, \

Mm9m€M

SSN 0040-7712

770040

771208

MAJ-JUNIJ 1999
LETNIK XXXVII
CENA 560 SIT

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 102

Vsi avto za zmago ie v modelarskih trgovinah!

10  u

v.

1

o

PL

B,

vri

T3

(O

(TJ SŽ


>w

a

Jo ■§ 5 ,

(TJ O o

>CO „ ■£>

(TJ S S
C 0) m

a) >o g

I s|

8 Š>B

(O N C/)

N

a

CD O

O CO

LL

_Q CO

CC

ČČ <


1 - 8 -6  6  7

KAZALO

9

10

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

1999, LETNIK XXXVII, CENA 560 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 061/17 902 20,
faks: 061/17 902 30
E-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si

Naročniški oddelek:

telefon: 061/17 902 24, faks: 061/17 902 30
E-pošta: tzs-lj@siol.net

Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 280 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet
Ljubljana: 50101-601-280532
Celoletna naročnina za tujino znaša
5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD).
Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki,
Ljubljana d. d., Trg Republike 1,

1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6

Urednik revije:  Jože Čuden
Odgovorna urednica:  Mihela Mikuž
Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Oblikovanje ovitka:  Stanislav Oražem
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Lucija Martinčič, Anton Zupančič

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Tiskarna Ljubljana, d. d.

Revijo sofinancirajo:

Ministrstvo za kulturo,

Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere
se plačuje 5-odstotni davek od prometa
proizvodov na podlagi odločbe
Ministrstva za kulturo RS,
št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998.

Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni
dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Radijsko voden model trajekta
z malce neobičajnim^
bo kot nalašč :
v poletnih

den

KAZALO

2 MODELARSTVO

NA NURNBERŠKEM SEJMU

5 MAKETA MINIATURNE ŽELEZNICE

6 MLADI RAKETARJI NA ODPRTEM
TEKMOVANJU LJUBLJANE

7 ČAROVNIK IZ OZA .

9 IMPULS ŠPORT 4 WD
11 RADIJSKO VODEN MODEL TRAJEKTA
15 MAKETA RAKETE NOSILKE

KOSMOS-3M S SATELITOM
INTERKOSMOS-11 (2. DEL)

19 POLARIS

20 ELEKTRIČNI POGON .

21 INTERNET IN MODELARSTVO

- KONFERENCE

22 HELIKOPTER

23 BREZREPEC IZ PAPIRJA

24 ZMAJ MAGNUS .

26 LETEČI KROŽNIK

27 VESLAČA V MESEČINI

28 RAKETA NA MEHURČKE IN VODO

30 MAESTRO - TOVORNJAČEK

ZA NAJMLAJŠE.

32 TERENI ZA JADRANJE Z RV-MODELI
PO SLOVENIJI (2. DEL)

42 TIMOV TEST - ELITE-2, NOVA DVOKANALKA
MULTIPLEX/THUNDER TIGER
44 NOVOSTI NA TRGU

46 MAKETARSKI FOTOSTRIP - ME 262
(4. DEL) .

52 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

53 OŽIVIMO SPLETNE STRANI (3. DEL)

54 SPREJEMNIK BREZ INDUKTIVNOSTI

55 UTRIPAJOČA ZAVORNA LUČ

56 KRMILNIK KORAČNIH MOTORJEV

57 PIROGRAF.

57 ZANIMIVA FIZIKA

- DEVINSKI POLKROGLI

58 UTVA-75 (2. DEL)

62 MAKETA ANGLEŠKEGA BRIGA

GOLDEN STAR .

64 LETNO KAZALO 1998/99
66 MAKETA SOLINARSKE HIŠE
68 PLEZAJOČI MEDVEDEK

70 VAZICA

71 ŽAMETNE RUTE .

72 UGANKARSKI KOTIČEK


TTE/Cio maj-junij 1999

1

REPORTAŽA

Modelarstvo na nurnberškem sejmu

JOŽE ČUDEN

Bogo Štempihar, direktor logaške firme
M1BO modeli, ki za firmo Graupner izde¬
luje vrsto modelov, ob eni svojih stvaritev,
polmaketi discus 2b z razpetino 3340 mm.
Na sejmu je bila predstavljena tudi večja
inačica z razpetino 4545 mm.

IPjper-dimc

Sercn-Scaie

lur i:

NC-Zofcn ooof lš- T

bnHmunosnvjioie"

vccfloteft«!

Gospod Johannes Graupner, ki je letos pra¬
znoval 70-letnico, je kljub letom še vedno
čil in vitalen na čelu ene največjih mode¬
larskih hiš na svetu. Na sliki s polmaketo
elektromotornega jadralnega letala super
dimona.

Graupnerjev off-road dirkalnik impuls
šport je postal že dober znanec Timovih
bralcev.

Postavljen na osnovi mehanike modela
ergo 30 je mali Graupnerjev schiveizer 300
kot nalašč za prvo helikoptersko maketo.
Premer rotorja: 1230 mm. Masa: 2900g.

Pepito firme Graupner je zasnovan za novo vrsto pogona speed 280
s prenosom. 1 : 3. Napaja ga 7 celic Ni-Cd 270 mAh. Celotna kon¬
strukcija je iz letvic in reber ter prekrita s folijo. Naj leti zunaj ali
znotraj, povsod se vede odločno akrobatsko.

Na osnovi modela LS 8 so v MIBUpripra vili povečano trimetrsko ina¬
čico LS 8- 18 (Graupner). Na modelu lahko krmilimo smer, višino,
krilca in odpenjanje vlečne kljuke.

Futuristične linije švedskega tekmovalnega čolna B-24 so pritegnile
Graupnerjeve konstruktorje, da so izdelali model v merilu 1: 10. V
laminiran enodelni trup lahko vgradimo pogonski agregat Z 600 ali
pa dva elektromotorja speed 600.

Privlačna polmaketa med modelarji vedno priljubljenega mustanga
P-.51 se je pojavila tudi v Graupnerjevi ponudbi. Model je v celoti
izdelan iz balze, čez krila meri 1460 mm, tehta dobre 3 kilograme
in je predviden za pogon z dvotaktnim motorjem 7,5 cm 3  ali štiri¬
taktnim 11,5 cm 3 .

ctS

2

maj-junij 1999

REPORTAŽA

Pri Graupnerju so posodobili oddajnik
mc-10, ki je zdaj mikroprocesorska štirika-
nalna naprava z možnostjo razširitve na se¬
dem kanalov in poenostavljenim sistemom
programiranja.

Še eden iz serije Robbejevih stiropornih
modelov - cessna 152. Model z razpetino
1600 mm tehta okoli 1700g, poganja pa ga
elektromotor, napajan 7 celicami Ni-Cd.
Krmili višino, smer in vrtljaje motorja.

Robbejev jan je izdelan po zgledu starejših
vlačilcev v hamburškem pristanišču. Model
v merilu 1 : 25 je dolg 1200 mm, širok. 315
in tehta 18 kg. Za pogon skrbi elektromotor
poiver 1000. Izdelan je iz plastike, trup ima
laminiran, deli krova pa so rezkani iz pla¬
stike, tako da verno ponazarja leseno kon¬
strukcijo pravega plovila.

Ttikanalna (za tri servomehanizme) mikro-
računalniška RV-naprava Graupner/JR XR-6
FM race je posebej prilagojena za vodenje av¬
tomobilov in ladij. Ima spomin za tri mode¬
le in deluje v frekvenčnem območju 40 MHz.

Za šolanje letenja z elektromotornim
jadralnim modelom Robbe priporoča model
alpha. Trup je iz plastike, krila pa iz pena¬
stega polistirena. Model ima razpetino
1700 mm in profil eppler 205. Poganja ga
motorni sklop poiver drive 600.

Resnična novost firme Robbe je hot shot -
leteče krilo z razpetino 1530 mm in profilom
eppler 186. Leti kot jadralni model, lahko
pa je opremljen tudi z motorjem 2,5 cm (

Vse v slogu miniaturizacije - nova gene¬
racija miniaturnih Graupnerjevih spreje¬
mnikov za najmanjše modele: micro (13 g)
za 6 servomehanizmov ter nano (8 g) in
pico (3,5 g) za 4 servomehanizme.

Tistim, ki prisegajo na makete helikopterjev,
bo všeč robinson R 22 z znano mehaniko
modelov serije moskito (Robbe). Premer
glavnega rotorja je 1350 mm, model pa je
dolg 1270 mm.

Nova karoserija popularnega avtomobila
dodge viper (Robbe) v merilu 1:1 Oje predvi¬
dena za podvozje serije 2002 in vožnjo z
eksplozijskim motorjem 2,5 cm^.

Modelarski novinar in sodelavec Tima, Guy
Revel, med podelitvijo pokala za model leta
firmi Kyosho za uspešno stiroporno polma-
keto T-33 shooting star z impelerskim elek¬
tričnim pogonom.

TTRDio maj-junij 1999

3

REPORTAŽA

Multiplexova RV-na-
prava profi car sle¬
di hišnim oblikoval¬
skim usmeritvam,
saj jo odlikujeta so¬
doben videz in ergo¬
nomska oblika. Tip¬
ke za upravljanje in
zaslon so pregledno
razporejeni na zgor¬
nji strani oddajnika.

Multiplex je predstavil novo štirikanalno
mikroprocesorsko RV-napravo cockpit MM z
možnostjo razširitve na sedem. Ima 13 me¬
šalnikov in spomin za 9 modelov ter komu¬
nicira v nemščini in angleščini. Oddajnik,
pritegne pozornost predvsem s sodobno obli¬
kovano zunanjostjo v slogu serije pico line.

Mala Ikarusova sprejemnika sta konstru¬
irana posebej za uporabo v manjših mo¬
delih oziroma za dvoransko letenje. Štirika-
nalni micro 4 tehta 7 g, šestkanalni mini 6
pa lig.

Alpha j unior (Multiplex) s klasično grajenim krilom razpetine 2100
nun bo morda našel kakega kupca tudi pri nas. Elegantni model
lahko priredimo tudi za električni pogon. Spec. obtežba: 25 g/dm 2 .

50ie?

Reaktivec za šol¬
sko telovadnico?
Ikarus ga ponuja
v obliki slow flperja
mach 3- Model, ki
meri čez krilo
580 mm in tehta
260 g, je v celoti
iz penastega izo¬
lacijskega materi¬
ala (kot sarpron).

Ikarusova svetovna novost, sobni helikopter
piccolo, bo premamil marsikaterega ljubite¬
lja minimodelov. Samo 50-centimetrski ro¬
tor nosi 48 cm dolg model, ki tehta borih
280 g. Zaradi posebnega sistema upravlja¬
nja ga je mogoče krmiliti že z običajno
štirikanalno RV-napravo (in enim mešalni¬
kom za funkcijo rotorja).

Pri Oracoverju, z izjemo folije s srebrnimi
točkami na enotni barvni podlagi, ni bilo
posebnih novosti.

Simpropov pfalz D
III je v celoti izde¬
lan iz vakuumsko
oblikovanega pena¬
stega polistirena in okrašen v izvirnih barvah. Privlačni dvokrilnik
uporablja enak pogon kot njegov predhodnik ettrich taube - sloiv
drive 250 in 6 celic Ni-Cd 270 m Ah. Razpetina kril: 935 mm.
Masa: 300 g.

Preprosti T6 daljnjevzhodnegaproizvajalca Thunder Tiger ima lese¬
no konstrukcijo in je namenjen za pogon z elektromotorjem speed
480. Razpetina modela znaša 889 mm.

Jamarin dolgonosifočke wulf 190 D je popolnoma pripravljen za let.
Polmaketo v merilu 1: 12poganja motor 2,5 cm), namenjena je za
tekme "aircomhat". Model z razpetino 830 mm je dolg 790 mm.

