Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ 15 u k n » ^ „ Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
R o k o p I s I
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list zaslomsli urni
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „
Za četrt leta
50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 j«?4'
V Ljubljani na dom poši „ velja 60 kr. več na leto. W,8SiB Vredništvo na Dunajski eeatts®: štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden fcj sicer v torek, četrtek in soboto.
Krščanstvo pa delo.
u.
Sveti Pavel je opravljal telesno delo, da bi pokazal tedanjemu svetu, ki je tako delo zaničeval, da ono človeka nikakor ne oneča-ščuje, marveč povzdiguje k pravemu idealnemu življenju. Njega so posnemali v prvih Btoletjih škofje, duhovni in drugi zelo omikani možje. ,,Kdo nama povrne — piše Gregor Nazijanski svojemu prijatelju Baziliju — one dni, ko sva od jutra do večera skupno delala, ko sva drva klala, kamenje klepala, drevje sadila in polivala, ko sva vlačila težki kimpež, od katerega so nama doigo ostajali žulji na rokah."
Na vzhodu so se duhovni splošno pečali z rokodelstvom in poljedelstvom, na zapadu so to zapovedovali še celo zbori. Sv. Pavlin Noianski je, kakor piše. sv. Gregor Veliki, sam obdeloval svoj vrt in učeni sv. Hilarij Arleški si je z ročnim delom pridobival toliko, da je s tem še revnim pomagal. Zlasti frankovska duhovšč ua je b Bvojim zgledom ljudstvo za delo vnemala.
Ko je za Konštantina krščanstvo postalo državno veroizpovedanje, seje vrnil tudi egoizem, sebičnost, oderuštvo, lenoba. Dižavna UBtava in pravno življenje, družinske razmere, literatura in gledišče, sploh vse javno in društveno življenje imelo je popoln paganski značaj, kateremu se je cerkev brezuspešno ustavljala. Vsi cerkveni očetje so se borili zoper pagan?ke običaje, lakomnost, suženjstvo, zatiranja ubožcev , nenravstvenost v družinskem življenji. Ziasti se odlikujeta sv. Bazilij in sv. Janez Zlatousti na vzhodu, na zapadu pa sv. Ambrož,
Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. II. O. S. B.
(Dalje.)
VIII.
Dostikrat ta ali oni skuša onesvečevanje nedelj in praznikov izgovarjati z beBedami:
,,Drugi, ce!o učeni ljudje delajo, kar jaz delam, ako celo uradniki in županje v nedeljo in praznik ukazujejo delati reči, katere še nikakor niso potrebne, potem tudi zame to ni greh?
A jaz vprašam: Ali Bog, naš večni Boduik, isto tako sodi ? Aii je mar naš presveti od-rešenik in so njegovi aposteljni mar dejali: »Delaj tako, kakor dela večina ljudi, kakor omikani delajo"? Ravno nasprotno. Svarilo ee nas je celo ne ravnali se po tej večini ljudi, koja hodi po širokem potu pogube za-ničevajoč božje in cerkvene zapovedi. Ravnajmo se po onih, ki spoštujejo božje in cerkvene zapovedi hodeči po trnjevi poti v nebo.
V. VkakI razmeri je državnamoč
ki je zatega delj v najboljših let h klonil duhom, pomoči le od posebne milosti božje pričakujoč, in sv. Avguštin, ki toži, da je tadanje hlepenje po vživanji bilo za krščansko družbo veliko nevarneje od prejšnjih mučeniških orodij.
Kdor je hotel krščanski živeti, moral se je odtegniti družbi in tako bo nastali samo stani, v katerih so Be nežne device in ognjeviti mladeniči urili v heroičnih krepostih, v molitvi in pokori. Med spokornimi deli je bilo v prvej vrati delo z rokami, katero zaničevano med svetom je dobilo svojo čast v samoti. To nam pričajo sv. Anton in Pahomij, red sv. Buzilija in sv. Benedikta.
S tem, da se je po uku krščanskem delo povzdignilo v občen zakon in da Brno vsi bratje med soboj, je bilo suženjstvo odpravljeno v principu, a v dejanji Be nij moglo odpraviti, ker je vse pravno življenje slonelo ca pravu močnejega iu ker se društvo zarad nravstvene spridenosti nij moglu vspeti do pravega Boci-jainega življenja. Tudi nij bilo srednjega stanu, ne rokodelcev, ne kmetov in tudi ne prave velike industrije, bilo je samo peščica gospodov in ogromno število Bužnjev; tedaj je tudi v gospodarstvenem oziru manjkalo prave podlage za premembo, za odpravo suženjstva.
Navadno se misli, da je s Konstantinom tadanji svet postal brščansk; a to ni res. Le malo je bilo pravih kristjanov, a kolikor jih je bilo, svetili so z zgledom vaeh krščanskih čednost,;. Velika večina je pa tavala med resnico in zmoto. Cesarjem se je kakor za pa-ganstva po božje čestitalo. Na cesarsko povelje se je v krščanskih cerkvih in pagauskih templjih isti dan 'in v isti namen opravljala
a posvečevanjem nedelj in praznikov? Kako ae resnično dan daneB v nekaterih deželah praznjujejo taki dnevi ?
Od sihdob, odkar je bila kristijanska vera tudi od svetovnih vladarjev pripoznana, bo ti ves svoj vpliv v to porabljevali, da se poBve-čevanje nedelj in praznikov po božjej zapovedi vsestransko popolnem Bpolnjuje.
Cesar Konstantin naredil je iz te cerkvene zapovedi državno postavo. Cesar Valentinian I. prepovedal je bil Bodnijske obravnave že v soboto (gotovo radi tega, da bi jih Bobotna sodnijBka obravnava preveč ne vznemirila ter jih pri opravljevanji svojih cerkvenih dolžnost v nedeljo ne motila) tudi je bil prepovedal vsem uradnikom proti kakšnemu kristijanu v nedeljo kaj podjeti. — Cesar Teodozij Vdliki uvel je vnovič že pozabljeni zakon, vsled katerega ni bilo v nedeljo nikako javno kazališče dovoljeno. — CeBar Karol V61iki naložil je bil onemu globo, kateri je v nedeljo, bodi si na kateri koli način razsajal. — Ina, kralj Su-sekski (na Angležkem) izdal je bil zakon, po katerem je bil suženj, kateremu je njega gospod v nedeljo ali praznik velel kakšno delo
prošnja ali zahvalna služba božja; Jupiter in Kristus sta imela vedno jednako veljavo. Po zgledu višjih je tudi navadno ljudstvo po svojih nazorih strinjalo krščanstvo s pagsnstvom, kar se posebno razvidi iz navade, krst še le na smrtnej postelji sprejemati. Ta polovičarski v sebičnost in sladaostno vživanje zatopljeni rod nij bil zarad svoje vnemarnosti sprejemljiv za vzvišene vzore in zategadelj ga je odplul hudournik občnega preseljevanja.
Vse drugač je bilo pa pri ljudstvih, ki so zdaj stopila v okrog krščanskega življenja. Ona bo bila priprosta v potrebah in običajih in mrzela se jim je samopašnoBt rimska. Državno, pravno, Bocijalno in gospodarstv* no živ-lienje je bilo pri njih še popolno nerazvito in Cerkev b svojimi uki in zapovedmi nij tedaj stala nasprot dovršenim in sovražnim razmeram kot pri Rimljanih ; marveč je mogla vsemu razvijanju določiti podlago, smer in namen. Pod vplivom cerkvenim po naukih in zapovedih krščanskih se je razvilo delo v vsej veličastnosti in čiBtoti, kakor ga svetovna zgodovina ni ne prej ne slej videla.
Se ve, ako hočemo srednji vek prav presojati, Be ne smemo zaganjati v nekatere mračne prikazni iz časov, ko je krščanstvo še hud boj borilo z naravno surovostjo s paganakimi navadami in običaji, ampak ozirati se moramo v dobo, ko je krščanski duh že ljudstva prešinil, ko je Eeme že cvet in sad prinašalo. Ta doba Be je začela po križarskih vojskah in okol polovice dvanajstega veka ter je trpela do konca srednjega veka. In kaj vidimo tu?
Suženjstvo je bilo odpravljeno, delo se je delilo in nastali bo razni delavski stanovi,
opraviti, prost, a proBti ljudje, onesvečujoči nedelje ali praznike prodani bo bili v Bužnost.
In tudi v novejših časih uvele so se Bkoraj v vseh državah postave zaradi dostojnega po-svečevanja nedelj in praznikov.
Tako n. pr. je dolenja Avstrijska deželna vlada z ukazom od 22. februarja 1854 1. z dovoljenjem visokega ministerstva izdala zakon glede poBvečevanja nedelj in praznikov, kateri zakon bo z malimi neznatnimi prenaredbami skoraj vse druge dežele sprejele. V tem ukazu veli se mej drugim.
