velika I noč snežena; ali: o božiču na solncu, o veliki nun za pečjo. Bomo videli, kako se bo. — Meni se zdi, da mr.az in zima nn šenkata.
Tisti naročnici iz Willarda v Wisconsin pa povem, da si noč in dan belim glavo, njenega imena se pa ne morem spomniti, kar ni čudno, je že 35 let nisem videla, Le sama povej, kako se pišeš. — Pozdrav vsem širom Amerike in stare domovine.	Dopisovalka
-O:-
NEZAŽELJENI ČAS JE TUKAJ
Milwaukee, Wis.
Žc zopet so tukaj, tisti neza-željeni meseci,, v katerih se mora vsak davkoplačevalec zgla-siti v mestni hiši, da tam vsi izvedo, koliko so vredna njihova posestva, katera so bila cenjena
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE	(77)	metropolitan Newspaper Servic.)	Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
l»»wmh» ■ 11 ■ —ii n«...« ■ ■ ■...1 '"•"j^'tarrrtafltt.^mm''-1.....'■mill'..........................hhihih i	........ nil ' n I	i"	ii i "lip............... .....II nil III j...... i —	I I ■ I	__________-	.................................
v tem letu po izvedencih tax assesor.;ih, ki znajo dobro ceni ti naša posestva, četudi jih ne vidijo. Ker imam tudi jaz par "šend," sem tudi jaz podvržen tem zakonom. Zato sem se odločil ,da v tem namenu obiščem mestno hišo. — Ker stanujem na južni strani, zato sem vzel cestno električno karo, ki se ustavlja ravno pred mestno hišo. Komaj sem stopil s kare, sem že zagledal policaja na konju, ki se je sukal pred mestno hišo, za slučaj, če bi se znašel kak bandit, da bi ga vjel s svojim konjem. Z drugimi vred sem stopil proti mestni hiši in vstopil pri glavnih vratih v poslopje in potem v veliko odprto dvorano. Kar začudil sem se veliki množici, ki sem jo videl pri vstopu v dvorano. Na prvi pogled je vse izgledalo, kakor da imajo kak pogreb, pa je bilo vse drugi kot to, namreč registracija za CWA delo. Gotovo je bilo tam nad dva tisoč. Da je-bil med njimi red, so bili v ve-dni pripravljenosti štirje policaji. Ti so tudi delali prostor za tiste, ki so prišli v mestno hišo po drugih opravkih, na pr. zaradi davkov. Ko nekaj časa začudeno zrem na to množico, vidim nekoliko naprej žensko s svetlo zvezdo na prsih. Takoj mi je bilo jasno, da je to poli-cajka. Posegel sem v žep po moj lanski davčni račun in ji ga pokazal, nakar mi je ona pokazala, v katero smer se naj obrnem. Komaj sem napravil nekoliko korakov, me že ustavi policaj in mi izpuli iz rok moj stari davčni papir ter me zopet pošlje naprej. Prišel sem do drugega policaja, ki je storil isto in tako sem konečno prišel v bejzment, kjer so imeli moj novi davčni rač,un že izpolnjen.
Ni bilo nič treba govoriti, samo "Thank You" sem rekel, se obrnil in šel. Ko sem šel mimo blagajničarja Mr. Mudrovicha sem po tiho rekel; "bili imam sedaj, na denar boš pa, moral počakati nekaj Časa."
Srečno sem prilezel izpod-zemlja zopet v veliko dvorano, pa sem bil že bolj kor a ji en in sem nekoliko opazoval delavce, ki so se registrirali za federalno delo. — Pri vratih sem zopet zagledal tisto žensko z zvezdo na prsih. Pri pogledu na njo so mi misli že bile v starem kraju, . onkraj širokega morja v rojstni domovini. Spomnil sem se na tiste dni, ko smo se zjutraj lovci odpravljali na lov. Ce smo ! zjutraj najprej srečali žensko, tisti dan gotovo ni bilo sreče ,in niti kosmatega nismo vjeli •za v torbo. Najbolje bi bili ta-! krat naredili, če bi se takoj obrnili nazaj domov. Ko sem tako mislil', sem si rekel, da bo morda danes za me nesrečen dan. ker sem pri vratih srečal žensko. Zato nisem veliko posto-I pal po ulicah, ker sem se bal, | da bi mi bil morda kak avto j na potu, ampak sem jo mahnil j naravnost proti domu. da se ta-j ko izognem nesrečam, ki preže j na človeka ob vsakem koraku.
(Dalje na 4. strani )
V	šoli. — Učitelj: Povej mi, Mihec, kje leži Madeira.
Mihec: V naši kleti na levo
pri zidu, gospod učitelj.
* % *
Gospod profesor. — "Za
božjo voljo! Mojo zlato dozo za cigare mi je nekdo ukradel."
"Ampak ljubi Pepe, ali nisi morda čutil roke v svojem žepu?"
"Seveda..., pa Sem mislil, da je moja!"
V	šoli: — "Za kaj se v prvi vrsti rabi kravja koža?"
"Zato, da kravo vkup drži.!"
* *
Ponesrečen dokaz. — Julij Cezar je bil velik mož, — pravi profesor. Bil je junak od pete do glave. O tem se lahko sa:".:; prepričate, kar poglejte njegov doprsni kip y avli naše univerze.
* *. *
Razlika. — Domači zdravnik bolnemu Mihcu : Če pokažeš jezik, Mihec, dobiš od papana kos potice.
Mihec: Eh, ne boste me ujeli, gospod. Oni dan sem pokazal jezik sestrici, pa mi je papa navil ušesa.
* * *
Preveč poezije. — Dušica, ti si solnce mojega življenja. Naj nama prinese usoda točo ali nalive, vedno bom s teboj, da te obvarujem vsega zla.
— Čuj dragi, ali je to vremensko napoved ali priznanje ljubezni?
ZBIRKA
ameriških Slovencev za prizadete poplavljence v starem kraju je bila, v redu sprejeta in
Škofijski odbor Katol. IWfJT za ljubljansko škofijo se vsem darovalcem v ta namen zahvaljuje z naslednjim pismom, ki smo ga te dni prejeli:
Ljubljana 12. dec. 1933. "Amerikanski Slovenec", Chicago, 111.