4

maj-junij 1999 'TTRiio

_R EPO RT AŽA _ _

Maketa miniaturne železnice

V ljubljanskih Fužinah, natančneje na
Preglovem trgu 15 (nasproti Zdravstve¬
nega doma), je v prostorih tamkajšnje
knjižnice postavljena na ogled maketa
miniaturne železnice. Zbirka lokomotiv
in vagonov, ki jih zdaj ureja Toni Cerar,
obsega 15 dizelskih motornih lokomotiv,

4 parne ter eno najvišjo električno loko¬
motivo, DR model E 18 31- Potniških in
tovornih vagonov je kar 70, ne manjka
pa tudi cistern. Najlepši tovorni vagon je
Petrolova cisterna, izdelek tovarne Roco.

Največ lokomotiv je iz tovarn Mehano,

Piko, Roco in Rivarossi. Posebnost med
lokomotivami je Pikova lokomotiva
SNCF 7001. Mislim, da tovarna Piko ne
izdeluje več takih modelov.

Vsi, ki bi si radi ogledali maketo miniatur¬
ne železnice, lahko pokličete na telefon
(061) 140-76-73, ali pa se oglasite na Pre¬
glovem trgu 15 vsak četrtek med 17. in 18.
uro ali vsako soboto med 9- in 13- uro.

mii? maj-junij 1999

REPORTAŽA

Mladi raketarji na odprtem
tekmovanju Ljubljane

JOŽE ČUDEN
Foto: Anton Sijanec

Zaradi dežja kar dvakrat prestavljeno od¬
prto mestno tekmovanje raketnih mode¬
larjev je 10. aprila v lepem sončnem vre¬
menu končno odprlo letošnjo sezono.
Na poligonu ljubljanskega ARK Komarov
na Ljubljanskem barju ob cesti v Iško
Loko se je zbralo sicer nekoliko manj
mladih modelarjev iz ljubljanskih osnov¬
nih šol kot običajno, verjetno zato, ker je
bila tekma letos nekoliko bolj zgodaj.
Pomerili so se v treh kategorijah: rakete
s padalom (S3A), nacionalna kategorija
raket s padalom (S3B) in z raketoplani
(S4A). Tekmovanje je hkrati štelo tudi za

Mentorjeva pomoč je vedno dobrodošla.
Učiteljica Sonja Čerpič s svojim učencem

Luka Svete pred startom modela rakete
S3-nacional

regijsko srečanje mladih tehnikov. Ugo¬
dne termične razmere so pripomogle k
nekaterim dobrim dosežkom. Posebno sta
se izkazala Luka Svete iz O. š. Kolezija
ter Miha Čuden iz O. š. Poljane, sicer te¬
čajnika Mladinskega tehničnega centra,
ki delata pod mentorskim vodstvom inš¬
truktorja Mihe Kozjeka.
Luka je zmagal v S3A, v
preostalih dveh panogah
pa je osvojil srebrno in
bronasto medaljo, med¬
tem ko je bil Miha najbolj¬
ši dvakrat, pri raketopla¬
nih in v nacionalni panogi
raket s padalom. Mlade
modelarje velja pohvaliti,
da so večino modelov v
celoti izdelali sami, neka¬
tere tudi laminirane iz ste¬
klene tkanine in epoksi-
dne smole, in samo del jih
je bil zgrajenih iz komple¬
tov. Pokazali so, da znajo
modele ne samo natan¬
čno izdelati, temveč tudi
ustrezno pripraviti in do¬
bro leteti. Po dva najuspe¬
šnejša iz vsake panoge sta
se uvrstila na državno sre¬
čanje mladih tehnikov, ki
bo 6. junija v Luciji.

Najuspešnejši v panogi S3B-nacional:

Filip Jakopec (2.), Miha Čuden (1.) in Luka Svete (3-)

Miha Čuden z modelom rakete S3-nacional

Tomaž Starin se po daljšem premoru spet
vrača v modelarske vrste. Na tekmi je po¬
magal hčeri pri pripravi raketoplana.

6

maj-junij 1999 TTKCio

__REPORTAŽA

\/

Čarovnik iz Oza

GUY REVEL

Od treh članov ekipe je vsak strokovnjak
na svojem področju. Gerard Jumelin je
znano ime v modelarskih krogih in piše
za francosko revijo Radio Commande
Magazine, v kateri je objavil veliko svo-

Vesela trojka po prvih uspešnih poletih. Od leve proti desni: Gerard
Jumelin (zmaj letala), Jean-Yves Martin (servomehanizmi) injean-
Michel Piednoir (elektronika)

Pred nekaj leti se je, sledeč nastanku no¬
ve generacije zelo majhnih servomeha-
nizmov, v RV-modelarstvu pojavil nov
trend. V Nemčiji, kjer je nastal, so ga po¬
imenovali slov/ fly (počasno letenje).
Pravzaprav je šlo za zelo lahke radijsko
vodene sobne modele z majhno krilno
obtežbo in tako tudi zelo majhno mini¬
malno hitrostjo, ki jih je bilo mogoče var¬
no voditi na do tedaj povsem nepred¬
stavljivih mestih. Za pogon takšnih letalc
so primerni tako električni kot tudi mo¬
torji na CO 2 , trud in iznajdljivost pri
izdelavi pa sta poplačana z miniaturnimi,
a vendar povsem uporabnimi modeli.

Do konca leta 1998 je na tem področju
vodil nadarjeni nizozemski modelar Rick
Ruijsink. Rick, ki mu je aerodinamika po¬
klic, je bil pred pojavom novega trenda
znan kot vrhunski tekmovalec z električ¬
nimi modeli. Slow fly ga je takoj pritegnil
in s svojim 31 gramov težkim letalom je
požel splošno navdušenje, ko je na mo¬
delarskih srečanjih, tekmovanjih (vključno
z zadnjim svetovnim prvenstvom mode¬

lov na električni po¬
gon) in seminarjih
krožil z njim po
dvorani. Takšnemu
izzivu se v modelar¬
skemu svetu ni mo¬
goče dolgo upirati.

V Franciji so trije pa¬
riški modelarji po¬
brali vrženo rokavico
in si za svoj nasled¬
nji projekt zadali
nalogo, izdelati naj¬
lažji radijsko vodeni
model na svetu na
električni pogon in
s krmiljenim smer¬
nim ter višinskim
krmilom. Gerard Ju¬
melin, Jean-Michael
Piednoir in Jean-Yves Martin so se od¬
ločili za pravi model slov/ fly in ne kak¬
šen brenčeči kamikaze. Željena teža
modela je bila okroglo ena britanska un¬
ča (28,35 g).

jih načrtov za slow fly. Jean-Michael Pie¬
dnoir se je specializiral za miniaturno
modelarsko elektroniko in njegov mikro¬
procesor JPM, namenjen kontroli hitrosti,
prodaja nemški WES-Technik. Tudi po-

Napeti trenutki pred prvim poletom ...Ne ravno klasično letalo, pač
pa dobro domišljena struktura, ki je hkrati trdna in lahka.

Kompozitna sestava krila kot tudi sprednji del trupa sta lepo vidna.

Prvi vzlet: Čarovnik iz Oza se suvereno vzpenja. Pogled od zadaj
nam da dobro predstavo o letalu. Očitne so navidez dosti prevelike
prenosne letvice.

Za baterijo sta nameščena pretvornik in sprejemnik. Sprednji del
tmpa je prekrit s folijo 20 g/m 2 .

THO maj-junij 1999

7

REPORTAŽA

dročje Jean-Yvesa Martina je elektronika,
vendar s poudarkom na miniaturnih ser-
vomehanizmih magnetnega tipa, v princi¬
pu enakih Ruijsinkovim ali Gagglovim, a
močnejših in z drugačnimi ojačevalniki.

Izdelava modela

Zasnova modela je bolj ali manj klasična.
Gerard Jumelin se je odločil za večji mo¬
del, da krilna obtežba ne bi preveč nara¬
sla. Da bi prihranil pri teži, se je pri grad¬
nji odločil za uporabo ogljikovih vlaken
in balze. Kljub velikosti mu je tako uspe¬
lo zadržati težo v željenih okvirih. Tanke
prečke so iz ogljikovih vlaken, večina
preostalih delov pa je dobra stara balza s
stranskimi ojačitvami iz zelo tankih oglji¬
kovih ploščic. Celoten zmaj letala tako
tehta borih deset gramov, kar je vseka¬
kor izjemen dosežek. Razliko do polne
teže modela zapolnita pogonska enota in
elektronska oprema.

Krmilne površine so tako statično kot
tudi aerodinamično uravnotežene. Servo-
mehanizmi premikajo krmila z lahkoto
in zagotavljajo takojšnji odziv na ukaze.
Kljub majhni teži modela krila lahko lo¬
čimo od letala. S pomočjo dveh elastik je
krilo nameščeno na navidez krhkem no¬
silcu, narejenem iz dveh ogljikovih pali¬
čic, med katerima je nameščena balzova
ploščica. Nosilec je zlahka kos torzijskim
silam, omogoča pa tudi spreminjanje
vpadnega kota krila. Ko so se trije kon¬
struktorji prepričali, da so dosegli zadani
cilj in da teža modela ne presega ene un¬
če, so svojo stvaritev poimenovali Čarov¬
nik iz Oza (Wizzard of (one) oz; oz, oun-
ce = unča, torej dobesedno: čarovnik
ene unče).

Elektronske komponente na modelu

Jean-Michael Piednoir se je lotil dela in
pomanjšal svoje že tako majhne elek¬
tronske komponente. Poleg samo 0,2 g
težke različice že prej omenjenega JPM
je v model vgrajen miniaturni FM-spre-
jemnik, ki sprejema signale Graupnerje-

Podatki o modelu:

Konstruktorji: Jean-Yves Martin,

Gerard Jumelin,

Jean-Michael Piednoir.

Dolžina: 500 mm,

razpon kril: 640 mm,

širina krila: 150 mm,

površina kril: 9 dm 2 ,
celotna teža: 28,2 g (0,99 unče).

Struktura trupa: dve ogljikovi letvici z dvema za¬
ključkoma iz balze.

Struktura krila: ogljikova letvica 1 mm z rebri
domače izdelave iz ogljikovih vlaken/balze/
ogljikovih vlaken.

Prekritje krila: ultra tanek poliester (2,2 g/m 2 ).
Pogon: servomehanizem Robbe/Futaba RS-60.
Reduktor: iz urnega mehanizma z razmerjem 1:6.
Propeler: bo še izboljšan ...

Vir energije: 2 x Sanyo 50 mAh.

Elektronika:

oddajnik: Craupner/JR me-15,
sprejemnik: JPM special (1,9 g),
uravnavanje hitrosti: JPM special (0,2 g),
servomehanizmi: magnetni J. Y. Martin
(vsak 1 g skupaj z ojačevalnikom),
pretvornik: J. Y. Martin special od 2,4 do 5,5 V
0.5 g).

vega oddajnika. Ob vgradnji so bili upo¬
rabljeni kar najmanjši deli; napredek
elektronike pa je bil tako skokovit, da bi
z danes dostopnimi elementi pri spre¬
jemniku lahko prihranili vsaj pol grama.

Pogled na pritrditev krila in povezavo
krmilnih drogov s servomehanizmi. Zaključ¬
ki so iz klavirske žice 0,4-mm. Krilo je pritr¬
jeno na nosilec z dvema elastikama.

Rep jasno kaže kombinirano strukturo leta¬
la iz balze in ogljikovih vlaken. Temni deli
so iz ogljikovih vlaken.

Pogon letala je zelo enostaven. Za motor
je bil uporabljen kar star servomehani¬
zem Robbe-Futaba RS-60, na katerega je
bila, z majhno ploščico balze med njima,
pritrjena os propelerja v plastični cevki z
dvema miniaturnima krogličnima ležaje¬
ma. Reduktor je prišel iz starega urnega
mehanizma. Še najmanj domišljen del le¬
tala je njegov propeler, kajti snet je bil
kar s plastične igračke. V prihodnosti ga
bo zamenjal namensko izdelan propeler,
kar bo izboljšalo izkoristek pogona in pri
teži prihranilo nekaj desetink grama.

Za servomehanizme je poskrbel Jean-Yves
Martin. Ti so v bistvu dokaj enostavni,
kajti sestavljata jih tuljava in elektromag¬
net, ki se v njej vrti glede na gostoto
magnetnega polja tidjave, kar je odvisno

Servomehanizmi so malce veliki, kar je več kot očitno. Krmilna ro¬
čica je pritrjena neposredno na magnet, ki se vrti med polovicama
tuljave.