Posvečevanje nedelj in praznikov zahteva:
a)	Prekršenja ali popolno ustavljanje javnega trgovanja.
b)	Ustavljanje vseh ropotnih in drugih v oko padajočih poslov, potem delovanje po stri-jajih in drugih delovcih.
c)	Ustavljanje ali prekršenje javnih veselic.
d)	Opužčenje vseh v oko padajočih, s po-Bvečevaujem nedelj in praznikov v nikakeršni zvezi stoječčih ali božjo službo celo žalujočih opravil.
In celo po § 13 zakona od 25. majnika 1868 (drž. zak. št. 49) je prepovedeno in kazni vredno motenje nedeljskega in prazni-
umetnoBt se je povzdignila ua najvišjo stopinjo in vsak delavec je imel pravo na dohodek svojega dela. Občno blagostanje vseh stanov je znak te dobe.
In kako je vse to nastalo ? Vvodvtodobo je trajal sicer dolga stoletja, a njega zgodovina se da označiti v maiih besedah. Po občnem preseljevanji so Bamostani in škofovski sedeži poBtali središča vsej omiki. Kjerkoli so se menihi naselili, spremenila Bta Be puščava in močvirje v zemeljski raj; menihi so poduče-vali ljudstva v veri, podučevali v polje- in rokodelstvu. Cerkvena središča so bila Bredišča tudi gospodarstvu in prometu. Vsak zgodovinar mora priznavati, da je poljedelstvo, umeteljno prednost in promet najneposrednjeje pospeševala Cerkev, da je cela stoletja izviral veB gospodarstveni napredek iz škofij in BamoBta-nov, po kterih bo se ustanovila tudi meBta, in da se vse, s čemur se še sedanjost v resnici odlikuje, mora izvajati iz delavnosti cerkvene.
Fevdalno plemstvo , ki je Bvoje podložue zatiralo kot sužnje in svoj namen videlo skoro le v roparskem viteštvu, se je po križarskih vojskah spremenilo v pravo plemstvo, podpi rajoče po moči cerkveno prizadevanje. Zem-ljiščna lastnina je bila večinoma v rokah podložnih in grajščak je imel pri njej samo neko služno in obrestno pravo; zemljišča grajščin-ekih podložnih bo bila, ravno tako kakor svo-bodno-kmetska, samostojna poBeBtva. Še le po vplivu tako zvane verske reformacije Be je, kakor pravi sloveči zgodovinar Janssen, v mnogih krajih vvelo zopetno hlapčevsko teleBno podložništvo.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 30. junija.
Avstrijske dežele.
Kcd železne krone I. vrste so dobili ministri: grof Falkenbayn, dr. Pražak in baron Konrad pl. Eybesfeld. — Baron Konrad praznuje ravno sedaj štiridesetletnico svojega službovanja, ki je gotovo v zavezi z odlikovanjem.
Avstrijski narodnostni klub je imel občni zbor na Dunaji 23. junija. Na
škega posvečevanja, če kdo „v nedeljo mej službo božjo katere koli državno prizuane vere, brez sosebne nujnosti hlapčevska ali javna poBia opravlja".
Kako ae pa dandanes posvečujejo nedelje in prazniki na Angležkem, v Irlandiji in severni Ameriki? Uže 16 let na Angležkem živeči mož poroča pisatelju teh vrstic Bledeče: V nedeljo so tukaj zaprte vse prodajalnice in delalnice; isto tako bo tudi gOBtilne odprte le od 1—3 ure popoludne in od 6—11 ure zvečer. Železnice ne vozijo v ta dan. Kavno to pripoveduje nek drug potovalec v „Vateterlandu' št. 258 in 259. 1. 1870. V Edinburgu na ŠkotBkem celo konjske železnice v tak dan ne vozijo. V nedeljo se na ŠkotBkem tudi ptujci ne sprejmo, ter se celi dan nič ne bere nego sv. piBmo. V celej velikej Britaniji se požarobranci v tak dan ne vadijo, in vendar so ondotne požarne straže naj boljše na BVetu.
V 19. dan majniku 1867 v nedeljo bila sta dva angleška princa v Parizu. Njima na čast prirodilo se je veliko vozenje za stavo. Ker so pa na Angleškem take voBelice prepovedane, poprosila sta princa kraljico za dovoljenje Be voženja vdeležiti; a ona jima — prepove 1	(Dalje prih.)
dnevnem redu je bilo najprej poročilo o delavnosti odstopivšega gospodarstvenega sveta v preteklem letu. Potem so volili predsednika, namestovalca in opravilne svetovalce. V prvo-mestnika je bil voljen J. S. Skrejšovsky v namestovalca Balik. Sklenili bo peticijo poslati do dunajskega mestnega občinskega sveta, da se narede na dunajskih mestnih šolah vzporedni razredi za otroke, ki ne znajo nemški. Zadnja točka dnevnega reda je bila : »Naselitev ruskih judov in naša vlada." Poročevalec Skrejšovsky je rekel med drugim: Judje na Ruskem bo močno držali z nihilisti, ruska vlada jim je tedaj začela stopati na prste.
Ljudstvo je zvedelo to še le čez die času, cesarstvo je obširno, in preden med ljudstvo pride to, kar ae v viših krogih godi, preteče nekaj časa. Kdor s silo hoče predreti, nima Be pritožiti, ako se mu sila godf. Ljudstvo se drži cara, in se je hotelo zmaševati nad judi, preganjali so tedaj krive in uekrive brez razločka. Zarad vere ni preganjal judov nihče, dokazano je, da je ruski Beljak branil jude, ki so spoštovanja vredni. Dobri ljudje tedaj niso tiati judje, ki beže v Avstrijo; veliko tistih, ki beže, vedo zakaj beže in Be poslužujejo te prilike, ker najdejo podpore in se dober kup vozijo. Avstrijska vlada jih je iz človekoljubja vzela, a ljudstvo se boji judov, ker pozna njih pretekanoat pri prometu, in njih organizacijo; jud z judom drži. Judov ne sovražijo zavoljo njih vere; kristjanje so storili vse, ne mara še preveč za jednakopravnost judom, sedaj naj popuste judje napake, zarad katerih jih ljudstvo sovraži. A judje so Be kaj slabo skazali, ako vzamemo teb 34 let sem , odkar je izrečeno njih OBVobojenje (emancipacija). Da se v ti stvari kaj zboljša, morajo judje začeti misliti ,,po krščanski". Holubek je potem govoril o krščanskem poklicu avstrijske države.
Avstrijsko-nemdko colno ase-dinenje (ojterreichisch- deutsche Zollcini-gung) je najnovejša krilata beseda, pod katero ali s katero hočejo Bkrpati zopet nemško stranko, ki je že močno razdrapana; povdar-jajo pa ne samo gospodarstvene, marveč posebno še politiško in narodno stran. Tako je storilo nemško narodno društvo v Kremsu, ki je reklo, da v tem vidi najboljši pripomoček, da Nemci prideje zopet do preobladanja v Avstriji. Ako hočejo nemški liberalci priti zopet do vlade, ;e sredstvo prav blizo, naj se porazume z nemškimi konservativci in z ne-nemškimi. Drugo, kar si izmišljujejo, ne pomaga nič.
Jfftestni |>c<la;£ojj£ij na Dunaji. Komisija za nadzorstvo pedagogija je sklenila svoje posvetovanje o pedagogiji. Poglavitne poteze so: Ravnatelj je podložen službenemu navodniku in magistratu gre besedo vmeB spregovoriti. Slušatelji se imajo v metodiki praktično izuriti in teoretično se imajo na dalje izobraževati z določnim stranskim namenom, da se pripravijo za meščanske učitelje. Letnih tečajev bodo štirje, tako, da Be posamezen ne bode odveč natezoval v vsakem letu. Dve leti je obrniti za metodiko, a dve leti bolj za vednost (za daljno izobraževanje). Nauki ostanejo skoro isti. Slušatelji bodo redni in izredni. Na konci semestra bo zborna izpraševanja, na podlagi teh in z ozirom na delavnost med letom se dajo na koncu leta spričevala o obiskovanji, zadržanji in napredku. Na vadnici odsihmal ne bode sprememb.
Tiskarji obhajali so pret. nedeljo svoj jubilej. Pri ti priliki bo zopet nekateri udrihali po katoliški cerkvi, češ, da ovira napredek in omiko. Zgodovina nam vendar pove, da je ka-
toliška cerkev v prvi vrsti podpirala tiskarstvo, tudi pri naB na Slovenskem se je tiskalo največ takih bukev in morda se še sedaj največ takih bukev speča med prosto ljudstvo. — Vsaka nova iznajdba pa dobro in hudo razširja po svetu, kakoršni so namreč ljudje, ta-košno je tudi njih dejanje. Po železnici se vozi misijonar, ki razširja krščanstvo iu omiko po neznanih delih sveta, pa tudi zločinec, ki hoče ubežati maščevalni pravici. Svet napreduje v dobrem in slabem, tiskarstvo izvrstno služi napredku v dobrem in v slabem. Zarad zlorabe pa dobra stvar ne zgubi Bvoje vrednosti.