V	imenu Pomožnega odboiv KA v Ljubljani se Vam iskreno zahvaljujemo za veliki dar, ki ste ga blagovolili poslati potom naše KA (kratica za Katoliško Akcijo) za poplavljen-ce. Podporo bomo razdelili med najpotrebnejše, ki so bili prizadeti po zadnji povodnji. Predvsem seveda v Struge in Kompolje. Blagovolite sporočiti tudi vsem darovalcem v imenu poplavljencev prav iskreno zahvalo.
Z odličnim spoštovanjem,
za Pom. odbor Kat. Akcije
(Podpis nečitljiv.)
*
Kakor razvidno iz objavljenega pisma, je bila zbirka prejeta pred prazniki in upamo, da tudi tako kakor naročeno, v redu razdeljena.
Dobro se je zdelo Tollogu, ko se mu je posrečijo goljuiajti; At<sjo, da ni mogla ppsyariti Tarzana pred nevarnostjo. Tudi ko jo že čutil močno roko, ki ga je zgrabila okoli vratu in ga vleki^ v tenio, ga ni niinila dobra volja. Skušal se je sicer oprostiti, a je bil br^z moči. —• Zna.šel se je v Tarzanovem šotoru in močan glas mu jc velel, naj. se n.e oglasi, če mu je drago življenj«.
Kakor bi mu kri zledenela po žilah, tako se ie Tollog prestrašil, ko je spoznal, da je ta glas Tarzanov. Mirno je ležal, ko so ga močne roke povezavale in mu zaradi večje varnosti potlačile cunjo v4 usta. Tudi s plahto je bil pokrit, yendar je dobro slišal kako je Stimbol vstopil y š,9tor, a pomagati si ni moral. . . in tako je storil Tollog, šejkov brat strašno smrt, ki je bila pripravljena Tarzanu.
Dobro v*:doč kaj Tolloga čaka, so je Tarzan odpravil iz šotora in jo mahnil skozi goščo proti jugovzhodu, da poišče Jimmy Blake. Sedaj se je prepričal, da ga ni bilo med Bcduini. Podal se ie na ijjty W3S.W, odkoder jc izginil svojim qru-cem izpred oči, kakor so mu ti povedali. Kljub temu, da j? dobro poznal celo džunglo, jc vendar poteklo tri dni, predli,o je našel drevo, v katei;eg9, jo udarila strela.
■ 1	■ ......— - ' -I—TO*.. niti ,r	f
Od tam je kmalu zasledil sled za Blakom, ho-leč prc.ti severu. Slabo je vse to kazalo za Tar-sana, ker je vedel, da je v to stran edino neob-juden RQzd. Ycerjqtno, je bilo, da se Blake ni rešil živ Lz te divjine, vendar j<; nadaljeval pot 30 komaj še razločljivih sledeh. Po dveh dneh ie že prišel pred veliki kameniti križ. Kakor poprej Blaku, tak,o s v je tudi njerni^ zdqlo qudno to znamenje v džungli.
Denarne pošiljatve
v stari kraj, pošiljaj^ togno in zanesljivo po dneynem ktirzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo pošJUjke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00.............. 120 Din	Za	$ S.	pošljite......$ 5.73
Zn $ 5.00.............. 210 Din	Za	$10.	pošljite......$10.85
Za $10.00.............. 430 Din	Za	$15.	pošljite......$16.00
Za $11.50,............. 500 Din	Za	$25.	pošljite......$26.00
Za $22.65..............1000 Din	Za	$40.	pošljite......$41,25
Vsa pisma in pošil jatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1949 W. CERMAK RP-	CHICAGO,, ILL.
Četrtek, ll. januarja 19:i4	_ _AMER1KANSK1 SLOVENEC.........................Stran 5
< Iz življenja in sveta. I
__<t>_■___
BESEDA O KAJI
Na vprašanje, kaj bi moral vedeti vsak mož, ki kadi, bi boljše polovice, nekadilke, seveda, gotovo odgovorile, da bi bilo najbolje, če bi možje nehali kaditi. Toda možje so na-| vadno nepoboljšljivi. Zato je dobro, da vsaj vedo, kako je treba kaditi, kje in kdaj je v kaji namanj nikotina, strupa, ki škoduje srcU) pljučam in čre-vam. Na dobrem so še nosljati, kajti v tobaku za nosljanje večinoma nikotina sploh ni. Tem slede piparji, kajti v tobaku za pipe je manj nikotina, I nego v cigari. Med cigarami so Najbogatejše na nikotinu viržin-ki ga imajo v sebi 7%. Važno Je tudi, ali so cigare suhe ali vlažne, kajti v vlažnih je nikotina mnogo več. Kadilci, ki dim inhalirajo, se seveda mno-bolj zastrupljajo,kakor oni, ki ga dobe samo v usta.
Cigarete škodujejo bolj, ka- j kar cigare, kajti pri cigarah * adilci navadno nikotina ne in-! halirajo. V 5 gramih cigaret- i nega tobaka je približno 0.25 S nikotina.Pri navadni kaji pride v dim 0.04 g nikotina. Če pa dim inhaliramo, pride v pljuča 0.35 g nikotina, dočim ga Pride pri navadni kaji 0.007 g, , ®olje je torej kaditi cigare, a Ce že kadimo cigarete, bi ne snreli požirati dima, pa naj bo-tyo še tako trdno prepričani, da nam to imenitno pristoja.
-o--
POŽREŠNOST ŽIVALI
0	nekaterih domačih živalih , •le znano, da požro vse, kar zavohajo. Tako so n. pr. nedavno raztelesili kravo, ki je požrla dele dežnika. To pa ji ni ško-doyalp, kajti smrt je nastopila
drugega vzroka. Neka "Sa krava je nekoč odtrgala . "ogoltnila kljuko. Da požre- < ■0 «i'ave perilo, ki se suši, vedo , zlasti v planinah. Pri- j lTlt'r> se pa tudi, da pogoltne , P°zrešna krava kos čevlja, pod- i p,<it ali peto.
rr, . .