Pogled na nos letala nam pokaže prirejen servomehanizem, reduktor,
os propelerja in pretvornik, v katerega je vpeta baterija. Da bi poveča¬
li njeno učinkovitost, jo je po vsakem poletu priporočljivo izklopiti.

maj-junij 1999

tem

8

REPORTAŽA

od toka, ki teče v njej. Ker Jean-Yvesu
takšni servomehanizmi niso bili najbolj
znani, je dal prednost varnosti in deli so
malce predimenzionirani. V model so
vgrajeni tudi posebej za ta namen zasno¬
vani in izdelani ojačevalniki.

Pri tako majhnem modelu velik del teže
odpade na vir električne energije. Čeprav
obstajajo majhne baterije s kapaciteto
okoli 50 mAh, so težko dostopne, tok za
potrebe sistemov na modelu ne zadostu¬
je, prihranek pri teži pa je malenkosten.
Rick Ruijsink je na svojem modelu pri¬
hranil težo z uporabo sprejemnika in oja¬
čevalnika, ki sta delovala na napetosti
3 V in ju je gnala tricelična baterija. Pari¬
ški trio se je odločil drugače in uporabil
dvocelično baterijo Sanyo s 50-mA ura¬
mi, priključeno na droben pretvornik,
kar je zagotovilo napetost 5,5 V. S tem so
prihranili okoli 6 gramov, za kolikor bi
bila težja ustrezna 4-celična baterija.

Čarovnik leti zelo počasi!

Model je bil končan zgodaj zjutraj 3. ja¬
nuarja 1999, ravno prav za prvo srečanje
slow fly letalcev tega leta, ki je bilo v
Wissousu pri Parizu. Njegovi prvi poleti
niso bili ravno triumfalni. Prvi starti iz ro¬
ke so malce presenetljivo pokazali, da je
bilo težišče na pravem mestu. Pri tako
majhnih Reynoldsovih številih so teore¬
tični izračuni zaradi nezanesljivih podat-

Da ne bo pomote: debeli del trupa letala je
letvica za prenos komand do krmilnih po¬
vršin, narejena iz balze 2 k  2 mm, ojačene
z ogljikovimi vlakni.

kov o zračnih tokovih okoli nosilnih po¬
vršin lahko popolna brca v temo, zato se
na njih ni mogoče zanesti. Tudi krmila so
se čisto lepo obnašala. Hladna prha je
sledila ob vzletih s tal, ko se je pokazalo,
da je moč motorja za tako velik propeler
premajhna. Po mrzličnih zamenjavah in
ad hoc krajšanjih propelerja (upajoč, da
to ne bo preveč premaknilo težišča), so
trije modelarji le našli uspešno rešitev in
"Čarovnik iz Oza" je suvereno vzletel ter
se odpravil na prvi polet okoli svojega
pilota Gerarda. Model se sicer v prego¬
vorni škatli za čevlje ne more obrniti,
vendar krog s premerom dveh metrov

popolnoma zadostuje in tako dobesedno
omogoča letenje v domači dnevni sobi!

Ni še čisto konec

Tega dne je Čarovnik pred drugimi mo¬
delarji in obiskovalci srečanja na splošno
navdušenje izvedel dvanajst letov. Stabi¬
len, pa kljub temu okreten, je križaril ne¬
verjetno počasi in tako svoje ustvarjalce
nagradil za vloženi trud.

Vendar delo še ni končano. Potrebno bo
še prirediti pretvornik, tako da bo dajal
višjo napetost, motor pa bo z novim re¬
duktorjem ob nižjih obratih gnal večji
propeler z boljšim izkoristkom. Pričako¬
vati je, da bo to izboljšalo pospeševanje
pri vzletu in skrajšalo njegovo dolžino
(polmetrska pista je dosti predolga!), kot
tudi znižalo že tako nizko hitrost letenja.
Tudi zmaj letala kliče po izboljšavah.
Trup bi lahko bil bolj trden, celo ob
takšnih izboljšavah pa bi bilo še vedno
mogoče tu in tam prihraniti nekaj teže.
Prihodnji modeli pariške ekipe bodo
vsekakor vredni pozornosti.

Čeprav so miniaturna letala vsakdanjost
med vrhunskimi civilnimi ali vojaškimi
strokovnjaki, pa so povprečnemu mode¬
larju še vedno malce zunaj dosega. Ven¬
dar se oprema, dostopna na trgu, že pri¬
bližuje standardom Čarovnika iz Oza, ra¬
zvoj pa teče dalje in izboljšave lahko pri¬
čakujemo še pred koncem leta. Kdo ve,
kaj vse pa nas čaka v novem tisočletju.

Impuls šport 4 WD

Radijsko vodeni model terenskega avtomobila

MIRAN GOSAK

Nedolgo tega sem v katalogu pregledo¬
val novosti tovarne Graupner, ko mi je
padel v oči avtomobil impuls. Ker pa na
sliki ni deloval prav razburljivo, sem več
pozornosti posvetil njegovemu močnej¬
šemu bratu flashu. Nekega dne pa mi
telefonira prijatelj in pove, da ravnokar
sestavlja svojo najnovejšo pridobitev -
model avtomobila impuls. To si je vre¬
dno ogledati, sem si dejal, in že sem bil
na poti. Po ogledu modela in opreme, ki
se dobi v kompletu, je padla odločitev.
Ta avto se bo pridružil drugim v mojem
avtoparku.

Po nakupu v eni izmed modelarskih tr¬
govin sem vso opremo razstavil na mizo
in si jo podrobno ogledal. Na mizi sem
imel avto impuls, kakovostno RV-napra-
vo XR-3, plastenko za gorivo, nastavek
za svečko z akumulatorsko baterijo in
vrtljivo stojalo za avto.

Moram poudariti, da v kompletu dobite
že skoraj sestavljen avtomobil, tako da
lahko v navodilih izpustite vse strani do

šestnajste, kjer je
prikazan postopek
sestavljanja prednjih
amortizerjev. Vsi de¬
li amortizerjev, tako
prednjih kot zad¬
njih, so pakirani sku¬
paj v vrečki, zato
najprej ločite dele
prednjih od zadnjih
in se lotite sestavlja¬
nja prednjih. Skica
nazorno prikazuje
sestavljanje. Pri tem
opravilu potrebuje¬
te le koničaste kle¬
šče ter križni izvijač.

Opozoriti velja le
na zračno membra¬
no, ki je ne smete
preveč stisniti, ko
privijate pokrov amortizerja, da ne bi po¬
čila in izgubila svojo vlogo pri delovanju
amortizerja.

V veliko pomoč pri natakanju olja vam
bo tudi vrtljivo stojalo, ki ga dobite v
kompletu in ga priporočam vsem avto-

TTMio maj-junij 1999

9

MODELARSTVO

mobilskim modelarjem, ki ga še nimajo,
saj močno olajša servisiranje avtomobila.
Sestavljene amortizerje montirate na av¬
to. Za začetek jih nastavite tako, kot je v
navodilih prikazano uvodoma, kasnejše
nastavitve pa uporabite, ko se navadite
na avto in na teren, po katerem vozite.
Sledi montaža izpuha, priklopa nadtlaka
in dovoda goriva. Cevka, ki povezuje
krivino in izpuh, je zelo tesna, zato jo na¬
mažite z milnico, ko jo potiskate na iz¬
puh. Imbusni vijak in vijak nadtlaka ter
nasploh vse vijake je treba namazati s
posebnim lepilom za vijake, da med vo¬
žnjo ne bi popustili.

Montaža servomehanizmov, sprejemni¬
ka in baterij oziroma akumulatorjev je v
navodilih nazorno prikazana. Pri RV-na-
pravi dobite le en servomehanizem, zato
tega montirajte zadaj za krmiljenje plina
in zavore, za krmiljenje koles pa doku¬
pite servo C 5007 ali močnejšega. Opo¬
zoriti velja, da je treba sprejemnik dobro
zaščititi pred vlago, prahom in tresljaji,
zato ga zavijte v tanko plast pene in v
polivinilno vrečko ali gumijasti balon¬
ček. Zračni filter za uplinjač je zelo po¬

memben člen motorja, zato mora biti
dobro pritrjen, da med vožnjo ne bi od¬
padel, saj bi tako v motor prišli delci, ki
lahko resno poškodujejo njegovo notra¬
njost in s tem skrajšajo njegovo življenj¬
sko dobo ali ga celo uničijo. Peno na
filtru je treba pred prvim zagonom mo¬
torja namastiti s posebnim oljem za fil¬
tre, ki ga lahko prav tako kupite v
modelarski trgovini. Preden na avto
montirate kolesa, na platišča s sekund¬
nim lepilom trdno prilepite gume. Karo¬
serijo obrežete po črtah, izvrtate luknje
in jo montirate na avto. Ko se natančno
prilega na podvozje, jo znotraj operete z
blago milnico, sperete in osušite. Tako
pripravljeno sedaj pobarvate z notranje
strani in ko je barva osušena, odstranite
zaščitni sloj tanke folije na zunanji povr¬
šini. Pritrdite še zadnji stabilizator in
avto je nared za utekanje motorja. Za
utekanje ne kupujte goriva z veliko vseb¬
nostjo nitrometana. Ko ste nalili gorivo v
rezervoar, dodajte plin do konca in ne¬
kajkrat potegnite za vrvico zaganjača. Pri
tem v motorju ne sme biti žarilne sve¬
čke, da gorivo očisti motor in potem ne¬

ovirano odteče iz njega. Pri tem pazite,
da vam gorivo ne brizgne v obraz, zato
je najbolje, da glavo motorja pokrijete z
čisto krpo. To opravilo je potrebno, ker
je motor konzerviran in vam ga zaradi
prevelike vsebnosti olja ne bi uspelo za¬
gnati. Nato privijete v motor svečko,
zmanjšate plin, priključite na svečko ba¬
terijo in potegnete zaganjač.

Ko motor začne delovati, ga pustite teči
na minimalnih obratih, da porabi pribli¬
žno 2-3 rezervoarje, šele potem je avto
nared za vožnjo. Če s takimi opravili ni¬
mate izkušenj, je najbolje, da se o vsem
tem posvetujete s strokovnjakom v mo¬
delarski trgovini, ki vam bo nedvomno
pomagal z nasveti o zaganjanju, utekanju
in kasnejših finih nastavitvah motorja.

Za sestavljanje oziroma dokončanje mo¬
dela impuls potrebujete eno popoldne in
zvečer lahko že brenči okoli vaše hiše.
Kogar je ob branju tega članka zamikalo,
da bi prijel za krmilo in pognal malo
"zverino" čez drn in strn, naj si omisli
impuls, ki bo vsakomur nudil veliko užit¬
kov in morda prinesel tudi športne uspe¬
he na kakem od tekmovanj.

maj-junij 1999 —čv£io

10

PRILOGA

Radijsko voden model trajekta

ROMAN ZUPANČIČ

V ladijskem modelarstvu prevladujejo
radijsko vodeni modeli čolnov in jadrnic,
zato je tudi izbira modelarske opreme
zanje vse bogatejša. Ker se bližajo počit¬
nice, smo se odločili, da pripravimo ne¬
koliko drugačen ladijski model, in sicer
radijsko voden model trajekta. Tako
bodo lahko modelarji prišli do ravno
pravšnje barke za poletno razvedrilo in
demonstracijske nastope.

Tehnični podatki:

dolžina: 500 mm,
širina: 300 mm,
največja višina: 380 mm,
višina trupa z ograjo: 115 mm,
masa obtežila: 2 x 500 g,
elektromotor: 2 x speed 400,
vodni vijak: 2 trilistna vijaka
s premerom 30 mm,
pogonska gred: 2 x 150 mm dolga
s premerom 2 mm,
akumulatorska baterija: 2 x 3-4
celice Ni-Cd 1,2 V, 2 Ah,
masa za plovbo pripravljenega
modela: 2,7-3 kg.