Deželni xbor tirolski. Dr. Falk je utemeljil svoj predlog za spremembo občinskega volitvenega reda da se prizna volit-vena pravica občinarjem, ki davek plačuiejo. Sprejme bb potem postava za vravnanje zdravilstva v Meranu; vloženih je bilo več prošenj, ki zahtevajo naj se gospodarska stranska poslopja ne podvržejo hišnemu davku in več raznih prošenj za podporo.
Ix l*rage se poroča, da bo vseučiliški profesorji Kvičala, Talir in Krejči odložili poslanstvo državnega zbora, da bodo tem laglje zadostovali svojim dolžnostim kot profeBorji. To kaže, da je možem v prvi vrsti mar napredek naroda čeBkega, kteremu ^morejo več koristiti kot profesorji kakor kot državni polaoci.
Vojaške sodiiije ustanovljeno za Dalmacijo dne 28. februarija 1882 (drž. zak. št. 22) ostanejo še za 6 mesecev; (znamenje, da še ni miru po teh krajih.)
Sarajeva. Mustafa beg Fadil Pa-š č, župan v Sarajevu, ki se je podal na Dunaj, bode bržkone imenovan Scheich-ul-I*lam za Bosno Hercegovino, ker bosniški mohame-dani že tri leta prosijo vlado, naj jim imenuje namestnika za Scheich ul-lBlama v Carigradu, ki bode samostalno vodil bosniške uleme in vredoval nezavisno od Carigrada verske zadeve mohamedanov v Bosni in Hercegovini. — Vže pred 3 leti je prosilo 58 plemenitažev mohamedanov med drugim tudi za Bamostalno vredbo verskih zadev. Dosibmal ni bilo odgovora, a nekako pred 3 mesci, ko je bila vstaja najhuja, je dobil muf i,' t. j. verski glavar mohamedanov, Mustafa Ililmi Efendi, pismo od Scheich-ul-Izlama v Carigradu, ki ga imenuje za njegovega namestnika v Bosni. Mufti iz Sarajeva je izročil to pismo deželni vladi v Sarajevu in je naznanil, da brez vednosti cesarske vlade ne prevzame take službe. Stvar je postala nujna, tem bolj ker je bil poBtavljen katoliški nadškof Stadler in grški metropolit Sara Ko-sanovič; mobamedaui so Bi to dobro zapomnili iu vže dalj časa za nameBtnika Scheich ul-Izlama določevali sedanjega župana v Sarajevu, sina Fazly-paše. Mustafa ali Mustaj kakor ga imenujejo, je potomec azijatBke rodovine. Deda Mustaju begu, ki je bil ulema v Sarajevu, so kamnjali 1. 1826, ker je bil za reforme sultana Mahmuda. Turška vlada je odlikovala rodovino, in sin Faz)y je dobil tudi doatojanatvo pašino. Mustaj beg je kljubu svojemu županstvu mudir ali verski učenik, in je izobražen kot turški duhoven, ter tudi ni brez omike, Bicer pa pravijo, da ni faoatičen in je zavzet za napredek, Kar se je pokazalo za časa zasedenja Bosne. Poleg tega je imovit in čislajo ga kriBtjanje iu turki. — Mufci Mustafa Ililmi Efendi, katerega bo iz Carigrada hotli povzdigniti za to čast ne more nikakor tekmovati ž njim. Sicer bi kdo rekel, kaj naa briga verska stvar pri mohamedanih! Za državo je pa stvar važna, in treba je gledati v Bosni na mahomedane, ki bo prvi v deželi, kar se tiče bogastva; va-knf, nekaki verBki zalog, ima četrtino vse
zemlje, iu na to se bode treba ozirati, kedar začnejo v Bosni zemljišča vravnavati.
Iz Sarajevu. Novačenje v okraji Fojnice in Visoke je popolno izvršeno. V tem okraji veliko katoličanov biva, zato so se nadejali dobrega vspeha, a ravno v teh okrajih so se mohamedani naj huje branili, tem bolj je tedaj veselo, da se je vse tako mirno zgodilo. Visoka je poglavitno tržišče za žito. V tržn h dnevih pridejo kupci iz vseh krajev, posebno pa iz Posavine, iz okrajev: Travnik, Doljna Tuzla i. dr. Nabiralce iz Busovače, Vareša in Kreševa so spremljali muktharji in knezi (krajni predstojniki).
Vnauje države.
Iz Belega grada 27. junija. Vladni predlog nasvetuje, poslanci, ki se iz nagaji-vosti odpovedo poslanstvu, da begajo delovanje skupščine, naj se kaznujejo za 1000 dinarov. Načrt postave, ki ae tiče olajšanja davka na obrt, pijačo in tabak je skupščina sprejela.
V	IHonakovem so dovolili 1. 1871 tako zvanim starokatolikom, da se smejo zbirati v cerkvi sv. Nikolaja, isto tako jim je magistrat dovolil, da smejo cerkveno orodje rabiti, letos je pa prišel izobčeni škof dr. Reinkens in je v ti cerkvi birmoval, dasiravno so zoper to bogoskrunjenje protestirali nadškof iz Mo-nakovega in škofa iz Bamberga in Wiirzburga. Sedaj je pa tudi mestnjanom| v Monakovem presedalo to ravnanje in dva magistratna uda bukvar Bartenhauser in trgovec Lutz sta predlagala, naj se to dovoljenje prekliče in prvi župan prebravši to vlogo je rekel: ne more se dalje trpeti, da bi izobčeni duhovni, Fried-rich, Reinkens, Getzenmaier in drugi dalje staro katoliško cerkev skrunili in onečastili.
V	Carigradu so podpisali poslanci v konferenci 25. junija protokol o nesamo-pridnoBti, iz konference ne bodo razglašali obravnav. Turčijo bodo zopet vabili, da se vdeleži konference; a zaradi nje ne bodo prenehali s sejami. — V vladnih krogih tudi sedaj več ne Bkrivajo svojih simpatij do Arabi paša, dobil je namreč red „Medšidje" I. vrste in to je najočitneji dokaz, da je Arabi-paša le orodje sultanu, s katerim intrige spleta zoper Evropejce. Porta bi rada Egipet zopet dobila v roke. — 27. junija je b;la zopet seja.
Da je odlikovanje Arabi-paše neveselo dirnulo evropBke velevlasti, ni treba menda posebej razkladati. Angleška vlada se resno pripravlja na boj, pred vsem bode zasedla sueški kanal.
Izvirni dopisi.
Wj Dunaja, 22. junija. (Sklep posvetovanja o gimnaziji.) Danes je bila zadnja seja svetovalnega shoda pri naučnem ministerstvu; predsedoval je od kraja poučni minister, pozneje pa sekcijski načelnik Fidler. Poglavitna stvar je bila posvetovanje v poučevanji nemškega jezika na gimnazijah. Najprej bo povdarjali, da dijaki prišedši iz nenemškib gimnazij v Galiciji, na Češkem in v Dalmaciji premalo znajo nemški na vseučeliščih. Pomoček zoper to naj bi bil, da bi kandidatje za učil-ništvo iz nenemških gimnazij poseben izpit mogli napraviti iz tega jezika. Povdarjali so dalje, da tudi po nemških gimnazijah učenje v tem jeziku ni takošno, kakoršno bi se želelo. Za ta pouk naj bode več učnih ur, in sicer cd 5. razreda namesto 2 po 3 ure na teden. Vendar sploh učnih ur ne sme več biti, vzeli bodo drugej 1 uro, najbrže pri zgodovini. Kar se tiče nemške literature, povdarjali ao, da Be preveč poučuje v zgodovini literature,
a premalo se bero nemški klasiki. Posvetovali so se tudi o tem, ali bi ne kazalo po zgledu Prusije opustiti poučevanje v srednji gorenji nemščini. Posiednjič so se zedinili v tem, da bočejo prašati strokovnjake za njih mnenje.
Pretresovali so potem razmerje realnih gimnazij do višje realke in do više gimnazije in bili so tega mnenja, da naj se realna gimnazija bolj bliža učnemu načrtu više gimnazije.
Nasvet, naj bi Be najniža Btarost za gimnazijo od 9 let postavila na 10 let, je bil rešen 8 tem, da mora to poBtava za gimnazije določiti, a vlada misli, da taka poBtava bi sedaj ne bila o pravem času, potrebno bodo poskušali doseči po nakazni poti.