1	'-idi psi m mačke so včasi že'° požrešni. Neki gospodar Je imel buldoga, ki je zagledal
V v . v .	'
c-asi na nočni omarici zobno , Protezo. Prevrnil je Časo, raz-Srizel umetne zobe in jih pogoltnil. Kakor mali otroci, po-trolt»ejo psi in mačke včasi Novce. Srebrni novci jim navadno ne škodujejo, pač pa povzro-
ŽELIMO DOBITI DOBREGA MOŽA
J' vsakem okraju, da bo zastopal veliko . kalifornijsko vinsko agencijo, ki se bo ! Ustanovila, da bo razpečeval najboljše i ?laro kalifornijsko vino, posebno društvom in organizacijam. Prednost irna . ■m dobro znan med društvcnii,ni u- ' la<lniki. Takemu možu, bomo ponudili . st»lno delo s plačo $35.00 na teden po- , I 8 provizije. Možnost, zaslužiti denar 0 neomejena. Pišite takoj p.o zračni P°šti in povejte nam vse o sebi. Ako Mogoče, pišite angleško. Priložite nase j^slovljcno povratno koverto z zna.m-0 zračne pošte. Tu je prilika, da si J'.stanovite lepo trgovino, ako ste pri-Jubljeni med svojimi ljudmi. "Pišite ^upno na Cosmopolitan Agency, JJept. A-70, 747 So. Hill St., Los A«%lcs, Calif.
**** I «1 J U 111 II » I i I'. ■ II • M! i'.
GLEDE
STENSKIH KOLEDARJEV, ki jib je izdal letos "Ameri-ka nski Slovepec", odgovar-11 Mmc vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi V stari kraj, odgovarjamo,
t>A JIH POŠILJAMO.
Stenski koledarji stanejo stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom stari kraj, in mi jih odjavimo naprej. Torej, kdor stenski koledar naročiti Svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno.
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" l&49 Wesit Cermak Road,
Chipago, 111._
če bakreni novci zastrupljenje, če jih pravočasno ne odstranijo iz telesa.
Neki raandrul je pred časom pogoltnil ščet za čiščenje poda. Neki severni jelen je v zoolor škem vrtu požrl lasnico in poginil. Sloni so znani ljubitelji časopisnega papirja in z velikim veseljem izpraznujejo košare za odpadke. V nekem živalskem vrtu je požrl noj mnogo novcev, gumbov in sličnih predmetov; nazadnje je našel še ključ za odpiranje konser-viranih rib in ga je takisto pogoltnil. To požrešnost je plačal z življenjem.
Najstrašnejše pa so v svoji požrešnosti kače. Zgodilo se je že,da sta dve kači napadli enega goloba. Ko je žival poginila, se je začel silen boj med kačama, katera bo požrla plen. Tragedije, ki se razvijejo ob takšnih priložnostih, so grozotne j in često se konča takšno kosilo v dveh z bojem na življenje in smrt. Kača z močnejšimi in širšimi čeljusti požre manjšo nasprotnico, ki ji je hotela oteti težko priborjeni plen.
-o-
VSAK IMA SVOJ "ŠPAS"
Racine, Wis. — Nenavadne šalo sil je v nedeljo privoščil 281etni Ed. Reukoff, a konec nje se je odigral v jetniški celici. Fant se .je postavil na pro-' metno križišče v mestu in postavil poleg sebe žakelj s 15 funti ovsa. Od časa do časa je posegel v vrečo, .zgrabil pest ovsa in ga vrgel kakemu mimo-
luocemu v obraz. Zadovoljno, se je nato smejal in se norčeval iz ljudi, ki niso v tako šaljivem d,uhu vzeli njegovega početja. Končno je policija odpeljala na stražnico njega in vrečo z ovsem.
i1 ■ . ..........i
Lemone pomagajo revmatikom da se čutijo 10 tet mlajši
Nikarlc niti on dan več trpeti vsled, revmatičnih ali nevritičnih bolečin. Lahko se; jih i znebite, in ko čutite bolje in leta mlajši v kratkem času. Poskusite to. Dobite si zavoj ItJBV PRESCRIPTION. Zmešajte ga doma s kvartom vode, pridenite sok štirih lemon. Celo v trdovratnih kroničnih slučajih nastopi olajšava navadno v 48 urah. včasih pa čez noč. Je enostavno, prijetno, stane samo nekaj centov na dan, in ako ne boste sijajno zadovoljni 7. uspehom, vam bo vaš denar povrnjen. Na prodaj, priporočano in garantirano pri vseh vodilnih drugistih. Vsak drugist vam ga lahko
preskrbi. | * ........................... ......... .......................""
MilUu-jevo olj<\ znan6 kot
Kačje olje
jc prineslo olajšavo tisočerim trpečim.
In kar je storilo za druge, bo storilo za vas. Nikarto trpeti še nadalje na revmatizmu, nev-ralgiji, otrplih in bolečih mišicah, prehladu v prsih, dužljivem kajilju in podobnih bolečinah. Vprašajte svojega lekarnarja za steklenico Millerjevega olja (znano kot 'Snake Oil), uporabljajte ga po navodilih in zavedajte se, kaj pomeni, ako ste prosti bolečin. Prodre skozi najbolj debele podplate tekom treh minut. Ni ' čudno, da nudi tako hitro in stalno odporač.
.■IIIHIIII IIIIII.HIIIIII JI!I ....................... lilij ,.•. .....■lilij—......................
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem -\ašim dragim naročnikom in prijateljem v Ilr-tow;nu, ''i r>mau i m in taTO^iijj okolici v državi Fennsyhani.ji. naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list "Amer. Slovenec" Mr. Mathias Klu-čevšek, katerega vsem prav toplo priporočamo, da mu gre-jo na roko in pomagajo širiti naš list. Zlasti sedaj, ko je letna kampanja za pridobivanje novih naročnikov za Amer. Slovenca, prav toplo priporočamo vsem, da mu pomagajo, da pride tudi vrla johnstovvn-ska naselbina v tej kampanji na površje. Živijo Johnstowr. ir, njegova okolica!