Model trajekta, ki ga predstavljamo v pri¬
logi, bi lahko uvrstili med večje in glede
pogona zahtevnejše ladijske modele. Na¬
stal je po fotografiji majhnega rečnega
trajekta, ki je na obeh koncih opremljen
z ladijskim vijakom. Namenjen je bolj iz¬
kušenim modelarjem, ki že obvladajo
osnovne modelarske tehnike. Poleg tega
ne bo odveč, če imajo nekaj smisla za
improvizacijo in iskanje samostojnih reši¬
tev. Modelarji z nekoliko krajšim stažem
pa naj se natančno držijo navodil. Model
trajekta je v prilogi objavljen ustrezno
pomanjšan, načrt v merilu 1 : 1 pa lahko
posebej naročite v uredništvu revije TIM,
Lepi pot 6, Ljubljana po ceni 500 SIT’.

Gradnja

Pravilno izbrana gradiva, orodja in pripo¬
močki ter primerno delovno okolje so re¬
šitev za vrsto težav na poti do dobrega
modela. Naš model bi sicer lahko izdelali
iz različnih gradiv (vezane plošče, letvic,
različnih furnirjev, balze ...), ki bi jih med
seboj poljubno kombinirali, vendar pred¬
lagamo, da ga v celoti izdelamo iz balze.

Gradiva

Balzov furnir 4 mm, belo (UHU coli was-
serfest) in kontaktno lepilo (UHU gree-
nit), epoksidno lepilo (UHU plus
schnellfest), brezbarvni nitrolak, smukec,
japonski papir, barvni nitrolak ali barva v
pršilki.

Trajekt lahko opremite tudi tako.

Orodja in pripomočki

Rezljača s priborom in žagicami za rezlja¬
nje, modelarski nož, brusilna deščica,
brusilni papir št. 100 ali 120, vodnobru-
silni papir št. 240 in 400, ploščat čopič,
spajkalnik s priborom, komplet finih pil,
kopirni papir, bucike, kovinsko ravnilo,
trikotnik, šablonska deska, papir ali poli¬
vinil za podlaganje.

Gradnja

Trup

Gradnja je klasična. Trup trajekta je iz
balze debeline 4 mm, kar se lepo vidi na
načrtu. Ima raven krov, zato ga lahko se¬
stavimo na šablonski deski, obrnjenega
na krov. Kabino izdelamo posebej in jo
nalepimo kasneje.

Sestavne dele prekopiramo neposredno
na balzo, lahko pa jih tudi prerišemo ali
fotokopiramo z načrta in risbe nalepimo

na balzo. Dele izrežemo z modelarskim
nožem, označimo in natančno obrusimo;
posebno skrbno obdelamo robove.
Najprej sestavimo in zlepimo krov, ga
pritrdimo na šablonsko desko ter nanj
narišemo položaje reber in stranic. Lepi¬
mo z belim lepilom.

Nato sestavimo ogrodje trupa. Obdelana
rebra in stranici pravokotno prilepimo na
označene položaje na krovu, ki smo ga z
bucikami pritrdili na šablonsko desko.
Začasno jih utrdimo z bucikami, še en¬
krat preverimo pravokotnost in počaka¬
mo, da se lepilo posuši. Nato z balzo
prekrijemo še dno trupa ter oplato pritr¬
dimo z bucikami.

Ko je trup modela suh, odstranimo buci¬
ke in odvečno lepilo ter trup natančno
obrusimo z brusilnim papirjem št. 120.
Pri tem si pomagamo z brusilno deščico.
Nasvet: Bucike, s katerimi smo pritrdili
oplato na ogrodje, najlažje izpulimo, če
jih zavrtimo. Kadar ne gre s prsti, upora¬
bimo majhne ploščate klešče. Tako ne po¬
škodujemo površine, kar se pri puljenju
bucik kaj rado zgodi.

Sestavni deli za model trajekta

Sestavljanje krova

TTKfill maj-junij 1999

11

Na obeh straneh trupa izvrtamo odprtini
za vodila pogonskih gredi in krmil, kot je
narisano na načrtu. Iz balze naredimo še
opornike za vodila pogonskih gredi in
krmil, ki jih bomo kasneje z epoksidnim
lepilom skupaj z vodili prilepili v trup
oziroma nanj. Po načrtu izdelamo še oba
nosilca pogonskih motorjev in jih prile¬
pimo na označeni mesti v trupu.

Iz 3 mm debele vezane plošče napravi¬
mo nosilce servomehanizmov, iz 8 mm
debele balze (med seboj lahko zlepimo
dva kosa po 4 mm) pa oblikujemo nosil¬
ca mehanskih regulatorjev hitrosti. Če
bomo uporabili elektronske regulatorje,
nosilcev ne potrebujemo. Elektronski re-
gualtor hitrosti mora imeti možnost za
uravnavanje hitrosti v obe smeri (na-
prej-nazaj, ne samo naprej)!

Sledi vnovično brušenje zunanjih površin
in robov ter lakiranje notranjih in zunanjih
površin tmpa z brezbarvnim nitrolakom.
Prvi nanosi laka naj bodo zelo tekoči
(kot olje za sončenje). Z njim izdatno in
večkrat (pet- do šestkrat) premažemo
notranjost in zunanje površine. V težko
dostopna mesta v notranjosti lak vlijemo
in ga z nagibanjem modela razporedimo
po površini. Po vsakem nanosu laka zu¬
nanje površine narahlo suho prebrusimo
z vodnobrusilnim papirjem 240. Pri dru¬
gem lakiranju dodamo v lak nekaj smuk¬
ca (približno 10 %). Ko se ta nanos laka
posuši, ga prav tako obrusimo z vodno¬
brusilnim papirjem 240.

Vse zunanje površine prekrijemo z ja¬
ponskim papirjem in jih tako še dodatno
zaščitimo. Luknjice bucik ter manjše in
večje napake pred prekrivanjem pokita-
mo z modelarskim kitom (gosta zmes
smukca in brezbarvnega nitrolaka) in su-

Sestavljanje trupa na šablonski deski

Prekrivanje spodnjega dela trupa; poma¬
gamo si z bucikami.

PRILOGA

Sestavljen model prekrijemo z japonskim
papirjem. V notranjosti se vidijo nosilci
za servomehanizme, mehanska regula¬
torja hitrosti in elektromotorja ter vodili
pogonskih gredi.

hega zbrusimo s finim vodnobrusilnim
papirjem.

Ko je model narejen, ga pobarvamo z
barvnimi laki. Barvamo lahko s čopičem,
zračnim čopičem ali z barvami v pršilkah.

Izdelava kabine

Sestavne dele za kabino prav tako izdela¬
mo iz 4 mm debele balze. Najprej zlepimo
stranice in nato streho oziroma ploščad.
Zgornji del kabine naredimo posebej in ga
nalepimo na ploščad spodnjega dela.
Kabino obrusimo in jo večkrat prelakira-
mo z brezbarvnim nitrolakom, nato jo
prekrijemo z japonskim papirjem, spet
obrusimo in pobarvamo.

Okenska stekla, vrata, okrasne črte, ozna¬
ke in napise naredimo iz samolepilne
tapete. Ograjice, jamborski nosilec, pri-
vezne stebričke in druge detajle izdela¬
mo po načrtu, obdelamo in pobarvamo
ter prilepimo na že prebarvano kabino
oziroma trup.

Vgradnja pogonskega sklopa

Pogonski sklop vgrajujemo v model, ko
je ta površinsko že obdelan. Naštejmo še
enkrat dele pogonskega sklopa: elektro¬
motor, nosilec elektromotorja, gred,
kardan, ladijski vijak, krmilo in akumula¬
torske baterije.

Elektromotor

Elektromotor pritrdimo v nosilec z dve¬
ma gumicama. Zahtevnejša je vgradnja
motorja, ki je s togo kardansko vezjo pri¬
ključen na pogonsko gred. Pri modelu
trajekta to ni potrebno, ker bomo upora¬
bili gibljiv kardan.

Pogonska gred

Sledi vgradnja pogonskih gredi. Mere za¬
nju povzamemo z načrta. Elektromotor

pritrdimo v nosilec. Gred motorja in po¬
gonsko gred povežemo s kardanom. Po¬
gonsko gred z vodilom potisnemo skozi
izrezano odprtino v dnu, nato privijemo
še ladijski vijak in vse dele začasno utr¬
dimo s samolepilnim trakom in koščki
stiropora. Preverimo lego gredi, kardana
in vodnega vijaka, vse skupaj nekajkrat
zavrtimo in primerjamo s položajem na
načrtu. Če ta ustreza, prelepimo izrez ob
vodilu gredi z lepilnim trakom in odpr¬
tino zalijemo z epoksidnim lepilom. Za
takšna lepljenja običajno uporabljamo
epoksidno lepilo s krajšim strjevalnim
časom (5 minut do 1 ure). Na enak na¬
čin vgradimo tudi pogonsko gred na
nasprotni strani.

Model trajekta lahko vozimo tudi samo z
enostranskim pogonom. V tem primeai
nam za krmiljenje zadostuje že dvoko-
mandna naprava, vendar pa so njegove
manevrske sposobnosti precej manjše.
Kljub temu je tudi tak model še vedno
zelo zanimiv.

Krmilo

Večkrat smo že omenili, da je krmilo ze¬
lo pomemben del vsakega modela, zato
ga je treba natančno izdelati in vgraditi v
model.

Model trajekta lahko krmilimo s klasič¬
nim listnim krmilom pravokotne oblike,
pred katerim se vrti vodni vijak, ali pa s
krmilom, ki ima obliko cevi, sredi nje pa
se vrti ladijski vijak (preprosto turbinsko
krmilo). Z obračanjem v desno ali levo
enako kot s klasičnim krmilom usmerja¬
mo vodni tok med vožnjo modela naprej
ali nazaj.

Klasično krmilo je narejeno iz 3 mm de¬
bele medeninaste varilne žice in medeni¬
naste pločevine ter prekrito z balzo. Za
vodilo osi krmila uporabimo medenina¬
sto ali bakreno cevko z notranjim preme¬
rom 3 mm. Spodnji konec osi zažagamo
in v zarezo prispajkamo krmilno plošči¬
co. Na vrh zgornjega dela vrežemo navoj
M 3, tako da sega 0,5 mm iz cevke. Obli¬
ko ploščice prerišemo z načrta. Krmilo
privijemo z matico M 3, pod katero pod¬
ložimo navadno podložko. Ko je krmilo
dovolj trdno vpeto in obenem dobro gib¬
ljivo, pritrdimo na os še krmilno ročico,
tako da vstavimo pod in nad ročico po

Model najprej pobarvamo z belo.

maj-junij 1999

TEM

12

eno vzmetno podložko ter jo privijemo
še z eno matico M 3- Pri tem pazimo, da
utrdimo samo krmilno ročico, krmilo pa
ostane lahko gibljivo. Na enak način so
narejena krmila, ki jih prodajajo v mode¬
larskih trgovinah.

Še lažji način je, če za nosilec krmilne ro¬
čice uporabimo kovinski del iz lestenčne
sponke. Krmilno ročico s pilo oblikuje¬
mo tako, da se vanjo prilega lestenčna
sponka, jo nanjo prispajkamo in z vijako¬
ma, ki sta v lestenčni sponki, privijemo
na krmilno os.

Najpreprosteje pa pritrdimo krmilno ro¬
čico na krmilno os tako, da jo prispajka¬
mo. V tem primeru krmila nič več ne
snemamo. Krmilno ročico naredimo iz
tanke medeninaste pločevine.

Turbinsko krmilo izdelamo tako kot kla¬
sično (sestavni deli so enaki), le da na¬
mesto krmilne ploščice na os pritrdimo
40 mm dolgo krmilno cev z notranjim
premerom 40 do 50 mm. Cev je lahko
aluminijasta, plastična ali papirnata. Naj¬
primernejša je tankostenska aluminijasta
cev, ki pa se težko dobi. Zato uporabimo
papirnato cev, ki jo premažemo z epok-
sijem in ojačimo s stekleno tkanino, fino
obrusimo z vodnobrusilnim papirjem in
prebarvamo. Za krmilno os uporabimo
usrezno dolg vijak M 3. Nanj pritrdimo
krmilno cevko z matico, ki jo podložimo
z vzmetno podložko.