PoBlednjič je prišla na vrsto tožba ravnateljev zarad preobkladanja b pisanjem; v pomoč naj bi bili gimnazijski tajniki; a zbali bo se Btroškov. — Na koncu seje se je zahvalil načelnik Fidler udom Bhoda za trud in modre svete, na katere se bode ozirala vlada.
Iz Ciradea, 24. junija. Deželuemu zboru je c. k. namestnik baron Kiibeck izročil vladni predlog, b katerim se deželska postava dn6 24. marcija 1875 str. 17, kar se tiče vravnanja reke Mure, prenareja. Po tem vladnem predlogu Be ima Mura vravnati od Radeckijevega mosta v Gradcu do ogerske meje (davkarske občine Mavtbdorf) do konca decembra 1894. Stroškov bode VBega skupaj privzemši odkup zemljišč in za oskrbništvo 2,223.000 gld. a. v. (V zadevni deželski postavi 1. 1875 je bilo Btroškov 1,530.000 gld. a. v.)
Predlogi, ki so na dnevnem redu so ali predlogi v prvem branji, ali zadevajo osebne stvari. — Važna obravnava bode v ti Besiji v deželni zdravilni kopeli „Slatini". Šlo bode za to, ali Be „Slatina" proda, ali 8e da v najem, ali OBtane v lastnem gospodarstvu s spremembami čaflu primernimi; slišali se bodo razni glasovi o tem, in to bode naredilo sejo zanimivo tudi za druge kraje. Sedaj pa se posvetujejo o tem v posebnem odboru; izmed Slovencev ata v tem odboru: dr. Dominkuš in dr. Radej.
Iz Gradca, 25. junija. Naš deželni zbor je imel 13. t. m. svojo drugo letošnjo Bejo. Deželni glavar M. pl. Kaiserfeld otvori sejo ob 10. uri; perovodja sta od začetka dr. Steyter in dr. Schellhamer, pozneje baron Berg in baron Moscon; kot vladni zastopnik je pričujoč c. kr. namestnik baron Kiibeck.
Naj poprej se odobri zapiBnik zadnje seje, zoper kojega ni imel nobeden gospodov po-b ancev kaj opomniti, potem stori novi izvoljeni poslanec pi. Plengg po navadnem načinu obljubo. Na to pridejo prošnje več poslancev za odpust na vrsto. — Baronu LeBBler-IIerzin-ger dovoli deželni zbor odpust za celi čaB letošnjega zborovanja, princu Aloiziju Lichten-steinu za štiri tedne, Oskarju Falke za fitir-najst in dr. Rechbauerju za deset dni.)
Deželni glavar naznani, da resursno društvo gospode deželne poslance dvorljivo prijazno vabi k obiskovanju svojih dvoran.
G. kr. namestniku se naznani, da je g. PoBsek svoj mandat kot namestnik v reklama-cijski komisiji odložil, Be prebere in deželni glavar objavi, da bo nadomestovalno volitev na dnevni red ene prihodnjih sej postavil. — Predložilo se je:
1.	Predlog deželnega odbora o prošnji štajerskega vradniškega društva za podporo za vboge vradniške vdove in sirote.
2.	Poročilo deželnega odbora o prošnji Gradčke mestne občine za potrjenje že najetega posojila 180.000 gold., broj 10.
3.	Poročilo deželnega odbora o napravi
nove postave o pobiranji davkov zarad izreč-nega podelenja domovinske pravice in zarad imetja psov, br. 12.
4.	Poročilo deželnega odbora zarad ustanovitve javne bolnišnice v Hartbergu , br. 14.
5.	Poročilo deželnega odbora o denarnem podpiranji c. kr. tehničke strokovnjačke šole za lesno industrijo v Bruku na Muri, br. 18.
6.	Predlog deželnega odbora o podpori 6000 gold., ki bi se imeli iz deželne blagaj-nice onim posestnikom podeliti, ki so bili dne 31, maja t. 1. v okrajih: Gradčka okolica, Feldbacb, Radgona, Lutomer, Maribor in Ptuj od toče hudo zadeti, br. 21.
7.	Poročilo deželnega odbora o izvolitvi dveh poslancev, enega iz Bkupine velikih posestnikov, druzega od Ljubenske trgovinske kamore, br. 22.
8 Poročilo deželnega odbora o naprav-ljenji okrajne ceBte I. reda od GrosBhartmanns-dorfa do Grosswilfersdorfe po Bistriški dolini FurBtenfeIdskega okraja, br. 15.
Na dnevnem redu denašnje seje je bilo:
1.	Volitve 2 perovodjev. Oddalo se je 40 volilnih listkov, in voljena Bta bila enoglasuo baron Berg in baron Moscon, g. deželni glavar se zahvali gg. dr. Steyrerju in dr. Schellha-merju, da sta blagovolila doBedaj prostovoljno službo perovodjev opravljati, in povabi izvoljena perovodja svoja mesta prevzeti.
2.	Volitev štirih verifikatorjev. Izvolijo se kakor vsako leto: Grof Attems, dr. Dominkuš, baron Hackelberg in Janez Wohr z 39 glasi.
3.	Volitev finančnega odseka 12 udov, Izvolijo Be : dr. Dominkuš, baron Gudenus, dr. Kienzl, dr. Muchler, dr. Neckermann, dr. pl. Neupauer, Oberanzmayer, dr. Schellhamer, dr. Steyrer, Srung, Syz , grof Wurmbraud, VBak z 43 glaBi.
4.	Volitev podučnega odseka 7 udov. Izvolijo Be: vitez Carneri, dr. Ehmer, baron Hackelberg, dr. Heilsberg, Karlon, dr. Rech-bauer, vsaki z 42 glasi in odpadnik Šnideršič z 38 glasi. Gospod Žolgar je dobil 5 glasov.
5.	Volitev peticijskega odbora 5 udov. Izvolili so se: dr. Ehmer, grof Gleispach, baron Moscon, Pfumer z 38, in Žolgar z 34 glasi, poleg teh so še dobili Flucker 3 in Kukovec 1 glas.
6.	Volitev deželno-kulturnega odBeka 7 udov. Izvolili bo se dr. Boess, grof Gleispach, Lehmaun, dr. Lipp, baron Moscon in baron WaBhington z 42 in baron Berg z 37 glasi; dr. Šuc je dobil 5 glasov.
7.	Volitev občinskega odseka 7 udov. Izvolijo se: Biirenfeind, pl. Forcher, Kada, Rem-schmidt, dr. Schmiederer, baron Zschock z 41 in Posch z 37 glasi; g. dr. Radaj je dobil 4 glase.
Ko so se posamesni ti odseki konstituirali, izročil jim je deželni zbor predloge prve seje v pretresovanje in poročanje. Zadnja točka dnevnega reda bila je izvolitev posebnega odBeka za pretesovanja in [poročanje o poročilu dež- odbora gledč zdravnice RogatBko-Siatine in izvolili so se: Allinger, dr. BoeBB dr. Ehmer, baron Hackelberg, Kada, dr. Lipp; dr. Neckermann, Oberanzmeyer , Pauer, pl. Pengg, dr. Radaj, Sprung, Stz, Wohr, z 42 in dr. Dominkuš z 41 glaBi. Ker je bil potem takem dnevni red končan, je deželni glavar napovedal prihoduo Bejo na soboto 17. t. m. ob 10 ter je objavil tudi te seje dnevni red. Sklep se je ob 11. uri.
Iz IVIarihora. (Izpit zrelosti) n& višji gimnaziji Mariborski je bil 23. 24. 26. in 27. junija in se je enako lanskemu Bpet slabo izvršil, kajti izmed 25. osmošolcev, kterim se
je pridružil fio eden ponavljavec, prestalo jih je izpit le 10, in sicer 4 z odliko in G s prvim redom. Tako slabemu vspehu se je toliko bolj čuditi, ker je primeroma proti prejšnjim letom zrelostni izpit jako olehčan; iz vero-uauka namreč uikoga več ne izprafiujejo, iz drugih predmetov pa jih slobodno oprostijo, če so v zadujih semestrih imeli boljšo razrede, tako da vsakega le iz nekterih predmetov iz-prašujojo. Kaj je temu vzrok, da na Mariborski gimnaziji žu nektera leta pri zrelostnem izpitu tako slabe vspehe dosežejo, ne vemo, pa toliko smo skoro prepričani, da vzrok ne more biti samo pri učencih; zakaj nikakor ne moremo zapopasti, kako da dijak, ki je s po-voljuim vspehom dovršil vse gimnazijske razrede, ne bi mogul prestati z enakim vspehom zrelostnega izpita. Za marsikterega dijaka bi bilo boljšo, ko ga ne bi prej v višje razrede pustili, dokler ni zato sposoben, kakor pa da po dovršeni gimnaziji pri zrelostnem izpitu pade ter se mu tako rekoč pred nosom vratu zaprejo k izvoljenemu poklicu in marBikteremu zoper njegovo voljo puška na ramo naloži. — Na višji realki, kjer je izpit zrelosti tudi že dovršen, je bojda Bamo jeden pal. Da eden ali drugi pri izpitu no obstoji, to je naravno, da pa črez polovico ali skoro dve tretjini iz-prašancev propade, to ni več naravno, in do-tični krogi, ki imajo pri tem kaj govoriti, bi morali na to svojo pozornost obrniti, te razmere preiskati, in ua kteri koli strani jo kaj krivega, odpraviti.