Uprava Amer. Slovenca. ,
SLOVENSKI ŽENSKI ZVEZI ZA NOVO LETO
Urad duhovnega vodje pri Slov. Ženski Zvezi sem sprejel s »oglašanjem vseh onih duhovnikov, ki se zanimajo za delovanje Zveze in vsled želje de-legatinj zadnje elevelandske konvencije, na kateri se me je tudi formelno izvolilo v omenjeni urad. Koristi od tega u-rada nimam nobene, temveč samo deld. Vendar morem reči, da se še nisem pokesal, da sem si to delo naložil. Vtis, ki ga je naredila name Zveza ob koncu mojega prvega poslovnega leta, je nad vse ugoden. Ne le, da mi odbor SŽZ. ni delal ne-pnl'k in ovir, nasprotno, podpiral me je v vsakem pogledu v prizadevanju, da do'n Zveza še izrazitejše katoliško lice1. V tem oziru naj velja moja zahvala pred vsem predsednici SŽZ., Mrs. Maric Prisland, ki je vedno vsaki moji želji ugodila brez ugovora; nadalje u-rednici "Zarje", Mrs. Albini Novak, ki se iskreno trudi, da ostane Zarja dobro katoliško glasilo, in tajnici SŽZ., Mrs. Josephine Račič, ki vestno in inteligentno upravlja svoj urad. Zahvaljujem pa se tudi vsem ostalim odbornicam in članicam, s katerimi sicer nimam toliko stika, ki pa se, v kolikor morem soditi po dopisih v uradnem glasilu, docela strinjajo z menoj. Hvala vam! Takšnega duha in istega sodelovanja pričakujem tudi v novem letu.
Pi'etekli dogodki so pokazali, da more tudi med nami priti clo nesoglasij. Kako tudi ne,; saj smo vendar samo ljudje. V , najboljši družini pride do prepira in kako bi ne moglo priti do debate, včasih prav vroče, v organizaciji, kjer je. toliko misli, kolikor je glav. Poglavitno je, da se taka debata ne I vleče v neskončnost ter ne rodi mržnje in sovraštva. V mislih imam namreč polemiko, ki se je pred kratkim vršila v Amer. Slovencu in katere predmet je bila v glavnem gospa Marie ; Prisland. Mene ta zadeva ni
posebno razburjala. Saj je bilo vse popolnoma enostavno: Fa-j ther Schiffrer je menil, da ima pravico zahtevati gotova po- j jasnila, in ravno tako je imela | gospa Prisland pravico, da se] brani. Ali je SŽZ. edina organizacija, kjer se kaj takega dogaja? Ker se je stvar obravnavala javno in ker je sedaj končana, lahko tudi mi javno izrečemo svojo sodbo, namreč, da je gospa Marie Prisland preizkušnjo, na katero jo je postavil Rev. Father Schiffrer, dobro prestala. Omenjena polemika, kakor je bila tudi mučna, ni pustila na njenem značaju najmanjšega madeža in njen ugled v Zvezi in izven nje ni prav nič trpel. To naj bo Mrs. Marie Prisland v zadoščenje in v pojasnilo vsem onim, ki morebiti mislijo, da je hotel Father ■Schiffrer škodovati dobremu imenu gospe Prisland. Vem, da tega • ni nameraval, ker ga poznam kot pravico-ljubnega gospoda in vzornega duhovnika. Vse priznanje Father Schiffrcrjav, da je zaključil polemiko takoj, ko je dobil zadostna pojasnila o spojni točki; častitam pa tudi Mrs., Marie Prisland, da je vos čas! odgovarjala mirno, stvarno in i dostojno. Prepričan sem, da je j vsak nesporazum sedaj odstranjen. Vse one članice pa, ki ;sp nekam s strahom gledale na to zadevo, češ, to bo zadalo1 Zvezi smrten udarec, so naj lepo pomirijo. SŽZ. ni prva, ne zadnja organizacija, v kateri se je rožljalo z orožjem. Vse to organizaciji ne more škodo-, vati, nasprotno, vtisne ji pečat čilosti in mladosti. In kakor za gromom in burjo zopet posije solnce, tako bo tudi za bojevitim letom 1933 nastopilo leto. j 1934 polno mirnega, smotrene-rga in blagoslovljenega delovanja v korist in napredek SŽZ. |In to je, kar jaz iskreno želim in pričakujem.
Rev. Milan Slaje, t. č- duhovni vodja SŽZ. (Plačan oglas.)
..................................................-»»»"i*.....iN^gawr.w^w^wn^	m^fmmtf,m-i«ui:,...............................i).......................................... )■ ■ ia.i....................................... I'Jil.liWIWW1
za obstanek " A mer ika nskega Slovenca"
trajala bo 100 dni; od 20. nov. 1933 do 28. febr. 1934
Nobeea kampanja še ni studila take prilike!
Posebne nagrade y denarju!
C ASH!
ZA NOVE. NAROČNIKE dovoljujemo to pot posebne nagrade v denarju, kakor spodaj določeno:
■ ................... ■»'■	izreur.e nagrade bo deležen v tej
, ™a ^ f\ kampanji oni agitator (ica), ki bo {P kj \| | lili pridobil (a) tekom te kampanje naj-%l) -J \J \J • v/ ^ višje število novih naročnikov, pod ......... .........,—' pogojem:
a)	da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
'"" ................"""................izredne nagrade bo deležen v tej
/dfo r-ca	kampanji oni agitator (ica), ki bo
1 Wfe / ^ I 1 1 11 f	Pridobil tekom te kampanje dru-
Ami \J O	go najvišje število novih naročnilfQV,
^	pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 2S0 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
——1jzre(jne nagraije bo deležen v tej f\	f\ kamPanii oni agitator (ica), ki bo
ll i I i I fill Pridobil (a) tekom te kamPanje tretjo -3- v/ »	najvišje število novih naročnikov, pod
i,,,„„,,, ...........................................pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni ^ ^ f\ OlTl agistor (ica^ ki bo Pridobil (a) tekom te Cp \J\Jk- kampanje četrto najvišje števUo novih naroč-.............. nikov, pod pogojem.:
a)	da pridobi ne manj, kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
1 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica*), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje peto najvišje število novih naročni-
___________^	kov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 25 celoletnih ali 50 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
"	izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni
agitator (ica), ki bo pridobil <&). tekom te kampanje šesto najvišje število novih naročni-..,-,.,.,,.■—l:ov, pod pogojeni:
a)	da pridobi nc manj, ka&or 10 celoletnih ali 20 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
........-......—, izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni
(J PZ flJl j agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kam-^^.Wj panje sedmo najvišje število novih naročnikov,
a)	da pridobi ne manj, kajkor 5 celoletnih ali 10 polletnih novih naročnikov;
b)
za nižje število npvih naročnikov kakor pet celoletnih ali 10 polletnih se nagrada V denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le nagrad določenih v blagu.