Model trajekta lahko opremimo s klasič¬
nima krmiloma, s turbinskima krmiloma,
ali pa eno stran s turbinskim in drugo s
klasičnim krmilom.

Pogonski del in vgradnja naprave
za radijsko vodenje

Na načrtu je prikazana razporeditev po¬
gonske opreme in naprave za radijsko
vodenje v modelu, označena pa so tudi
najprimernejša mesta za dodatno obteži¬
tev modela.

Pogonski del na vsaki strani sestavljajo
pogonska gred s trilistnim vijakom, kar¬
danska vez, elektromotor in akumulator¬
ske baterije. Naloga pogonske gredi je
prenašanje moči motorja na vodni vijak.
Kardan je vez med motorjem in pogon¬
sko gredjo, ki mora biti v osi z motorno
gredjo, da bodo izgube pri prenosu mo¬
či kar se da majhne.

Vodni vijak spreminja moč motorja v
premočrtno gibanje modela. Izbira naj¬
bolj ustreznega vijaka zahteva precej
preizkušanja. Našemu modelu kar dobro
ustreza trilistni vijak s premerom 30 mm.
Morda bi se še bolje obnesel dvolistni vi¬
jak z enakim premerom.

Tudi pri drugi pogonski opremi imamo
precejšnje možnosti za izbiro, saj je v na¬
ših trgovinah z modelarskim materialom
ponudba zelo pestra. Opremo izberimo
premišljeno, saj sta od nje v veliki meri

PRILOGA

Pobarvan in skoraj popolnoma oprem¬
ljen model, pripravljen za prve preizkuse
na vodi. Pod krovom se vidijo pogonska
oprema, oprema za radijsko vodenje, ob¬
težili in povezave.

odvisni hitrost in trajanje vožnje modela.
Za pogon modela trajekta je primeren
elektromotor speed 400 firme Graupner.
V Ljubljani ga prodaja Mladi tehnik na
Levstikovem trgu 7.

Speed 400 dela v na¬
petostnem območju
od 3 do 9 V, njego¬
va delovna napetost
je 7,2 V, v prostem
teku se vrti z 22.000
vrtljaji na minuto,
njegov največji iz¬
koristek je 66 % in
prenese tok do 8 A.

Kljub temu da ne
porabi veliko, si za
njegovo napajanje
izberimo akumula¬
torske baterije, ki
imajo nazivno ka¬
paciteto 2 Ah ali
več, saj bomo tako
precej podaljšali čas
vožnje.

Primerna je vsaka
pogonska gred s
premerom 2 mm,
njena največja dolži¬
na (150 mm) pa je
narisana že na na¬
črtu. S trilistnim vija¬
kom bo model
dosegel precejšnjo
hitrost, ki pa je še
ustrezna za model
trajekta in bo z do¬
bro napolnjenimi
akumulatorskimi ba¬
terijami (2 Ah) vozil
približno pol ure.

Vgradnja RV-naprave

Za radijsko vodenje modela trajekta lah¬
ko uporabimo katero koli večkomandno
napravo. Na načrtu je sicer prikazan
eden od načinov vgradnje in razpore¬
ditve posameznih delov RV-opreme,
vendar ne bo odveč, če posamezne
komponente še enkrat naštejemo: servo-
mehanizma za premikanje krmil, servo-
mehanizma za premikanje mehanskih
regulatorjev hitrosti (če uporabimo elek¬
tronske regulatorje, teh servomehani-
zmov ne potrebujemo) za vožnjo naprej
ali nazaj, sprejemnik z anteno, akumula¬
tor za napajanje sprejemnika, stikalo za
vključitev sprejemnika ter povezavo med
akumulatorjem in sprejemnikom z ante¬
no, ki jo pritrdimo na vrh jambora.

Na načrtu so narisani nosilci za servo-
mehanizme in mehanska regulatorja
hitrosti. Kadar uporabimo elektronska
regulatorja hitrosti, ju postavimo na isto
mesto in utrdimo. Na nosilce s samo-
reznimi vijaki privijemo servomehanizme
in regulatorja hitrosti. Nato s povezava¬
mi, ki jih naredimo iz 2 mm debele varil¬
ne žice ali pa jih kupimo v modelarski
trgovini, povežemo servomehanizme s
krmiloma in regulatorjema hitrosti.

Kosovnica

TTRIio maj-junij 1999

13

PRILOGA

Prvič na plovbi z vso hitrostjo

Pri vožnji naprej in naravnost ne smemo "izpustiti" krmila.

Vrtenje na mestu v desno

Zaviramo z motorjem na nasprotni strani.

Sprejemnik prek stikala povežemo z
akumulatorjem za napajanje sprejemni¬
ka, motor spojimo z akumulatorskimi
baterijami prek regulatorjev hitrosti,
sprejemniško anteno pa napeljemo ob
jamboru in jo nanj pritrdimo. Zdaj vklju¬
čimo najprej oddajnik in nato še spre¬
jemnik, pogledamo, ali se ladijski vijak
prosto vrti, in delovanje vseh delov mo¬
dela preizkusimo kar v delavnici. Po
končanem preizkusu izključimo RV-na-
pravo in sicer najprej sprejemnik in nato
oddajnik. Če je vse pravilno delovalo, je
model nared za plovbo.

Pred prvo vožnjo ga obtežimo in uravno¬
vesimo kar doma v kadi. Model trajekta
je uravnotežen in pravilno obtežen ta¬
krat, ko sta krma in premec po vsem ro¬
bu enako globoko potopljena, vendar
največ za 5 mm.

Obtežila navadno ulijemo iz svinca. Kot
kalup za enkratno uporabo lahko pora¬
bimo primerno odrezano embalažo (me-
talizirano) za sokove ali mleko. Obtežili
naj tehtata približno po pol kilograma.
Namesto svinčenih lahko kot obtežila
uporabimo stare akumulatorske baterije.

V model jih ne lepimo, temveč samo za¬
ložimo s primernimi kosi stiropora.

Upravljanje z modelom trajekta

Model trajekta vozimo tako kot vsak
drug radijsko vodeni model, ne glede na

obojestranski pogon. Za vožnjo naprej
ali nazaj uporabljamo vedno samo en
motor, seveda na ustrezni strani, zavira¬
mo pa z motorjem na nasprotni strani.
Pogonski motor je vedno zadaj (krma)
glede na smer vožnje. Kadar pa je model
trajekta obrnjen bočno proti nam, govo¬
rimo o levem ali desnem motorju, odvi¬
sno od smeri, v katero želimo peljati.

Na trajektu določimo levi in desni motor
tako, da je naše izhodišče pogled na ka¬
bino z bočne strani, na kateri je kabina.
Desno od kabine sta desni motor in kr¬
milo, levo pa sta levi motor in krmilo.
Na oddajniku opredelimo levi in desni
motor z ročicami za upravljanje, tako da
na levo prikjučimo servomehanizem za
premikanje krmila in servomehanizem
za premikanje mehanskega regulatorja
hitrosti na levi strani (levi motor), na de¬
sno ročico pa priključimo krmilo in me¬
hanski regulator hitrosti na desni strani
(desni motor). Nato preverimo delovanje
levega in potem še desnega motorja in
krmil.

Oba motorja hkrati uporabljamo za razli¬
čne manevre, kot je vrtenje na mestu v de¬
sno ali levo in bočno drsenje z desnim ali
levim bokom. Kabina je na levem boku.

Vrtenje na mestu v desno

Nedaleč od obale ali od roba bazena
model trajekta ustavimo in umirimo. De¬

sno in levo ročico za upravljanje po¬
maknemo v skrajno desno lego, oba
motorja pa z majhno in čim bolj enako
hitrostjo naprej.

Vrtenje na mestu v levo

Manever začnemo na enak način. Desno
in levo ročico za upravljanje pomaknemo
v skrajno levo lego, oba motorja pa z maj¬
hno in čim bolj enako hitrostjo naprej.

Bočno drsenje v desno

Desno ročico za upravljanje pomaknemo
v skrajno levo, levo ročico pa v skrajno
desno lego. Oba motorja poženemo z
majhno in čim bolj enako hitrostjo naprej.

Bočno drsenje v levo

Desno ročico za upravljanje pomaknemo
v skrajno desno, levo ročico pa v skraj¬
no levo lego. Motorja poženemo z maj¬
hno in čim bolj enako hitrostjo naprej.

Vsem, ki se boste lotili gradnje tega mo¬
dela, želim veliko zabave med delom, še
več pa, ko boste med počitnicami z njim
prevažali avtomobilčke in figurice. Pa ne
pozabite jih prilepiti na krov!

Morda se bo kdo pozabaval tudi z zami¬
slijo, da bi naredil tako velik model tra¬
jekta, da bo lahko na njem prevažal
radijsko vodene modele avtomobilov.

14

maj-junij 1999


MODELARSTVO

Maketa rakete nosilke kosmos-3M
s satelitom lnterkosmos-11 (2.dei)

VLADIMIR MINAKOV

Izdelava osnovnih delov makete

Dele trupa modela izdelamo iz steklene tka¬
nine in epoksidne smole z laminiranjem po
metodi navijanja na ustrezne kovinske kalupe,
katerih zunanje površine posnemajo notranjo
obliko trupov. Dele (1.1), (2.1), (4.1), (5.1) in
(7) navijemo iz treh slojev steklene tkanine s
površinsko maso 60-70 g/m 2  in treh slojev
tkanine 30 g/m 2 , prepojenih z epoksidno
smolo (LF), kar zagotavlja debelino stene 0,3
mm. Detajle, označene s številkami (1.4), (3.2),
(4.5), (5.7), (6.1), (6.2), (6.3), (6.4) in (7.3), na¬
vijemo iz treh slojev tkanine 60-70 g m 2  pre¬
pojene z epoksidno smolo. Na trupu (1.4) na
mestu, kjer bo pritrjen srednji obroč motorne¬
ga odseka, napravimo ojačitev iz več plasti
steklene tkanine, da dobimo 2 mm debel sloj.
Ko se smola strdi in laminat toplotno obdela¬
mo, vsak trup na kalupu vpnemo v stružnico,
ustrezno postružimo vsadila ter zunanjost tru¬
pov pobrusimo, da dobimo ravne in gladke
površine. Točnost premerov vsadil preverja¬
mo s pomičnim merilom ali mikrometrom, da
zagotovimo še dopustno odstopanje. Potem
trupe snamemo s kalupov ter jih od znotraj in
zunaj temeljito razmastimo. Zunanje trupe po¬
novno nataknemo na kalupe in na zunanje
površine nabrizgamo 2-3 sloje epoksidnega
temelja; vsakega prej dobro osušimo. Trupe
dokončno obdelamo na stružnici, kjer jih na¬
tančno zbrusimo in spoliramo. Trupe obre¬
žemo na točne dolžine, na zunanje površine
nanesemo oznake in gravure kot imitacijo
zvarov in spojev, snamemo s kalupov in dobro
očistimo na mestih lepljenja v notranjosti. Na
notranjih trupih očistimo mesta lepljenja na
zunanji strani. Navitje trupa motornega odse¬
ka na kalupu vpnemo v stružnico in postruži¬
mo vsadilo za spoj s trupom prve stopnje.