Od NVi Antona ua Pohorji, 22. jun. (Cerkveni Bhodi. Občinsko vrado-vanje nemško. Va r u j t o o g n j a.) Naša fara, ktere glavna edina cerkev je ob enem Blovita božja pot, je lahko ponosna na svoje obiskovalce, katerih bo ob prazniku našega patrona leto za letom večje število zbira. Letos bo je na ta dau (13. t. m.) razun neiz-brojne množice ljudstva zbralo še sedem tujih duhovnov, ki so slovesni praznik z duritvijo svetih maš posvečevali, in dasi tudi ni bil zapovedan, smemo ga za našo in bližnje fare res praznik imenovati. Ljudje bo popustili delo, ter v velikih procesijah stopali od VBeh strani na uaš hrib, ali grič, in namesto z mo-tiko po zemlji, šli raje priporočati svoje dušne in telesne potrebo mogočni priprošnji sv. Ant. Padovanskega. Na to jo hotel opominjati tudi nekoliko pod cerkvijo napruvljen slavolok z napisom: „Molito in vslišani boste I" katero zaupanje je gotovo vsacega potolažilo.
To božjo pot pa najbolj poveličujejo pobožni romarji iz daljne Sevniško in Ruške fare, katerih, če bi izostali, bi gotovo težko pogrešili. Pozabiti namreč ne smem navesti, da je bila naša obširna in okunna cerkev 1. 1874 pogorela, in se po ognji no lo zvonovi raztopili, strop udri, marveč še stranski zid toliko poškodoval, da ga je bilo treba podreti in z nova zidati. Tačas so bili za našo farane žalostni dnevi. Kmetje so morali voziti na visoki grič kamenje, opeko, apno, pesek, vodo; bajterji in gostači pa hoditi na tlako, da se je zamoglo na ponovitev hišu božje misliti, kajti zavarovalnica pri „Sloveniji", tačas propadajoči, ne vem če je došla, ali kaj zasegla. Pa s pripomočjo bližnjih in daljnih darežljivih kristjanov, je cerkev svojo prejšnje lice zopet zadobila, da, še veličaBtnejša je sedaj od znotraj, nego prej.
Kakor rečeno, so k temu tudi oddaljeni slovenski romarji mnogo pripomagali in to so bili v prvi vrsti že prej imenovani Sevničani in ltuščani. Pred par leti so prinesli okusno zdelan tron brezmadežno spočete Device, moj-
Bterako delo, ki je moralo doBti stati; letos bo zopet darovali dvoje bander, cenjenih na 90 gld. Pa še bolj mično je pogledati za temi jakimi ljudmi, ki, ali gredo od cerkve k cerkvi v procesiji, ali pa stopajo pokriti od vzhoda proti zapadu, kot uukaka bojna četa, ki išče osramotivcev našo sv. vere in običajev. So ve, da je tudi žonak veliko med njimi, pa kakor sem Cul, so to vse Slovenke ; toraj lahko ruzuraljivo, zakaj so nam vsikdar tolikanj dobrodošli. Vsaj je treba, da bodemo Slovenci svoji med svojimi.
Pa še v nekem drugem je bila naša fara nekdaj zuamenita. Bila ju oua prva, ki je kot občina sč Bvojo posestrino Janževivrh-Arlico le slovenski vradovala in še od višjih oblaatnij slovensko uradovaujo zahtevala in iztirjala. Čvrsti Gorjanci bo znali pravico svojega slovenskega jezika dosti oceniti, in gu tudi krepko zagovarjati, pa še tiBti ljudje so postali sedaj temu nasproti tolikanj mlačni, da se za svete narodno pravico več douti ne brigajo iu tako je prišlo, da se jo po priza-devi nekaterih nemškoljubmb dušic podpisala in odpoalalu smradljiva dr. Micholitschova proti-prošnja zoper slovenski jezik. Toraj su tudi vraduje, kolikor se dti, nemški. Toda poglejmo si to značaje, t6 piravega tu nemštva stebre bolj natančno.
Prvi in glavni zaslombnik je naš občinski svetovalec, ki čujo nu besedo: „Kovač", ali kakor bo rad podpiBUjo „Franjo Kovač". Po etimologiji res šembrano trdo nemško im<5! Svoje dni je bil drvar, konjar, sploh priprost Slovenec, ki še nemščine toliko ui bil koB, kakor maček, ki sedi na štoru in ga obdeluje z uohtovi. Ker pa pri sreči ni prišel v zamero, postal jo po ženitvi premožen posestnik naše fare, bil redno voljen v občinski odbor, (tudi župan je že bil) katerih mundatov, kakor: iid okrajnega šolskega sveta, ud okrajnega odboru, ki imajo Bvojo sedeže v Murnbergu, šo sedaj več uosi. Tam pri teh uemčuijih se jo pa tudi gledč narodnosti ves predrugačil; ako le zamore, tolče nemški, pa še več, tudi misli žu nemčurski, kar imenovana prošnja javno razkriva; in ako je ,,Slov. Gosp." v dopisu iz Dunaja te slovenske sinove, ki so rokobojnemu doktorju v muvho hopoili, pred slovenskim svetom osramotil, o čemur jo neki naš Kovač že zvoniti slišal, tak ai bo boje on v sveto nalogo in veliko čast štel, trmoglavo nas Slovence prepričati, kako potrebna da nam je uemiičina, samo da so lo šo bolj vbija v možgane naše dece (morda šo po livniku kali?) kakor bo je to godilo do sedaj.
Druga OBeba je naš sedanji učitelj Kol-lersberger, ki jo bil pripisan kot občinskega odbornika Mravlaka „Namenc>fertiger". Kje in kdo mu je bil odgojitelj, mi ni znano, pu napredek naših učencev kaže, da se sedaj dosti različnejše poučuje, nego bo je ob čabu, ko je tli služboval umrli Ljubljanski učitelj in pisatelj g. Končan. Lastovke rada po dva vrabca skup proganjatn in ta dva nezavedno našo kmete begata, slovenščino Bkozi vrata pehata iu v občinskem poslovunji nemški uradujeta, vsem značajnim možem v posmeh.
Toda ne še. Tudi županu ne smemo pozabiti. Tukaj nosi priimek Rek, v peticiji je bil podpisan za Raka, DA rakovo pot pelje ros njegovo vedenje, ako nemški neznajoč Bvoj narodni jezik davi in zaničuje. Kdo v<5, je li zraven tudi pomiBlil, kako bi izhajal, ako bi res hipoma bilu zaukazana sama nemščina? kako bi revše potem govoril? Pa njemu, ki jo le orodje prej imenovanih, ne moremo, zbog takšnega ravnanja preveč zamoriti, ker šo ne
flfcšr* Dalje v prilogi. -gj«
mara ne v<5, kaj so že sedaj Slovenci, na koga Btavijo svoj ponoB, iu kaj zahtevajo in pričakujejo za svojo bodočnost. Težko je imel kedaj prilike se soznaniti s tem. Toda neka) druzega mu moram zameriti. Mož je namreč poleg župana tudi krčmar, ter toči ob Bhodih vino svojim gostom, ki pa v majhni hiši nimajo proBtora, toraj Be vkrcajo v bližnji Bkedenj. Toda dojdite sim, ki pišete članke o požarih, in imeli boste kaj viditi. Z nad poda moli v skedenj slama, z odra seno, ob straneh suha praprot, v akednji pa godci ščurkom enako čvrč<5 in vrešč6, a mladina pa pohaja z gorečimi smodkami in uezaprtimi pipami okrog teh gorljivih reči, in Bog znaj, kdo varuje, da se ue vžge in vse posmodi? Ljudje si morda mislijo, kaj pak, pri župani je vse prav; pa tudi županove hišo se ogenj ne bo izognil, če bi do tega prišlo, in no stavil bi votlega pe-neza, da se iz tega ne porodi šo kedaj huda nesreča. Brez godcev in plesa pa bi se nemara cerkveni shodi zadosli na posvečevali, ali kaj?Toliko za danes. Dopisnik si sicer s tem, da to objavlja, ne dela pri zadetih preprijaznih oči, pa svoje protimišljeniko, ali protivnike, trebu, da Slovenci vsekako le poznamo.