POGOJI:
Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v člena,rju in blagu so:
1.	Pridobiti je trtfba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take naročnine, to je za Združene države §5,00 letno in $2-.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 in $3.00 polletno.
2.	Dokler ni naročnina za, pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad.
3.	Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej.
Izredne nagrade v blagu in j
cirugili oblikah za nove j naročnike
Za 400 CELOLETNIH ALI 800 POLLETNIH NOVIH NA. KOČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi še po' vrhu denarne nagrade prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano i n nazaj iz Ljubljane v Združene države v drugem razredu na najboljšem parniku in vlaku, če bi pa vožnje v stari .-.raj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane.
Za 250 CELOLETNIH ALI 500 POLLE.TNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano (samo v en kraj.) na najboljšem parniku in vlaku v dragerja razredu. Če bi pa vožnje v stari kraj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane.
m	2a 100 CELOLETNIH ali 200 POL-
•HO_l"U.: '-i.v¥ i	LETNIH NOVIH NAROČNIKOV —
lip i	kdor Pridobi to število novih naročnikov
■W^^ffli I	fini novi moderni šivalni stroj
fl ii ^ Nt i	<št ki ga vidite M' »MM-. Vreden d,o,
B	$75-; ali pa moderni pralni stroj Wash-
0 jI J 3 8	ing Machine (št. 1), vredno $7'5. — Eno
i'i ■'^tlSma ® B	'zmec* °beh predmetov je na razpolago
-JjJjKia dš	za navedejjio števUo w>vih naročnikov.
7	II Za SO CELOLETNJH ali 100 POL-
H	LETNJH novih naročnikov — kdor jih
1Bii' iiilil" H	pridobi, dobi krasno automatično lovsko
Mf II	puško "repetkko" (št. 2), vredna $40,;
k^ft^ivJ K	aH pa krasen Kadio (žt. 3), vreden $A0.
aS^Mef)^ 9	En° i!!med obeh predmetov je na, razpo-.
_J^	|<8j	lago .?a navedeno število novih naroč-
fljffi Za 25 CELOLETNIH ali 50' POL-
^'Hr^M Wm letnih novih, naročnikov —
MU	kdor jih, pridobi, bo dobil fino, zlato
■ mBf	"ELGIN" uro (št. 3) na 17 kamnov,
Mm	vredno $20.00. Ako bo ženska deležna te
InjSBjpl	nagrade, dobi žensko zap«s,tno uro iste
m^^'^Jw^k. Iti	Za 10 CELOLETNIH ali 20 PQL-
"	LETNIH NOVIH NAROČNIKOV —
I^IMI 3(lil	kdor jih pridobi, dobi znameniti, srebrni
m ^MjjpMf j) lil , I	Rogers set, ^.irožev, S vili«, 6 ^Ife malih
i 4JJJM K	in večjjh. žličko za sladkor ii> n«ž za jna-
I	slo (št. 4); vredno $12.50. AH pa "Har
1	milton" rifle repetkko (št. 4), ki sproj«
^. tl ■ Enp izmed ob?h je na razpolago za oi»e-
ffl LETNIH NOVIH NAROČNIKOV —
JE sharp" samopoji*} pero (FowQctaiQ. perk)
J®|	Za 3 CELOLETNE ali 6, POLLET-
T\l"	NIK NOVIH NAROČNIKOV — kdor
jih pridobi bo dobil zanimivo "KOLE-. DARSKO URO" (št. 6), ki kaže mi-H^B^^-^w»y^WSSBl nute> dneve in mesec. Ura je v nikelna-
stem kaselnu ia. trpežno narejena. i» ■P^T^V	vredna $6.00; aH pa fino zlato verižico
(št. 6) za uro vredno %.QI> iz zelenka-stega ali belega zlata. Eno iz obeh- je na
Oni' Za 2 CELOLETNA ali 4 POLL!:, i
inimni i ' NE NOVE NAROČNIKE dobi v»k, ^^(HHMmk, 1 {j } j ki jih pridobi praktično takozvaa,K> ; ^ [ "LANDERS, ELEKTRIČNO BLAZt-
■rrfo^^lfi^SI ! ! I blazinica, ste ^poji z, navadpirn tokom, ki la^uJ^^fcTjI | I i se ra za ^ktrično luč, prav tako, ka-
1' pa je ta blazinica zlasti za bolnike, ker drži vedno enako toploto. Posebno je H praktična za ljudi, ki trpijo na revmatiz-^ mu, ^za gretje^ obolehh delov telesa in za
nji; in aparat" za'britje,' vredno skupaj $2.50; ali pa krasen usjati pas s krasno ornamentno zaponko (št. 8) ter kratko ® pašno verižico za uro. Eno ali drugo na
«20	Za 1 POLLETNEGA NOVEGA
S^**?	NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen
ifp&EiZq^. 7.	aparat za striženje las (št. 9), ki ga kaže.
^Sfeg^^^^s^SSgga slika: ali pa krasen pozlačeni rožni ye-nec. Eno ali drugo na izbero.
f Strafi?™®^ ~ '	'AMERIKANSKI SLOVENEC	' Četrtek, 11. januarja 1933 '
"ČRNI MOZ,>
POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.
Ni je motil. Stal je ob njeni strani in molčal. Potem je dvignila glavo in mu dala roko:
"Zbogom, Rajko. Zdaj me je kar same sebe sram."-
"Zakaj ?"
"Tako majhna sem, tako neznatna."
Položil jI je roko na glavo.
"O, ostani tako majhna in neznatna, Marta! Taka si najlepša. Toda priti moraš k nam, drugače ne vem, kaj bi počel. Ali boš, Marta?"
"Če mi ukazuješ, bom že morala priti, Rajko! Lahko noč."
"Lahko noč!"
m * *
Ko je prišel domov, ga je sprejela mati s skritim očitkom.
"Zakaj si tako pozno prišel, Rajko? Marta je bila pri nas. Z njo bi se bil lahko sezna-pil."
"Nič nisem zamudil. Se že poznava. Kmalu se vrne. .Tedaj ostanem doma," je odgovoril z nasmeškom.