V konus repnega dela (2.1) s tankim svedrom
napravimo izvrtine in tako naznačimo mesta
ojačitev za nosilce stabilizatorjev. Mesta znotraj

očistimo z brusilnim papirjem in nanje prile¬
pimo iz plastelina oblikovane kadičke globi¬
ne 3—4 mm, ki jih zalijemo z epoksidno smolo,
v katero smo izdatno zamešali mikrobalonsko
polnilo. Dodamo ga toliko, da dobimo zmes v
obliki goste smetane. Na ta način oblikujemo
zalivke, ki zagotavljajo zanesljive ojačitve za
pritrditev stabilizatorjev. Na enak način napra¬
vimo tudi nosilce za pritrditev vodil na zunanji
površini trupa (1.1). Ko se smola strdi, plaste¬
lin odstranimo in izvrtamo odprtine s preme¬
rom 1,5 mm za osi stabilizatorjev in vodila.
Obroče (2.4), (3.1), (3.5), (4.3), (4.4), (5.8) in
(6.10) izrežemo s pripravo (šestilo z rezilom)
za rezanje krogov iz balzovega furnirja, z
obeh strani oblepljenega s stekleno tkanino.
Obroča (3.2) in (3.3) z rezljačo izžagamo iz
vitroplasta, obroč (5.8) pa iz enostransko ba¬
krenega vitroplasta. Obroče (5.12), (7.5) in
(7.6), čepe (6.8), (6.5), (5.13), (4.12), ojačitve-
ne valje (3.8) in (5.15) izstružimo iz trde alu¬
minijeve zlitine, zamaške (3-7) in (4.12) pa iz
pertinaksa. Z namiznim vrtalnikom zvrtamo
in izrežemo v obroče odprtine, potrebne za
zmanjšanje teže in montažo. Pero in utor za
spajanje polovic aerodinamičnega okrova
odrežemo od posebej v ta namen navitega
trupa in na mestu lepljenja na polovici napra¬
vimo vrsto izvrtin premera 1, 5 mm. Zavorni
držali (1.7) in osi (5.19) zvijemo iz jeklene
žice 0 0,8 mm, torzijske vzmeti (5.20) pa iz
žice 0 0,4 mm, ki jo navijemo na sveder s
premerom 1 mm.

Ploščice stabilizatorjev 2. stopnje (5.18) izdela¬
mo tako, da lesene dele oblepimo s stekleno
tkanino, prepojeno z epoksidno smolo.
Notranji valj prehodnega odseka (4.2) izdela¬
mo na kovinskem kalupu, na katerega najprej
navijemo en sloj steklene tkanine, prepojene
z epoksidno smolo, nanj pa pritisnemo kose
balzovega furnirja 1,5 mm, ki jih prej nad pa¬
ro ukrivimo in dobro osušimo. Ko je zlepek
suh, ga s kalupom vred vpnemo v stružnico
in obrusimo na zahtevani premer. Nato ga
odrežemo na mero in snamemo s kalupa.
Vodila izrežemo iz vitroplasta debeline 2-3
mm, v katerega zvrtamo luknje s premerom
8,5 mm. Stene pustimo debele 1,5-2 mm.

Izdelava detajlov

Za poenostavitev iz¬
delave detajlov je
priporočljivo izdelati
ustrezno tehnološko
opremo. Iz poljubne¬
ga trdega materiala
ustrezne debeline iz-
rezkamo matrico in
patrico za izdelavo
okrova električne na¬
peljave, iz jekla ali
aluminijeve zlitine pa
napravimo patrice za
vratca in pramodele
za aerodinamične

okrove - ob doslednem posnemanju njihovih
dimenzij, površine in oblike. Šablone za izre¬
zovanje kovičenih površin in pokrovov, ki po¬
nazarjajo izbokline ojačitev panelov odsekov z
rezervoarji za gorivo, izdelamo iz vitroplasta.
Kalupe, ki jih odlijemo prek pramodelov zah¬
tevnejših oblik, napravimo iz silikonskega kav¬
čuka. Patrico za izdelavo ponazoritve imitacije
stika polovic aerodinamičnega okrova glave
izdelamo na koncu ploščice iz trdega alumini¬
ja. Za ponazarjanje kovičenih spojev in točkov¬
nih zvarov uporabimo ali izdelamo kovinska
zobata kolesca (od urnih mehanizmov) z
ustreznim korakom naostrenih zobcev, ki jih
z osjo vstavimo v priročna držala.

Dele okrova za zaščito električne napeljave
(1.2) in (4.13) oblikujemo v matrici, stisnjeni
ob patrico, katerih površine premažemo z lo¬
čilnim sredstvom, nanesemo temelj in izdelek
laminiramo iz treh slojev steklene tkanine
60-70 g/m 2 , prepojene z epoksidno smolo.
Da se oba dela kalupa tesno prilegata, ju mo¬
čno stisnemo in ovijemo z elastiko.

Po otrditvi smole odstranimo matrico, prese¬
žek na odlitku natančno obrežemo, snamemo
s patrice in razrežemo na dva dela. Odmeri¬
mo točno dolžino in z brušenjem prilagodimo
naleganje na površino trupa. Okrove na 2.
stopnji izrežemo iz lipovih letvic in jih na
zunanjosti tri- do štirikrat premažemo z raz¬
redčenim nitrolakom.

TTMill maj-junij 1999

15

Iz aluminijaste folije, debeline 0,03-0,05 mm
s šablono na podlagi iz PVC-ja izsekamo od¬
prtine, iz mehke aluminijaste folije debeline
0,1-0,15 mm pa s patrico na podlagi iz trde
gume in cina odtisnemo (izvlečemo) na razne
načine, odvisno od oblike, aerodinamične
okrove (1,3), (2.3), (5.2) in (7.5), pokrove
vtičnic in izpušnih odduškov ter stik polovic
aerodinamičnega okrova glave (7.7).

Ob šablonah z modelarskim nožem izrežemo
iz papirja za telefaks, prepojenega z redkim
nitrolakom, plašče kovičenih panelov in izbo¬
kline ojačitev, na katere z izdelano pripravo
prenesemo risbo kovičenja in točkovnega
zvara.

V kalupih iz silikonskega kavčuka odlijemo iz
epoksidne smole z dodanim pigmentom de¬
tajle štartnih opor (2.7), plinskih krmil (2.8) in
njihovih nosilcev, motorjev za ločevanje (1.4),
prednje in zadnje aerodinamične okrove zu¬
nanjih rezervoarjev 2. stopnje (5.3) in (5.6),
okrov (5.12) ter polovico nosu (7.9) in arma¬
ture, nameščene na glavi. Ko je smola trda,
ulitke razmastimo, po potrebi očistimo povr¬
šine s finim brusilnim papirjem ter z bruše¬
njem naležnih površin zagotovimo natančno
prileganje.

Valje vzmetnih pehal (7.6) in osi plinskih
krmil izstružimo iz aluminija in jih spoliramo.
Zunanje rezervoarje (5.4) izstružimo iz lipovi-
ne, natančno obaisimo ter trikrat prelakiramo
z redkim nitrolakom.

Osnove za izdelavo stabilizatorjev (2.2) izre¬
žemo iz vitroplasta ali pertinaksa debeline 2
mm, zlepimo v sendvič in zbrusimo na zahte¬
vane mere. Nato jih ločimo ter vsakega po¬
sebej ustrezno profiliramo, zvrtamo odprtine
za osi premera 1,5 mm in globine 3-4 mm.
Telemetrijsko anteno (5.15) ukrivimo iz ne¬
rjavne žice ali cevke s premerom 1,2 mm. V
plinska krmila zvrtamo luknjice za osi in jih
vlepimo.

Sestavljanje modela

Osnovne dele modela sestavimo tako, da
najprej z nekaj kapljicami cianoakrilatnega
lepila pritrdimo vse dele in detajle v zahte¬
vanem položaju ter spoje zalijemo z epo-
ksidnim lepilom. Mesta lepljenja očistimo in
razmastimo.

Zgornje konce vzmetnih držal (1.7) na dolžini
15-20 mm na gosto ovijemo z najlonsko nitjo,
jih vtaknemo v odprtine v trupu (1.4) in pri¬
lepimo. V naležno površino trupa motornega
odseka (1.4) napravimo 5-6 vrst odprtin, jih
očistimo in odsek vstavimo v trup (1.1) tako,
da ga del ostane zunaj ter predstavlja sedež za
pritrditev krmnega konusa.

Zunanji obroč (2.4) označimo in na mestih,
kjer se nahajajo štartne opore ter priključki za
polnjenje goriva, izvrtamo odprtine. V obroč
vlepimo oporni valj (2.8), postavljen vzpore-

MODELARSTVO

dno z navpično osjo obroča. Nato obroč
montiramo v konus repnega odseka.

Na zgornji obroč (3.1) od znotraj prilepimo
kolut iz vitroplasta, zvrtamo luknjici za kon¬
takta električnega priključka (1.8) in ju vlepi¬
mo. Cevi nosilcev motorjev (3.2) s prilepljeni¬
mi ojačitvenimi valji (3.6) vstavimo v obroče
motornega odseka (3.1, 3.3 in 3.5), ki zagotav¬
ljajo vzporedno in navpično namestitev cevk,
te pa ustrezno postavitev obročev med seboj
in proti osem cevi, ter vse skupaj zlepimo.
Znotraj para nasproti ležečih cevi vlepimo
čepa (3-7) in na eno od cevi razporni kontakt
(3.4) tokokroga električnega vžiga 2. stopnje.
Za to so najprimernejši kontakti elektromag¬
netnega releja ustrezne velikosti,

V trup prehodnega odseka (4.1) vlepimo valj
za toplotno zaščito (4.2) in obroč (4.3). Na
notranji valj (4.5) prilepimo obroč (4.4), pri
čemer pazimo, da je postavljen natančno v
osi, v njegovo notranjost pa prilepimo čep
(pregrado) (4.6). Ko se lepilo posuši, izdelani
sklop vstavimo v trup 1. stopnje ter čez nata¬
knemo taip (4.1) tako, da notranji valj poti¬
snemo skozi odprtino v obroču, ga nastavimo
po dolžini in pritrdimo s cianoakrilatnim lepi¬
lom. Nato prehodni odsek previdno snamemo
s trupa 1. stopnje ter mesta lepljenja do¬
končno zalijemo z lepilom.

Na notranji trup 2. stopnje (5.7) natančno v
osi prilepimo obroča (5.12) in (5.8) ter ojači-
tveni valj (5.16).

Trup okrova glave nataknemo na kalup,
označimo po sredini ter po črtah napravimo
zareze. Na mestih lepljenja obročev trupa ne
prerežemo. Obroča (7.5) in (7.6) prav tako
označimo na polovici, izvrtamo odprtine na
lepilnih ploskvah in po črtah. Znotraj napra¬
vimo vzdolžne utore s pomočjo grobe rezilne
ploščice, vpete v hobi vrtalnik. Pri tem pazi¬
mo, da stena ne bo pretanka. Nato jih očistimo,
vstavimo na njihova mesta v glavo ter nane¬
semo lepilo prek odprtin v obročih.

Iz vitroplasta debeline 1,5-2 mm izrežemo
nosilce električnih kontaktov (5.10) in (1.8) ter
jih prilagodimo mestom pritrditve. Izvrtamo
odprtine za kontakte in jih vlepimo. Vtič in
vtičnico (1.8) pritrdimo hkrati, medtem ko pre¬
hodni odsek pripojimo trupu 1. stopnje.

Ko se lepilo strdi, prehodni odsek snamemo
in v valju za toplotno zaščito na mestu, kjer se
nahaja izolacijska konzola (4.11), napravimo
vzdolžni utor ter konzolo vlepimo. V trupu
(1.1) izrežemo odprtino, skozi katero spelje¬
mo amortizer padala 1. stopnje in ga prilepimo.
Za amortizer uporabimo pol metra dog kos 6
mm široke opletene elastike. Zaradi večje za¬

nesljivosti amortizer privežemo še z vrvicama
zunaj valja prehodnega odseka (5.4) in no¬
tranjega trupa 2. stopnje (5.7), ki ju hkrati
speljemo skozi odprtine v prehodnem odseku
in trupu.

Na zgornjem delti notranjega trupa prilepimo
na 180“ nosilce (5.10) z električnimi kontakti
(5.11). Na srednji obroč pa z epoksidnim le¬
pilom prilepimo razporni kontakt (5.9).

Na nosilni valj (adapter) makete satelita (6.4)
prilepimo obroč (6.10), na katerega na mestu
pritrditve električnih kontaktov prilepimo kolu¬
te iz vitroplasta debeline 0,5 mm. Po otrditvi
lepila vstavimo valj v notranji trup 2. stopnje in
tako določimo položaj električnih kontaktov.
Nato izvrtamo odprtine, nataknemo kontakte
na nosilca in spet spojimo valj z notranjim tru¬
pom, potisnemo kontakte skozi odprtine in
jih prilepimo na obroč.