■k Škofje RiOke, 26 junija. (Nadvojvoda Albreht; petdesetletnica; šola.) Vaš dopisnik — kr — pač zadujič ui imel reBno tvarine, ker se je spravil nad otroke iu — slamnike; menda je sam nekoliko otročji. Jaz pa sporočam danes nekaj bolj rosnega.
Ločani nismo kar si bodi 1 V soboto 24. t. m. srno imeli nadvojvodu Albrehta v svoji Bredi, ki je prišel iz Trsta čoz Cirkno iu Poljane. Iliše so bile okinčane z zastavami in med kosilom na Štemarjih so pokali možnarji. Mudil se jo le malo časa in opoludne se ju odpeljal v Trebi ž.
Popoiudne pa so so pripeljali mil. knez in škof v tukajšnji nunski snmostan, v kterem je prednica čast. gospa mati Benedikta pl. Renaldi včeraj 25. t. m. obhajala 50 letnico samostanske obljube. Z vso častjo bo bili mil. knez in škof v samostanu sprejeti; v veliki sobani so bili navzoči, ko so gojenke čast. gospej materi srečo vošilo v slovenskem, francoskem, laškem in nemškem jeziku; na to bo sledile prelepe živo podobo iu mična igra s petjem. Človek se le čudi, kako je mogočo vse to po gojenkah zvršiti. Vsa čast v. č. g. očetu Jerihu in čast. gospeml Zvečer so či-talniški pevci — odlični gospodje — pod Ba-mostanom gospoj materi prelepo zapeli. V nedeljo je bilo po samostanu vso okinčano in s pomenljivimi napisi ozaljšano. Mlado in Btaro je hotlo predragi gospej materi svojo ljubuzeu in spoštovanju Bkazati. Čast. gospa mati pa vse to tudi v obilni meri zasluži, ker 50 let že deluje za mladino, od začotka kot učiteljica in 20 let že kot prednica. Pod ujenim vodstvom je samoBtan loški toliko sloveti začel, da Bedaj število gojenk presega ono vsacega druzegu dekliškega zavoda na Kraujakem. Vsegamogočni nam čast. gospo mater še muogo let ohrani I
Ker ravno od samostana govorim, hočem šu nekaj opomniti o samostanski šoli. , Učit. Tovarš in „Slov. Narod" sta nedavno govorila o ponemčevanji v dekliških zavodih in šolah; „Slov. Narod" jo posebno tudi uršulinsko šolo imenoval, da su odlikujejo s ponumčuvanjum. Naravnost oporekam, du bo loška zunauja šolu več z nemškim jezikom peča, kakor se pečati mora. Naj gospodje spremene učni načrt za štirirazrednice, iu mi so bomo Btrogo po njem ravnali, kakor bo moramo po sedanjem ravnati.
akoravno njegovo pomanjkljivosti dobro poznamo. Dokler to ui postavno vravnauo, je krivično uršulinkam očitati, da nemškutarstvo gojijo. — Notranje šole imajo namen viši izobraženosti, za ktero so dandanes ptuji jeziki, posebno nemški, potrobni. Ono so toliku zmes različnih nnrodnost, da se o enem učnem ježiku še govoriti no more; če hočete, je slovenski, je nemški, pa tudi laški. Tu ni mogoče po Btrogih pravilih ravnati, le večletna skušnja naj boljša pravila dajo. Slovenščina se pa vsaj v Loki za Blovenko toliko goji, da Be o nje zanemarjanji ne more govoriti. — n.
I k ■!«•«» pri Smledniku, 27. junija. (Ogonj.) Nedavnej sem poročal o toči v naši okolici, zdaj pa imam novo ncBrečo naznanit^ ki se je zgodila 21. tega meseca ob polu šestih popoludne na koncu naše vaBi, kakor pravimo, na Imenu.
Omenjenega dno vračajo se po nekem opravku iz Ljubljane, zagledam dobro uro daleč črni dim, ki se je valil za domačim hribom skoraj gori do oblakov. Dobro vedoč, da je nesreča zadela, če ne mene, gotovo moje bo-Bede, poženjem konjiča in domu prišedši zvem, da bo v oguju skoraj vsa poslopja treh zem-ljakov (po domače Jermanove, Mencalove in Oslove). Ko so ognju približam, precej opazim, b kako marljivostjo so jo tukaj delalo, da se ni ogenj dalej razširil, kjer so hišo in druga poslopja tukaj jako na kupu. K temu se ve da je nekoliko pripomoglo to, da so bile strehe ravno mokro, da je bila voda blizo, in ni bilo hude sape. Gotovo bi bo pa bilo šo več rešilo, ko bi se zavolj goše od vročine ne bilo vnemalo; ljudjo bo namreč hitro in tako zlo pridrli, da so bile nekatere vasi v bližnjici skoraj pruzne.
Preblagorodni gospod Ilenrik baron La-zarini bo bili neki, ako ravno oddaljeni, Bkoraj prvi pri ognju, ter bo z umnim poveljem veliko neBrečo zabruuili, zlasti tudi s tem, da so bili svoje hlapce z žsleznimi mački semkaj poslali, katerih smo imeli dovolj, kakor tudi štiri ročne brizglje. Tudi gospa baronica mlajši, pa baronica Ana rojena groiica Braudis s hčerko baronoso Filomeno so Be bili semkaj potrudili, z dobrim svetom nesrečo zmanjšat in b tolažilno besedo nesrečne tolažit. Omeniti morBm tudi šo viaoko častitih gospodov: Martina Narobe-ta, župnika iz Zapog, Andreja Karlina, kaplana iz Smlednika, Murtina Kreka, učitelja iz Smlednika in Autona Pavlina mlajšega, sina ravno tako zvauega hišnega posestnika v Smledniku, ki bo bo kakor pri vsaki taki priliki veliko trudili.
Govori »e, da bo ogenj zanetili ptuji otroci. Škoda bo coni blizo na 6000 gld., zavarovani so bili vsi trije, pa lo za 2300 gld Prizadetim je toča pred kratkim stolkla ster neno žito, da si bojo komaj somena nazaj dobili, in zdaj jih jo zadela še ta ncBrcča.
Z deleži, dolgovi in obroBtmi obložene posestva, od točo atolčena polja, požgano poslopja, to so prizori, ki jih popolnoma čuti le on, ki je v takih ali enakih neBrečah skusil že kaj. Vdarci taki so hudi in prizadeti vsega usmiljenja vredni, tako da bi nesrečni z dušami v vicah skornj rekli: Pomagajte nam biij vi, prijatli naši, ker roka Gospodova nas je zadelal	Ant. B urgar,
iupan.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. julija. (PreskuSnja za katehete) na ljudskih in srednjih šolah pa učiteljskih pripravnicah bo
Priloga »Slovencu" štev. 72.
bode letoB pri knezoškoiijskem ordinarijatu jubljanskem vršila 26. in 26. julija; 25. julija )o pismena preskušnja iz dogmatike in morale, iz cerkvene zgodovine in pedagogike , 26. ju-ija pa UBtmena iz omenjenih predmetov, in pridiga za poBkušnjo. Kdor želi katehet na kaki javni šoli postati (izpraznjeni ste zdaj službi katehotov ua gimnaziji ljubljanski in novomeški) iu omenjeno preskušnjo delati, mora najmanj 10 dni prej škofijstvo prositi, da sme priti k preskušuji iu ob enem naznaniti, želi li katehet postati na kaki ljudski ali srednji šoli, ali na pripravnici. Prošnji mora priložiti bogoslovska spričevala , pa spričevala o zrelotnem izpitu gimnazijskem.
(Mil. knez in škof dr. Janez PogaSar) bo se včeraj odpeljali na Kočevsko birmovat.
(Zupan g. Peter Grasselli) je v četrtek obhajal Bvoj god. V sredo zvečer ob V«10« ure so se bili pod oknom zbrali čitalniški pevci, ter bo mu zapeli štiri prelepe domačo poBmi, ki so bile privabile toliko ljudi, da je bilo pred mestno hišo vso polno poslušalcev. Na mnogaja letu I
(Vabilo k L VI. odborovi skupSSini „Ma-tice Slovenske") v sredo 5. dan julija t. I. ob 5, uri popoludne v Matični hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o XVIII. rednem viSlikem zboru Matico Slovenske." 3. Naznauila prvosedBtva. 4. Volitev prvoseduika, njegovih dveh namest-aikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. 5. Volitev odborovih odsekov. C. Poročilo tajuikovo, oziroma knjižničarjevo o dobi od LV. odborove seje. 7. Nasveti o knjigah, katere bode „Matici Slovenski" izdajati letos in prihodnja leta. 8. Poročilo gospodarskega odseka. 0. Posamezui nasveti.