Šli so spat. Rajko je čakal, dokler ni bilo v hiši vse mirno, potem pa je vzel iz miznice zabojček, v katerem je imel skrito pištolo. Previdno jo je nabil in si jo zataknil za pas. Pri tem je govoril sam s seboj:
"Puška ni za tako pot. Očetova zgodba je najboljši dokaz, da imam prav. To orožje pa je lahko in pripravno ter ne more odpovedati, kadar ga bom potreboval. O, Marta, sirota si, da sama ne veš, kakšna! Zdi se mi, da ne boš imela več očeta, ko vzamem vejico božjega drevca s klobuka. Toda nikoli ne smeš zvedeti, da si ga sama pomagala izdati. Kako je prišel Poljanec do svojega denarja in do zvez na drugi strani meje? Kako je imel nad trgovcem na oni strani tako oblast? Kako ga je mogel prisiliti, da mu je prodal celo svakinjo in nečakinjo? Zakaj hodi Poljanec vsak večer spat in ga tudi v sili ne sme nihče poklicati? . . ."
Še dolgo je premišljal. Potem si je spet rekel:
"Poljanec, ogibal se te bom, toda Črnega moža bom iskal, ker ga moram iskati. Pazi, da te pri tem ne primem za vrat! Če bi bil bolj dober z ženo in otrokom; bi ti morda pri-zanesel vzlic temu, da si mi oslepil očeta in usmrtil brata. Tako pa si zapravil milost in usmiljenje. Gorje ti, gorje ti!"
Tako je odprl vrata in šel čez dvorišče. V senci dreves je zavil proti staremu ribniku, ki ga je dobro poznal že iz mladih let, ko se' je tam okoli dostikrat potepal z drugimi o-troki. Ko je prišel na jase, je izrabil vsako priložnost, da je ostal skrit. Če je začul le najmanjši šum, se je potuhnil in čepel pri mirtr, dokler ni bil prepričan, da gre lahko brez skrbi dalje. Tako je prišel le počasi do gozda, kamor je bil namenjen. Z vaškega zvonika je odbila polnoč prav takrat, ko je zagledal nedaleč od sebe konec rova.
Rov je bil zamašen in zasut. Grmovje ga je obraščalo tako gosto, da ni bilo mogoče priti do njega brez sekire. Mislil si je:
"Tu jih ni, ker potrebujejo skrivališče. To bo najbrž še malo više. Tam mora biti vhod."
Šel je v smeri, kjer se je moral nadaljevati podzemeljski hodnik, in prišel na kraj, kjer je bil vstop prost. Lijaku podobno odprtino je že od prej poznal in vedel je, da je tu tudi vhod v rov. Ni bilo kraja, ki bi bil za skrivališče pri pravne jši! Človeška roka skoraj ne bi mogla ustvariti tako skritega in varnega zavetišča.
Skril se je med grmovjem ob robu lijaka.
Prišel je o pravem času. Komaj je dobro legel, že se je pokazala v mesečini velika senca, ki si je skrivala obraz s črno krinko. Neznanec je oprezno pregledoval vso okolico, potem pa je skočil v globino, v temo, ki jo je delala senca drevesa. Kmalu za njim je prišel še drugi, tretji . . . Preden je ura odbila eno, jih je bil naštel dvajset.
Potem je vladala nekaj časa popolna tišina. Nato pa se je začelo v globini spet nekaj gibati; drug za drugim so prihajali možje iz teme. Prvi je bil njih voditelj, ki je bil prazen. Oprezno je pogledal okoli sebe ih komaj slišno zažvižgal. Vsi, ki so prišli za njim, so bili obloženi z velikimi tovori. Opirali so se na debele palice. Za pasom so imeli dolge nože, čez ramo pa puške. Samo za trenotek jih je videl v soj«' luči, ki se je pokazala iz globine, potem pa se je spet stemnilo. Izgubili so se v noč.
Ko so njih koraki zamrli, je Rajko vstal in odhitel domov.
TRETJE POGLAVJE. Ples.
Teden dni je minulo. Vse na vasi se je iz-premenilo. Vest o oslepljenju Potočnika in o umoru njegovega sina je prišla do oblastev, ki so uvidela, da bo treba zločincem naposled vendarle stopiti na prste. Spoznala so tudi, da na dosedanji način ne bodo mogli tihotapcev ukrotiti. Zato so sklenila poslati v gorovje oddelke vojaštva, ki naj bi s pomočjo gozdarjev in graničarjev dobili Črnega moža v pest, živega ali pa mrtvega. Na njegovo glavo so razpisala tudi visoko nagrado.
Rajko je šel na vse zgodaj spet v gozd, da bi lijak pri dnevu natanko preiskal. Toda o skritem vhodu ni bilo niti sledu. Odondod je krenil h gozdarju.
"Ali veš da dobimo obisk?" mu je dejal gozdar, ko sta se že nekaj časa pogovarjala.
"Kakšen obisk?"
"Dekleta ga bodo še prav posebno vesela. Vojaki pridejo!"
"Tako? Zakaj pa?"
"Zaradi Črnega moža. Že včeraj sem prejel uradno obvestitev. Bil sem pri okrožnem glavarju, ki tudi že vse ve. Dobil je navodila, kako naj razdeli vojake. V vsaki hiši jih bodo nekaj imeli. V našo vas jih pride dvajset, četovodja pa bo stanoval pri Poljancu."
"Pri Poljancu? Zakaj pa tam?"
"Ker bo tam najbolj na samem in ga ne bo mogel nihče neopaženo zasledovati. Sam je prosil, da bi ga dali tja. Morda se s Potočnikom. pozna?"
"O, najbrž," je odvrnil Rajko, ki ga je stvar čedalje bolj zanimala. "Brez dvoma bodo poslali same take ljudi, ki so tu blizu doma, da bodo vsaj kraje poznali. Saj si lahko misliš, koliko jim bos tem delo olajšano."
"Če ni morda Grmov? Pismo je bilo podpisano, toda tistih čačk na koncu nisem znal prebrati."
"Kdo pa je ta Grmov?"