Aerodinamični okrov glave z vlepljenimi
obroči razrežemo na polovici ter temeljito
očistimo mesta lepljenja peresa in utora na
spoju polovic ter nosu. Pero (7.3) in pripada¬
joči utor, oblikovan kot reža med polovico
trupa in detajlom (7.4), prilepimo v ustre¬
znem položaju na polovicah glave (7.1) in
(7.2). Ko lepilo veže, spoj obrusimo ter prila¬
godimo višino zoba, da popolnoma naleže v
utor ter s tem zagotovi tesen spoj, natančno
namestitev polovic ter zakrije režo med obe¬
ma deloma. Polovici nosu (7.9) vlepimo po
vrsti, najprej eno polovico in nato še drugo
ter pazimo da ravnini razreza glave in nosu
točno sovpadata.

V odprtine nosilcev (2.2) vlepimo osi dolžine
7 do 8 mm, izdelane iz žice ali cevke s pre¬
merom 1,5 mm. Na koncih, ki se vlepijo, s pilo
napravimo zareze.

V odprtine zunanjega obroča (2.4) v krmi, ki
ga prej temeljito pokitamo in prevlečemo s
temeljnim premazom, vlepimo zatiče s pre¬
merom 1,5 mm iz bambusa ali žice, ki služijo
za namestitev štartnih opor, ter priključke za
polnjenje goriva.

Za električno napeljavo uporabimo izolirano
žico, katere konce prispajkamo na kontakte
ter jo na stene trupov prilepimo s cianoakrila¬
tnim lepilom, pri čemer v prehodnem odseku
napravimo odprtine ter utor v izolacijskem
valju. Spajkane spoje zaščitimo z izolacijsko
cevko, ki se skrči na toploti, ali bužirko. Na

7.1

16

maj-junij 1999

konce vodnikov, ki segajo v notranjost trupa
1. stopnje, prehodnega odseka in nosilnega
valja makete satelita prispajkamo kontakte,
nanje nataknemo izolacijske cevke in jih
hkrati prilepimo. Čeznje povlečemo še eno
cevko in na ta način oblikujemo vtiče oziro¬
ma vtičnice.

Na sestavljen notranji trup 2. stopnje z vstav¬
ljenim motorjem nataknemo še zunanjega in
stopnjo spojimo s prehodnim odsekom ter
pazimo na pravilni položaj razpornega kon¬
takta glede na izolacijsko konzolo. Nato na¬
tančno zasučemo zunanji trup glede na no¬
tranjega, da se ujema s prehodnim odsekom
in 2. stopnjo ter dobljeni položaj utrdimo, ta¬
ko da zgornji obroč s cianoakrilatnim lepilom
pritrdimo na zunanji trup. Stopnjo snamemo s
prehodnega dela in obroč dokončno prilepi¬
mo na zunanji trup.

Na obroč (5.13) prispajkamo osi z nataknje¬
nimi vzmetmi in stabilizatorji druge stopnje,
pri čemer torzijske vzmeti zaradi lažjega se¬
stavljanja pustimo sproščene. Nato obroč
montiramo na notranji trup 2. stopnje, kot je
predvideno.

V trup (6.2) vlepimo pokrovček (6.8), trup
(6.4) pa v trup (6.2). Nato določimo mesto
pritrditve čepov (6.5 in 6.8), zvrtamo odprtine
za zatiče in napeljemo vodnike.

Predhodno detajliranje modela

Detajliranje modela začnemo z lepljenjem
delov razvitega plašča na zunanje površine
repnega dela, 1. in 2. stopnje, prehodnega
odseka in glave. Pri tem uporabimo redek ni-
trolak ter pazimo na tesno prileganje, da pod
njimi ne nastanejo mehurji, na orientacijo in
medsebojno lego. Nato sestavimo prehodni
odsek in 1. stopnjo ter prilagodimo položaj
delov okrova, ki ga na nekaj mestih pritrdimo
s kapljicami cianoakrilatnega lepila ter natan¬
čno prilepimo z epoksidnim lepilom. Pazimo,
da lepilo ne steče in skazi površine. V okrov
zvrtamo odprtine in vanje prilepimo lansirna
vodila.

Sledi ponazoritev varjenih spojev in pritrditve
listov panelov. V ta namen na plašč z di-
kloretanom prilepimo tanke niti oziroma
trakove, ki jih dobimo z raztezanjem ploščic
ali koščkov polistirena in jih nad električnim
kuhalnikom segrevamo skoraj do tališča. So¬
razmerje debeline in širine trakov dosežemo
z razmerjem stranic obdelovanca, stopnjo se¬
grevanja in hitrostjo raztezanja. Ko se diklor-
etan posuši, lahko trakove po želji prelakira-
mo s tankim slojem nitrolaka, ki ga nanesemo

z mehkim čopičem. Nato z razredčenim kon¬
taktnim lepilom natančno prilepimo imitacije
vratc in pokrovov. Aerodinamične okrove,
imitacijo spoja in šarnirje na glavi natančno
prilepimo s cianoakrilatnim lepilom, prej pa
preverimo, ali se točno prilegajo na mesta
lepljenja.

Prilagodimo mesta pritrditve opor in nosilcev
plinskih krmil na zunanji obroč repnega dela
in v opore zvrtamo luknjice za zatiče in osi
plinskih krmil. Nato omenjene detajle ter iz¬
pušne odduške in pokrove električnih pri¬
ključkov prilepimo na obroč s cianoakrilatnim
lepilom. Na zunanji obroč motornega dela
prilepimo imitacijo toplotnega ščita z vtisnje¬
nimi kovicami in vijaki, ki jo izrežemo iz
samolepilne metalizirane folije.

Zunanja rezervoarja zlepimo s prednjim in za¬
dnjim aerodinamičnim okrovom, prilepimo
imitacije zvarov in cevovodov, ki jih zvijemo
iz medeninaste žice premera 0,8 mm z laki¬
rano izolacijo. Nato ju tako kot okrov nape¬
ljave, aerodinamične okrove in priključke za
gorivo pritrdimo na 2. stopnjo. Na glavo
prilepimo imitacijo stika, aerodinamične
okrove vzmetnih pehal in elemente zunanje
armature.

Barvanje modela

Za barvanje modela izberemo lake za pla¬
stične makete, čeprav lahko uporabimo tudi
navadne barvne nitrolake. Barvni premazi se
bodo dobro oprijeli površine modela, če jo
bomo prej temeljito očistili in razmastili.
Najprej na vse površine nanesemo temeljni
premaz. Ko se posuši, se pokažejo vse more¬
bitne napake, ki jih nato pokitamo in zbrusi¬
mo s finim vodnobrusilnim papirjem.

Vsadila na glavnih delih modela zaščitimo z
lepilnim trakom in prebarvamo z belo barvo,
ki jo nanesemo z zračnim čopičem v 3-4  slo¬
jih. Vsak nanos sušimo najmanj 12 ur in vmes
vsakršno napako odstranimo s finim vodno¬
brusilnim papirjem. Pri zadnjem nanosu je za¬
želeno, da dosežemo avtentični svilnati efekt.
Predele na glavi, prehodnem odseku, trupu
prve stopnje in krmi, ki ostanejo beli, prekri¬
jemo z masko iz papirja in lepilnega traku ter
nanesemo še ustrezne nianse glede na barvno
shemo prototipa. Za to se običajno uporablja
papirnat lepilni trak, ki omogoča ravne linije
na meji med barvnimi nanosi in ne pušča sle¬
dov na barvni površini, še boljši pa je pose¬
ben maskirni film. Na prvo stopnjo prilepimo
iz lepilnega traku ali folije izrezane šablone
črk velikega napisa in jih dobro pritisnemo na

površino ter zaščitimo preostale površine.
Nato nabrizgamo tanek sloj črne barve. Ko je
nanos suh, šablone nemudoma odstranimo.
Drobne detajle, ki jih pritrdimo po končanem
sestavljanju, posebej pobarvamo v ustrezni
barvi, pri čemer jih začasno prilepimo na le¬
sene paličice oziroma vžigalice.

Zaključna okrasitev in detajliranje
modela

Kvadratke, trakce in imitacijo tkanine, s kate¬
ro so prelepljena vratca odprtin na raketi ter
spoji posameznih odsekov, lahko ponazorimo
z barvo in ustreznimi šablonami. Poskusi pa
so pokazali, da laže dobimo ostre robove, če
te detajle izdelamo v obliki nalepk. To napra¬
vimo tako, da nanesemo debelejši sloj barve
na papir, prevlečen z vodotopnim lepilom
(kot za znamke), ter iz njega s skalpelom izre¬
žemo kvadratke in trakove ustreznih dimen¬
zij, odmočimo v vodi in nalepimo na model.
Na tak način lahko izdelamo manjše napise,
serijske številke ali oznake na stabilizatorjih
ter jih preprosto prenesemo na nalepko v
želeni barvi podlage.

Ko nalepimo vse oznake, površino modela
temeljito umijemo oziroma očistimo sledove
lepljenja, ki so ostali po nanašanju nalepk, ter
s cianoakrilatnim lepilom prilepimo še preo¬
stale drobne detajle.

TTR io maj-junij 1999

17

MODELARSTVO

čno zložimo padalo 1. stopnje in ga vstavimo
na njegovo mesto.

Vložimo še padalo prehodnega odseka in ga
začasno pripnemo s ščipalko, nato priključi¬
mo električni vžigalnik in vir napajanja na vse
tokokroge ter z zamaškom zapremo notranji
valj prehodnega odseka.

V 2. stopnjo namestimo in pritrdimo motor,
vstavimo čepe iz vate in natančno zloženo
padalo 2. stopnje. V šobo motorja vstavimo
električni vžigalnik in ga učvrstimo z lepilnim
trakom. Nato zložimo stabilizatorje in spojimo
stopnjo s prehodnim odsekom. Z instrumentom
(ommetrom) na vtiču 1. stopnje preverimo, da
v tokokrogu vžiga 2. stopnje ni napetosti, ter
spojimo prehodni odsek in stopnjo.

V izpušno cev makete satelita vstavimo elek¬
trični vžigalnik ter speljemo njegov vodnik
skozi odprtino v vlepljenem čepu.

V notranji trup namestimo vir napajanja, ga za¬
premo s pokrovom ter priključimo kontakte.
Nato notranji trup potisnemo v repni del ma¬
kete in ga z vrha zapremo z zunanjim trupom-
Spoj utrdimo z lepilnim trakom. V izpušno cev
z vrha vsujemo 2 merici odbojnega polnjenja
in zapremo s papirnatim čepom.

Z instrumentom preverimo, da na kontaktih
tokokroga za odmetavanje aerodinamičnega
okrova glave ni napetosti. Padalo makete sa¬
telita vstavimo na njegovo mesto ter maketo
nataknemo na 2. stopnjo.

Vstavimo še padali polovic aerodinamičnega
okrova glave, ju spnemo s ščipalkama, polovi¬
ci okrova sestavimo in čeznju začasno napne-
mo okroglo elastiko. Nato s padal odstranimo
ščipalke, jih pritisnemo ob maketo satelita ter
čeznje pazljivo postavimo na svoje mesto
okrov, tako da sestavljeni polovici nosu sede¬
ta v izmetno cev. Ko je okrov pritrjen, elasti¬
ko snamemo.

Model je pripravljen za štart in ga s pomočjo
vodil postavimo na paličasto lansirno rampo
s premerom 8 mm in dolgo najmanj 1,5 m, ta¬
ko da šobe motorjev točno naležejo na cevke
pirokriža (ali trenutnih električnih vžigalni¬
kov). Rampo rahlo nagnemo z vetrom, da bo
polet makete čimbolj vertikalen. Električni
vžigalnik pirokriža (oziroma električne vžigal'
nike) priključimo na vir napajanja lansirnega
pulta ter začnemo z odštevanjem.