V Ljubljani 26. dan junija 1882.
Peter Grasselli, prvosednikov namestnik.
(Veliko Besedo in bogati Bazar) priredi Ljubljanska čitalnica na korist ,,Narodnemu Domu" v prostorih čitalnično restavracijo jutri, v nedeljo dn6 2. julija. Obseg: Petje možkega zbora čitalničnega; godba c. k. pešpolka ^veliki knez Mihuol"; piramido Sokola; umetelni ogenj in „bazar", katerega oskrbljujejo narodne č. gospč in gospodične. Muz kalni spored: Petje: II. Gj. Eisenhut — „Ustaj rode", možki zbor, (nov), tč Bpremljovanjom godbo. IV. Nodved — ,,Vojaci na poti", možki zbor, (nov), beBede Gregorčičevo. VI. Gkb«5o — „Laška Bulata", možki zbor b tonor-solo. Solo poje gosp. Meden. VIII. Hamman — „Pitouicem" možki zbor, tč spremljevanjem godbe. Godba: 1. Putnica. 3. Flottov —• „Ouvertura k operi Marta". 5. Verdi — „Miserere romanca" iz opere „Trovatore". 7. Ilulmaier — ,,Godbeni podlistek", podpouri. 9. Verdi — ,,Scena-Sottimino"' III. finale iz opere „Ernani' . 10. Resch — „Sto devic", valček. Arabske piramide, razsvitljene z bengaličnim ognjem, katere predstavlja telovadno društvo ,,Sokol". 1. Oltar. 2. Stolp. 8. Angeli. 4. Križ. 6. Grupa velikanov. Po končani besedi se prične pleB v društveni dvorani, I. nadstropje. Godba svira do pol 1 ure. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr. Itadodamost je neomejena Pri neugodnem vremenu se vese-1 ca preloži na prihodujo nedeljo. K obilnemu obiskupu najuljudnejo vabi
C i t n 1 n i č n i odbor.
(Iz mestnega zbora ljubljanskega dno 27. junija) Navzočuih je 18 občinskih odbornikov. Župan Grasselli imenuje verifikatorjem denašnjo se|e gg. odbornika dr. Zamika in dr. viteza BloiweiB-TrBteniškega. Župan naznani dopis
meBtnega odbornika g. Zieglerjo, c. kr. nad-inženirja, kateri odloži mandat, ker ima pri stavbah za uravnavo Save pri Lazih mnogo opravila in bi no mogel biti ob jednem tudi mestui odbornik. Na predlog g. Hribarja se g. Zieglerju za njegovo delovaujc ua korist Ljubljaue izjavi pismena zahvala. Dr. vitez Bleivveis-TerBteniški predlaga, naj bi bo profesorju dr. Valenti, ki obhaja 28. t. m. petin-dvajBetletnico Bvojega delovanja podeli meščanstvo Ljubljausko brez takse. Nujnost predloga so Bpozna in dr. pl. BleivveiB utemeljuje svoj predlog, v katerem našteva zaslugo dr. Valente za zdravstvene razmere ljubljanskega mcBta, iu za zdravniško vednost, ker njegovo imo slovi tudi zunaj dežele. — Zato govornik predlaga, da se profesorju Valenti dovoli breztaksno meščanstvo ljubljansko in da mu to imenovanje naznani župan in dva mestna odbornika. Predlog se jednoglasuo sprejme in župan naprosi dr. viteza BlbiWei8-Trsteniškega iu dr. SchaiTerja, da ga spremita k proiesorju dr. Valenti.
Dr. Zarnik poroča o izstopu moatnega živinozdravuiku, Kratia, kateri jo jo kar Bam odkuril, pozneje pa, iskan po ediktu, se je v pismu z Dunaja odpovedal službi. Začasno opravlja službo g. ž.vinozdravnik Šlegel, proti mesečnej nagradi 40 gld., ženi Kraftovej iu njegovemu očetu pa jo dal magiBt 20 gld., da Bta mogla zapustiti Ljubljano. To bo jo magistratu potrebno zdelo in dr. Zarnik nasretuje, naj so to odobri, mesto živinozdravnika pa takoj razpiše. Sprejeto.
Dr. Zarnik dalje v imenu pravnega in personalnega odseka predlaga, naj se vdovi čuvaja Simona Tavčarja, Magdeleni Tavčar, dovoli letua provizija 105 gld., konduktni kvartal 75 gld., in za ednega otroka 105 gld. na leto. Sprejeto.
Mestui odbornik g. Potočnik poroča v imenu združenih odsekov, da je mestni stavbeni urad pregledal kanal v dolgih ulicah na štirih krajih in izrekel umnenje, da jo popolnem sposoben sprejemati vodo iz Kozlerjove tovarne; zatorej nasvetuje, da se bratom Kozlerjem dovoli odpeljava vodo po železnih cevih skozi Marijo Terezije cesto, po mestnem kanalu v dolgih ulicah. Železne cevi položo naj Kozlerji na svojo Btroške in prelože tudi ua svoje Btroške, ako to mesto zahteva. Voda se ima desinfi-cirati, iu da zamoro mestni urad to uudzorovati, postaviti se imata dve menjališči. Za slučaj, ko bi se našlo, du vodu nij diBiaficirauo, plačajo Kozlerji 500 gld. globo, za najemnino 200 gld. ua leto in si pridrži mesto pravico, vsekdar iz javnih u/,rokov preklicati dovoljenje. G. Hribar predlaga, naj bi se kazen določila 100 gld., dr. vitez Ble.wois-Trsteniški pa, naj najemnina znaša 300 gld. kateri predlog g. Ilegali gorko podpira. A oba predloga no dobita več ne m sprojmo so vui prej navedeni predlogi združendi odsekov.
(Konec prih.)
(Koze pri pericah.) Mestni magistrat izdal )o naslednji razglas: Ker bo nekaj čaua Bem v vaseh ljubljanske okolice , v katerih perice stanujejo, prikazujejo koze, se prebivulstvo ljubljunsega mestu opozarja, da uaj perilo toliko čusu, dn prenohujo, v to vusi ne oddajo uli pa vsaj čisto perilo, preden ga rabi, še jodonkrut z razpuščeno kristalizirano karboluo kislino (v primeri: 1:30) razkuži.
Razne reči.
— Mašnikovo posvečevanje bode v Mariboru 12. julija (subdijakonat), 14. julija (dijakonat) in 16. julija (prosbiterat).
—	DuhovBke Bpromembo v lavan-tonski Škofiji, č. g. Vraz Anton je prestavljen na kaplana k sv. Marjeti na PeBuici iu č g. ČagranJanezv Kamnito.
—	Sv i tli cesar so darovali za šolo v Vuhredu 300 gld., za olepfianje cerkve v Sevnici ob Savi pa 200 gld.
—	ViSja Bodnija v Gradcu pc-Btala je zdaj prijaznejša Bloveuskim vlogam, ter je okrajni soduiji v Pliberki, ki take vloge ni hotla sprejeti, zuukazala, da jo mora rešiti.
—	Na mariborski gimnaziji so neki okoli 40 študentov kazuovali z zaporom zarad obiskovanja krčem.
—	Požar, h Stopič bo nam piše: V noči 27. junija je vas Cerovec na Gorijancih, stopške fare, do tal pogorela z cerkvijo vred. Začelo je goreti ob eni po polnoči. Beda je tem večji, ker niBo mogli nič oteti razun življenju. Zarad pomanjkanja vode niso mogli ga-Biti. Pijani zidarji so bojda s pipami na nekem odru zatrnili« Vas >e b.la velika, okoli 40 hiš. Nehote se spomnimo pri tej priliki vvoduega člauka št. 40 in 05 našega lista. Le žalibože kakor vidimo, da jo vso to zastonj da je lo — bob v steno — glas vpijočega v puščavi. Za božjo voljo, prosimo vas, bodite vendar oprezni z ognji m! (Diug dopis prihodnjič. Vredn.)
—	Nemškutarje v Slov. Bistrici je zadela huda nesreča; njih glavni kolovodja Franc Sorschagg iu njegov hlapec sta bila vsled povelja sodniško okrožno sodnije celj Bke nenadoma zajirta. Hlapca ho žandarji v železji odgnali h krvavi sodnij'. Sorschagg pa se jo bil že prej sam po železuici odpeljal v Celje. Kaj Bta caredila, Be bodo skoraj raz-vedilo. Celjski in bistriški nemčurji, ki so se nedavno silno veselili obsodbe g. Leona in b Slovence vse radi spravili v ječo, ali pa celo na vislice, imeli bodo zopet priliko poslušati zanimivo Bodnijsko obravnavo.