"O, drugi sin Grmovega iz Zalesja. Časih je bil pretepač, da mu ni bilo enakega. Po vseh hribih so ga poznali. Naposled se je še z očetom sporekel in šel k vojakom kar sam od sebe. Za vojaščino je bil pa dober. Zmeraj je bil dobre volje, sicer lahkomiseln, toda v službi ubogljiv in korenjak. Vsi vojaki-se ga boje. Tako je prilezel tudi do službe četovodje."
(Dalje prih.)
-o-
i	ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Kf	TISKARNA	MO
'\merikanski Slovenec^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki <
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in jfcočno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
k Amerikanski Slovenec jK
SBk	1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	^KflH
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
Kar oddahnil sem se, ko sem se znašel zopet doma. — Po malem okrepčan ju sem vzel v roke novi davčni račun in na svoje začudenje opazil, da je za celih $5.00 večji od lanskega. Oho, sem si rekel, sedaj pa že vem, kaj je pomenila ona ženska pri vratih. Pa naj bo za enkrat, bom pa drugič bolj pazil in šel raje skozi stranska vrata, ko bo zopet treba v mestno hišo, sedaj pa kar je je. Tam bom morda srečal moško osebo, ki prinaša več sreče, kakor pa ženska.	\
Poprej sem vedno mislil, da bodo davki za leto 1933 manjši vsaj za nekaj dolarjev, ker je mestni C. C. določil, da si morajo vsi mestni uradniki sami kupovati peresa za pisanje in se je prodalo tudi nekaj zverine iz Washington parka, za kar se je dobilo nekaj dolarjev. Pa jim, kakor se vidi, kljub temu račun še ni štimal, zato so se zopet obrnili na davkoplačevalce ter jim zvišali davek, namesto da bi ga znižali. — Kakor povsod, tako tudi v našem mestu nimajo posestva več skoro nobene veljave in niti niso vredna polovične nekdanje cene. Dohodki so namreč tako majhni, da niti ne zadostujejo za popravila. Poleg tega je pa treba še plačevati velike davke, kakor takrat, ko so imela posestva visoko ceno in so bili od posestev lepi dohodki. Da so posestniki tako udarjeni, je to krivda milwauskega county,ker so znižali rente tako na nizko stopinjo, ob enem pa zahtevajo od davkoplačevalcev velike davke. Kje je pravica? Zakaj imamo Com. Council ? Zakaj imamo v vsakem wardu svojega aldermana? — Zato, da mu davkoplačevalci dajejo svoja naročila in nasvete in proteste, katere mora on potem predložiti pri C. C. — Smo se li mi že kedaj zglasili s kakim prote stom proti velikm davkom ? — Dokler moremo še kaj gibati, se nismo. Ivo pa ne bomo mogli več, bo pa že prepozno. Porabimo torej čas v našo korist in v korist svojega bližnjega.
G. W. R.
--o-
DOPIS IN VABILO
Barberton, O.
Božični prazniki so minili, prav lepo smo jih obhajali. Se-
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
daj se bodo vrstile veselice druga za drugo, do posta. Tudi naš gospodinjski klub se je odločil, da priredi zabavno veselico v soboto večer, 13. jan., na kateri se bodo prikazale tudi maško-re. Igrala bo pa izvrstna godba. Tomšičeva orkestra iz Ken-more, Ohio. — Dragi rojaki in rojakinje, prav uljudno vas vabim, da se udeležite naše prireditve, ker čisti dobiček je v korist cele župnije, ker se bo porabil za stvari, ki nam jih manjka v naši dvorani, ki veliko potrebuje. Naš Gospodinjski klub se je zavzel, da bomo delovale zato, da preskrbimo potrebne reči za našo dvorano — Posebno se obračamo do članov dr. Domovina, da se udeležijo veselice. Nobenemu ne bo žal, kdor pride. Kakor se sliši, bodo naše kuharice pripravile, da nam bodo prav po starokraj-ski šegi postregle s pravim ljubljanskim gulažem. — Torej rojaki in rojakinje, od blizu in daleč, zlasti rojaki iz naše naselbine, na vas se obračamo, da pridete vsi. Nobenega naj ne manjka omenjeni večer na naši veselici. Postrežbe bo dovolj za vse in zabava vsakovrstna. Samo po sebi se razume, da se zlasti na žejne ne bo pozabilo. Torej na svidenje 13. jan. na maškeradni veselici.
Frances Ujčič.
----o-
Sneg
Iz Bosne poročajo, da so v nekaterih predelih divjali pred 15, dec. hudi snežni viharji. Snega je padlo do 5 čevljev na debelo. Na mnogih krajih so pa zameti do 20 čevljev visoki, da je tam ustavljen vsak promet po cestah.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo o£i in se hitro utrudijo;
ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Ustanovljeno 1912.	Tel. Canal 6138
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM
2107-11 West Cermak Road,	Chicago, 111.
MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ!
S uredite na olje, kar je veliko bolj praktič-no, čisto in brez truda in obenem ceneje.
rilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo popolnoma novo peč z gorilnikom na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje.
Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo.
WV0MESKA VSTAJA V NAPOLEONOVI DOBI
V dobi Napoleonovih vojn so bili Francozi trikrat v Novem s mestu. Prvič je bilo 1. 1797, ko < se je od mladega Napoleona ! krvavo tepena avstrijska voj- ] ska umikala in bežala skozi j Kranjsko. Za njo pa so priti- : skali Francozi z vso silo in na- ; glico. Že 1. aprila 1797 je prispel general Bernadotte v : Ljubljano in 4. aprila zvečer je prijezdila v Novo' mesto francoska patrulja, vsega skupaj 14 konjenikov. Vendar je ; napravil ta neznatni oddelek Novomeščanom nepopisen, četudi nepotreben strah. Že prihodnji dan, 5. aprila, je francoska patrulja zapustila Novo mesto in tri dni zatem je bilo v Leobnu na Štajerskem sklenjeno premirje. Francozi so se začeli počasi pomikati iz dežele. Ta prvi obisk Francozov ni napravil Novomeščanom prevelike škode. O tem je še ohranjen protokol seje novomeškega mestnega zbora, ki nam poroča, da so znašali vsi izdatki za Francoze 1 gold. 2 kr., dočim je porabil avstrijski kurir, ki je prinesel vest o sklenjenem premirju, zase in za konja 13 gld. 40 kr. V istem protokolu je tudi popisana škoda, ki so jo prizadejale avstrijske čete na svojem pohodu za Francozi.
Drugi prihod Francozov Drugič so prišli Francozi v Novo mesto dobrih osem let pozneje, leta 1805. Tega leta 2. decembra je Napoleon popolnoma potolkel avstrijsko in rusko1 armado v odločilni bitki pri Slavkovem (Austerlitz) na Mo-ravskem poljiir. Že nekaj dni pred to bitko so se pojavili Francozi na Kranjskem, v Novo mesto so prišli 16. dee. To pot pa jih je bilo okrog 1700. Posedli so vso Dolenjsko doli do hrvaške meje. V novomeškem arhivu je še shranjen natančen račun o stroških, ki so jih Francozi napravili deželi. Mesa so pojedli za 1230 gold. 36 kr. Mestenmu poveljniku, kapitanu Fallionettiju, je mesto moralo plačevati 6 gold, na dan za hrano, zanj kupiti sedem srebrnih žlic za 40 gold., srebrno uro repetirko za 125 gold., špansko palico za 6 gld. in obleke za 133 gold. Poveljniku generalu d'Espagne, ki je stanoval na Otočcah, so morali Novomeščani napraviti kočijo za 736 gold, in novo konjsko opremo za 132 gold. Za prehrano (Tafelgelder) pa so morali plačati za kratki čas od 17. dec. do 4. jan. 2134 gold. A tudi posamezni Novomeščani so trpeli pri tem francoskem obisku precej škode, tako n.pr. gostilničarji, katerim so ostali vojaki na dolgu ves zapitek, dalje rokodelci, ki so morali brezplačno popravljati raztrgano uniformo in obutev. — Skupna škoda, ki jo je ,utrpelo Novo mesto v dobrih štirinajstih dneh, je znašala nad 6000 gold. Pač so se Novomeščani glaboko oddahnili, ko so se Francozi poslovili dne 4. jan. 1806.
Francozi tretjič v Novem mestu
Avstrija je bila od leta 1807 naprej popolnoma osamljena. Naopleon je imel sicer še dovolj opravka z Angleži, a vedno je imel še pred očmi že itak skoro izčrpano Avstrijo. V teh težkih časih je ustanovil avstrijski nadvojvoda Ivan deželno brambo, v kateri so morali služiti vsi moški od 18. do 45. leta, doslej še neuvrščeni v vojsko. Vsepovsod so se ustanavljali brambovski bataljoni. Takrat je Valentin Vodnik zapisal: "Bomo li roke križam deržali inu nemarno gledali, kako ptujci hočejo naše stare lastine jemat, naše dežele med seboj delit, nas pod svoj strah silit?" In še je zapel: Kar smo mi brambovci, več nismo eagovci, volje smo: zidane^ j dobro nam je.
Seveda Novomeščani niso smeli zaostati, temveč so tudi oni imeli svojo črno vojsko. Mestni svet je določil v slovesni seji poveljnika brambovske- ' ga oddelka, ki je bil pl. Fichte-nau; podpoveljniki so bili: Fr. Lu žar, Leopold Straus, Jožef Unterlokauer, Simon Govekar in Franc Papež; korporali pa: Franc Grm, Ivan Bučar, Karel Kopecki, Leopold Šparovec, Martin Skrem, Jožef Janežič, Franc Potokar in Franc Kan-cian. Brambovci so bili oboroženi kaj različno in nenavadno. Imeli so: sedem čevljev dolge droge, vile, kose, motike, ta in oni pa tudi puško. Ob nedeljah in praznikih so se sicer pridno urili in vadili v svojem novem poklicu, v bojno črto pa ti brambovci nikdar niso prišli.
Spomladi 1809 je Avstrija napadla Francoze, in sicer na dveh straneh, na severu in jugu. Severno armado je vodil nadvojvoda Karel in premagal Francoze pri Aspernu, a že čez dober mesec ga je Napoleon v bitki pri Wagramu popolnoma potolkel. Nič boljše se ni godilo avstrijski južni armadi; povsod se je morala umikati. Že 19. maja je stalo 4000 Francozov pred Ljubljano in 6. avgusta so zasedli tudi Novo mesto. Takratni kronist opisuje prihod Francozov: "Bilo je konec poletja 1809, ko so Francozi na podlagi ' dunajskega miru pridobili Granjsko in prišli tudi v Novo mesto. Bil je dolg pohod, ki ga ni hotelo biti konca; trajal je od ene popoldne do poznega večera. Dan poprej je prišel izvidni oddelek, nekaj mož. Radovedni smo opazovali tuje čete, v gotovem strahu', v svesti si, da bodo odslej naši gospodari. Sicer smo jih videli že poprej, pa samo malo časa. 'Sedaj pa smo bili prepričani, da bodo ostali. Opazili smo tudi, da vojaki niso korakali po trije, temveč po dva; mnogo pa je bilo tudi presledkov, ko je I korakalo samo po 2, 5, 10 in 20 mož. Čim so se malo ustavili na mestnem trgu, so hitro zopet odhajali, da so napravili o-stalim prostor. Šli so v ulice, i kakor bi šli v svoja bivališča, a j so šli naprej. V začetku smo |misilili, da jih je velikanska j množica, a kmalu smo zapazi-jli, da je bila to samo francoska jzvijača; zakaj spoznali smo, I da so čete, ki so bile še v me-jStu, čez nekaj časa iznova vko-
■	rakale. Bil je to italijanski polk, častniki pa so bili večinoma Francozi. Nazadnje je pri-
■	šla še baterija. Čez nekaj dni se je zmanjšalo število francoskih čet v Novem mestu na dve četi, ostale čete pa so odšle naprej na mejo in v Karlovec. V
i	Novem mestu je ostala samo • majhna posadka z dvema polj-
-	skima topoma, nastanjena je '	bila po mestnih hišah, vojašni-
-	ca pa je bila prazna. Francozi '	|so se vživeli v popolno brez-i	skrbnost, brez slutnje na ka-:	koršnokoli nevarnost."
(Dalje prih.)
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugosla-( vije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-
>	ga naročili, ga bodo te dni r prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Ju-j goslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid po-
>	kaže vse to. Kdor ga želi, si ] ga naj naroči. STANE S j POŠTNINO 30c, in se naroča
od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.