— Tržaška razstava. Južna železu ca znižala je vožnjo za čas tržaške razstave, to jo od 1. avgusta do 15. novembra t. 1. ua vseh progah, za poštne in mešane vlake in Bicer •• Od postaj 25 milj 190 kilometrov oddaljenih , tja in nazaj (tour und retour) za 33'/.,%, tedaj za tretjino. Od postaj nad 33'/a milje 225 kilometrov oddaljenih tja in na-zBj pa za 50"/„ navadno p šUie voznine. Za postajo Zagorje, Trehovlje, Hrastnik, Zidani Most, Laške Toplice, Laški trg, Celje, Štore, Šent Jurij, Sevnico, lUjher.burg in Videm veljala bode voznina, kakor za l'oii>kvo, oziroma Brežice, zuižanje bode tedaj med 83% in 50%. Vozni listki za nazaj veljavni bodo pri postajah do 25 m lj za 8 dnij, pri diugih postajah za 14 dnij. Razstavljala in razsojcvalci, ki se izkažejo z legitimacijo od izvrševalnega odbora, vozijo bo po zu čanej ceni še 14 dnij po razstavi. — Za brzovlake od Gradca iu Kaniže in dalje znižana bode vožnina za 33'/.,% Priredili se bodo za čas razstave še posebni vlak'.
—	Mihael Czajkowski, Poljak, plo den in znamenit poljski belletrist, spreminja barvo kakor kameleon. Poturčil se jo, postal Mehmed-Sadyk-paša, phal je proti Kosom in dtugim Slovanom. Naposled je zapustil Turčijo, Sel je na Rusko, in če te no motim, popuitil je turško vero, postal je pravoslaven' ter dobiva dunarno podporo od ruske vli.de. Me-bi ca maja je postal Bodelavec ruskega ča mka „Novojo Vrernja1" — Njegovega Kirdžalija je izboruo poslovenil g. Podgor.čan, in njegova Verkmhora je že zdavno poslovenjena po g. Jaroslavu ter čuka - založnika in tiskarja.
—	Slovstvo. UliiBtrovand d 6 j i n y literatury všeobecnfl, ktere so doslej v I, delu v 2*2 zvezkih prihajale na Bvetlo, spi nuje V. Petru, zaloga V. Steinhauser v Plzni (Pilsen), v jeziku češkem, so monumentalno dt-lo, vieduo, da si ga omislijo učenjaki, po-Btlfej biblioteko slovanske. Vže smo mislili, da zastanejo in da nimajo dokaj podpore; tem bolj nas je razveselil II. dvla sošit 23., cena 45 kr., v kterem se opiBUjo literatura an-g lička, Po uvodu pričenja so literatura od prvih početkov do 16. utolotja, najprej z dobe auglosaske, s plodi v besedi keltiški in latinski, in anglosaski, potem z dobo normanske, in literatura staroangleška (od I. 1362 — 1000), V podobi so kažu lord Byron na čelu, J. VVicliff, C h a u ce r itd. — Pri V. Stein-haujerju v Pilznu bo tiskajo in zalagajo tudi kujige klasične za Brednjo in meščanske šole, spisujo J. Tranta, prevodi In razlage k grškim in rimskim klasikom (J. Caesara pamčti o vdlce gallskd; Cornelia Nepota); Mytho!ogie t. j. bižoslovje Grkov iu Rimljanov itd.
—	Zastran mostu čez Kulpo pri Vinici poroča Be nam, du se je bila 26. ju-uija sošla ogledovalna komisija. Od kranjske strani so se te komisije vdelež.li deželni po slanre g. vitez Savinšek v ineuu deželnega odbora, deželni inženir Vičelj, okrajni glavar černomaljski, občni predstojnik Viniški in cestni odbor, Hrvatsko je zastopal višjega županu namcBtuik, kraljevi inženir pa predstojniki tamošnjih občin. Komisija je zborovali* na hrvatski strani, ter je vkrenila, da naj se bode most delal pri Sttir;hovem mlinu Ker je toraj prostor za moBt določen, se bodo načrti v tem smielu popravili in upati je, da se bode to leto delo po javui ponudbi vsaj od dalo , ulio nu tudi žu pričelo. Ilrvatfka dd 25.000 gld., dežela kranjska 7000gl. tia drugo bodo imel skrbeti taniošnji cestni odbor.
—	Judje hočejo iz zadrege priti, pa se čedalje bolj zatnotavfljo, in ca zadnje bode ves svet verjel, da so res krščansko dekle zaklali. •— Nekega mrliča bo tam nekje izkopali, v vodo zanesli, in da bi ljudi za noa /.vodili, oblekli v obleko, ktero je nosila Kster So^mosi. — A njenu Borodovinu in vsa okolica jo spoznala da to ni tista deklica, pač p» njena obleka; sedaj je razburjeooBt čez dalje vtču in gisposka je zaprla sumljive osebe, med njimi rabinarja in brodarje, ki so iz vode izvlekli omenjeno truplo.
Vabilo k naročevanju
»SLOVENCA«.
Po pošti prejemali velja pri trikratnem izhajanji list za celo leto . . 10 gl. — kr.
„ po I leta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejemali ;
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
„ pol lota......4 „ 20 „
„ četrt leta......2 „ 10 ,,
Posamezne številke . . . — „ 7 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta.....1 gl. 50 kr.
V Ljubljani na dom pošiljan velja dO kr. več na leto.
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor sc ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungcn)
Kdor je kaj na dolgu, naj vendar v tem času poravna.
Vrodništvo in opravnistvo.
Štev. 9446.
Razpis službe.
Pri tukajšnji mostni straži se služba Btraž-meštra ali stražuiškega načelnika oddaje.
Letna plača te službe znaša 800 gld. in je združena ž njo pravica do provizije in do dužbene obleko.
Kdor hečo za to Blužbo prositi, mora dokazati , da je popolnem zmožen slovenski ga iu nemškega jezika v besedi in pisuuji.
Na prosilcu, ki bo v žandarski ali policijski službi vedeni, [so bode posebno oziralo,
Prošnjo s priloženimi dokazili je do 15. julija t. 1. pri mestnem magistratu izročiti.
Mestni innKiNlrat v Ljubljani
dne 17. juniju 1882.
(3)	Župan:
Grasselli.
Mod najstarejšo in najboljšo domače zdravila razfiirjeno j>o ooli Evropi, bo štejejo
švedske kapljice.
Posebno no priporočajo zoper tako bolezni, iti pridejo iz pokvarjenoga želodca nli pa i k prohlajcnjn. Te kapljo Imajo to moč, da narcdiS dobor tek, odpravijo heinorojido, črvo, zlatenico, omotico, okropčajo slabe ŽiVCO, in odstranijo krč. Odpravijo so i njimi tudi debele slino, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v žolodcu.
Salvatorjova lekarna v Zagrebu ima
Btnr recept, po kterem so dobijo te ŠVOlIske kapljico, ter bo razpoSiljajo po celem »vetu. Ena llafia velja 50 kr.
Pravo švedske kapljico imajo na prodiij t Na Dunaji: J. \V('iHH, lekarna „pri za moren, Tuchlauben 17 ; J. llci'babry, lekar, Noubiiu, KaiacrBtriiBBO 00; v /agrobu: S. lHitlbiieli, Salvatorjeva lekarna. (11)
Prostovoljna prodaja.
lli&no in kuliiii»ko oro<Uo, Krrcnla, klavir itd.
ho bodo zarad nngloga odpotovanja v kri-
žanskih ulicah hiš. štev. 6 do 6. julija
prostovoljno prodajalo.
kaiscli-eva
zdravilna kava
po receptu dr, Ferdinanda Katsch-a v Stutt-gartu, ki jo edino pravo pripravljajo Henrik Frank-ovi sinovi v Ludviguburgu.
Popolnoma liadoirtijc dobro lavo!
Z mlekom je okuaoti in
rodilen /iVOZ Zil IjUlIsI ^ 0| ta kava
no draži čuinie, pa jo prav zdrava, redilna In lahko probavijiva- posebno jo toraj priporočati ljudem, ki ' imajo slab želodec. Tudi jo priporočila vredna zarad izvrstno finega kavinega tluha in malo cene, i" ker
je brez pridevka praVO kaVO že za kuho pripravna.	(9)
Dobiva bo
v vsili vočjilt in manjših špecarllskih štacunah, mestih in po tloželi.
Tclf Krftflcn^ dvnnrtin ttiit 80. julij«. Pupirn« ri-nU 7fl 00 - Nt oborili r..iit» 77 4T. — KUtn rmitii »4 40 — IHBOletno dranvno posojil« 180 — Krviitn« nknij« 823 60 Lonrif.f, 120.— — (Jim. kr. •milini !> 80 'Jil-frmikov D-fiO.