Pristajalni sistem
in uravnoteženje modela

Kupoli padal prve stopnje modela (1.2) s pre¬
merom 600 mm in prehodnega odseka (4.14)
s premerom 500 mm in centralno odprtino
premera 100 mm izrežemo iz metalizirane po¬
liestrske folije (mylar, lavsan) debeline 6-12
jxm, padali 2. stopnje (5.17) in makete satelita
(6.11) s premerom 450-500 mm pa iz folije
debeline 4-6 gm. Padali za polovici okrova
sta iz enake folije, toda manjši - premera 260
mm. Na kupole s koščki samolepilnega traku
prilepimo vrvice iz kakovostnega najlonskega
sukanca št. 30. Na padali 1. stopnje in preho¬
dnega odseka jih prilepimo po 16, na padali
2. stopnje in satelita po 12, na padali polovic
glave pa po 8.

Padala privežemo na amortizerje ustreznih
delov modela. Za amortizer padala makete
satelita uporabimo 200 mm dolg kos gume s
presekom 1x3 mm, ki jo privežemo na zatič
čepa (6.5). Skozi odprtine na obroču (7.5) po¬
tegnemo okrogle elastike s premerom 5-6 mm,
na katere prek vrvice navezave privežemo
padali polovic glave.

Zdaj lahko določimo položaj težišča, ki mora
biti na razdalji 370 mm od vrha modela. V ta
namen vgradimo vse motorje, sestavimo vse
dele makete, in če je potrebno, s plastelinom
dodatno obtežimo maketo satelita.

Na dokončno sestavljeni 2. stopnji napnemo
vzmeti stabilizatorjev. Oporne konce prispaj-
kamo na obroč, proste pa zataknemo v plošče
stabilizatorjev.

Priprave na štart

Za odmerjanje količine odbojnega polnjenja v
motorjih se uporabljajo različne merice. Ruski

modelarji jih izdela¬
jo iz praznega ohišja
malokalibrskega na¬
boja in odrežejo na
globino 2,5 mm.
Električni vžigalnik
za motor 2. stopnje
in za odmetavanje
okrova glave izdela¬
mo iz uporovne žice
(cekas) debeline 0,05-0,1 mm ali drobne
žarnice, ki ji natančno odpilimo zgornji del
steklenega balona. Na srednji del uporovne
žice nanesemo gosto kašo iz zmletega smo¬
dnika in premažemo s tanko plastjo nitrolaka.
Izdelane vžigalnike preverimo z univerzalnim
instrumentom (ommetrom). Kot vir napajanja
sistemov na modelu lahko uporabimo litijeve
baterije za fotoaparate z napetostjo 6 V ali
majhne akumulatorske baterije Ni-Cd s kapa¬
citeto 50-100 mAh in napetostjo 4,8-6 V, na
katere prispajkamo vodnike s sponkami.
Opozorilo: Dosledno moramo upoštevati
zaporedje korakov priprave modela na štart,
da ne bi prišlo do nekontroliranega vžiga
električnih vžigalnikov!

Priprave na štart začnemo z montažo motor¬
jev v motorni odsek 1. stopnje. V nosilne
cevke vstavimo na enako globimo (glej risbo
modela) in pritrdimo z zatiči štiri minimotorje
5 Ns (5.3), ki jim dobro očistimo šobe. Dva
od njih, ki sta brez traserja, na zgornji strani
zalijemo z epoksidno smolo in skozi čep na¬
pravimo izvrtino 0 1,5-2 mm. Vanju vsujemo
manjšo količino odbojnega polnjenja (1 meri¬
co). V drugi par z 2-3 sekunde dolgim traser-
jem nasujemo po pet meric in ju zapremo s
papirnatim čepom. Nato skozi odprtine v cev¬
ki, na kateri je nameščen razporni električni
kontakt, vdenemo tanek najlonski sukanec,
odklonimo kontakt in ga privežemo, pri čemer
lahko zaradi večje zanesljivosti nit potegnemo
še skozi nasproti ležečo cevko in sistem po¬
dvojimo.

Vtič spojimo z vtičnico, motorni del vstavimo
v trup in nadenemo krmo. V trup do dna po¬
tisnemo čep iz vate, zavit v mehak papir in
natrt s smukcem. Čez nasujemo plast smukca
v višini 3-5 mm in vstavimo še en čep. Natan¬

18

maj-junij 1999 TTK.C 10

PRILOGA

Polaris

ROBERT RESMAN

Čeprav se v zadnjem času pojavlja vse več
modelov letal z električnim pogonom, pa
je temu primernih načrtov razmeroma
malo. K popularizaciji teh modelov so
nedvomno največ prispevali novi akumu¬
latorji, ki imajo danes že kar velike kapaci¬
tete. Model, ki ga predstavljamo v prilogi,
je dvomotorno letalo, ki za pogon upo¬
rablja elektromotorja serije 400. Model
nima podvozja in pristaja kot običajno ja¬
dralno letalo na trebuh, seveda z ugasnje¬
nima motorjema. Vzletanje opravimo iz
roke, kajti za start potrebuje model dovolj
veliko začetno hitrost. Elektromotorja sta
le prešibka, da bi model lahko vzletel s
tal. V zraku je pravi lepotec, saj poleg br¬
nenja obeh motorjev največji vtis dajeta
oba vrteča se propelerja. Ker nima pod¬
vozja, daje v zraku toliko bolj stabilen in
eleganten videz.

Model je skoraj v celoti iz balze, saj mora
biti zelo lahek in obenem dovolj trden.
Prav zaradi trdnosti je konstrukcija nekoli¬
ko zahtevnejša, zato gradnjo modela pri¬
poročam bolj izkušenim modelarjem. Za
vodenje potrebuje trikanalno RV-napravo,
s katero krmilimo višino, nagib in vklop
elektromotorjev. Model nima krmiljene
smeri; ker pa ni akrobatsko naravnan, je
tudi ne pogrešamo.

Trup

Prečni prerez trupa je najbolje narisati v
naravni velikosti, ker bomo s te risbe naj¬
laže prenesli obliko za stranice. Preden pa
se lotimo gradnje, si iz štirih plasti 1 mm
debele balze naredimo vezano ploščo. Pla¬
sti lepimo med seboj pod kotom 90°, prav
tako kot pri pravi vezani plošči. Tako pri¬
pravljen sendvič moramo dobro stisniti.
Najbolje je, da balzo vstavimo med dve
debelejši deski in vse skupaj stisnemo s
svorami. Iz tako zlepljene vezane plošče
izrežemo rebra 13, 16, 19, 25, 26 in 48.
Preostala rebra izdelamo iz balze ustrezne
debeline, kot je napisano na načrtu. Iz bal¬
ze 4 mm izdelamo dve popolnoma enaki
stranici trupa, in sicer v zadnjem delu tru-
pa le do višine spodnjega roba višinskega
stabilizatorja (glej prereze skozi rebra). S
pomočjo reber ti dve polovici zlepimo v
škatlasto konstrukcijo. Pri rebru 19 in 48
ne pozabimo na oplato prilepiti še 1 mm
debele vezane plošče (15 in 24), ki dodat¬
no utrjuje steno. Dno trupa sedaj že lahko
zapremo, prav tako z balzo 4 mm, ter zno¬
traj na vogalih vlepimo še trikotno balzo-
vo letvico, da bomo lahko vse robove
temeljito zaoblili. Pod servomehanizmom
za višino pustimo odprtino, da ga bomo
lahko vstavili na svoje mesto in vzdrževa¬
li. Iz balze si naredimo pokrov, ki se do¬
bro prilega v utor. Zadnji del trupa zgoraj

zapremo z balzo 4 mm (30), ki naj bo na
obeh straneh za 1,5 mm manjša, da bomo
lahko nanjo prilepili oplato 28. Na to pri¬
lepimo rebra 35, 36, 38 in 40 ter jih pove¬
žemo z balzovimi letvicami 5x3 mm.
Tako izdelano konstrukcijo zapremo z bal¬
zo 1,5 mm, ki smo jo prej dobro namočili
v vodi, da se je pravilno ukrivila. Zapremo
še prednji zgornji del trupa in spredaj prav
tako naredimo pokrov, ki se lahko zapira
s posebno kljukico 5. Skozi to odprtino
bomo menjali akumulatorje. Pred konico,
ki je prav tako iz polne balze, vlepimo še
poševno ploščico, da bi akumulatorji pri
trku odleteli ven skozi pokrov. Masa aku¬
mulatorjev bi v takem položaju sicer uniči¬
la ves prednji del trupa.

Višinski in smerni stabilizator naredimo iz
polne balze debeline 5 mm. Zadnji del
stanjšamo na 2 mm, prednje in stranske ro¬
bove pa polkrožno obrusimo. Višinski sta¬
bilizator prilepimo na trup ter pravokotno
nanj še smerni stabilizator. Na obeh stra¬
neh ga založimo z dvema blokoma mehke
balze 43, ter vse skupaj natančno obrusi¬
mo. Pri lepljenju bodimo pozorni na prave
kote. Pomagajmo si s prerezom C-C!

Krilo

Krilo je klasične gradnje iz reber, ki so vsa
enaka in jih naredimo iz balze debeline
1,5 mm. Nosilni letvici 54 sta smrekovi,
6x4 mm v prerezu, med obema letvica¬
ma pa so pokonci vlepljene ploščice 75 iz
balze 2 mm. Te tvorijo tako imenovani
I-profil in dajejo zadostno trdnost krila.
Prednja letvica 52 je iz balze, medtem ko
je prva 51 smrekova. Tudi zadnja letvica
55 in eleron 57 sta iz balze. Krilo nima
V-loma, zato se v sredini nosilec ne preki¬
ne. Ker je krilo pritrjeno z dvema plastič¬
nima vijakoma, ima v sredini ojačeni del iz
balze 5 mm. Pomagajmo si s prerezom
B-B! Obe rebri 68 prilagodimo dimenzi¬
jam našega servomehanizma, ker bo vgra¬
jen mednju. Torzijski
nos in zadnji del
krila je oblečen z
balzo 1 mm ter z
enako debelimi tra¬
kovi tudi rebra. Uše¬
sa naredimo iz polne
balze in jih polkrož¬
no obrusimo.

Nosilec motorjev
okrepimo z balzo,
kot se vidi v prerezu
A-A. Ohišje za mo¬
tor naredimo iz alu¬
minijaste pločevine
1 mm, ki jo z epoksi-
dnim lepilom in tan¬
ko tkanino dobro
vlepimo v krilo. Zad¬

nji del zapremo z balzo, ki jo polkrožno
zaključimo. V ohišje motorja ne pozabimo
zvrtati lukenj za hlajenje elektromotorja, ki
ga v ohišje pritrdimo s pomočjo dveh tra¬
kov in z dvema vijakoma. Poskrbeti mora¬
mo tudi za napajanje elektromotorjev,
zato že pred prekrivanjem s folijo v krilo
vlepimo priključne kable.

Tako narejeno krilo dokončno privijačimo
na trup in zlepimo skupaj še nadgradnjo
na sredini krila. Stranice naredimo iz bal¬
ze 4 mm ter jih s trikotnimi letvicami oja¬
čimo. Konstrukcijo natančno obrusimo, da
se oblika zlije s trupom, ter nad vijaki zvr¬
tamo luknje, da bomo krilo lahko odvili iz
trupa. Kabino termično oblikujemo iz
astralona. Prej si iz polnega lesa, ki naj
ima čim manj letnic - najbolje lipa - nare¬
dimo pramodel kabine. Površino temeljito
zgladimo, vendar je ne smemo lakirati. S
pomočjo pramodela sedaj iz plastike po¬
vlečemo formo kabine. Formo lepo obre¬
žemo in opašemo na trup, ter prilepimo z
epoksidnim lepilom.

Trup prelakiramo z brezbarvnim nitrola-
kom ter površino zgladimo. Celotni model
prekrijemo s folijo. Če želimo trup barva¬
ti, ga moramo predhodno prekriti še z ja¬
ponskim papirjem in vsaj dvakrat lakirati.
Pred barvanjem naj ima trup res gladko
površino, da na površje ne bi stopile zare¬
ze v strukturi balze.

V model vgradimo RV-napravo in servo-
mehanizme ter vse elektronske dele do¬
bro zaščitimo s peno. Akumulatorja za
elektromotorje naj imata konektorja po¬
stavljena tako, da se pri trku lahko stakne¬
ta in ne vlečeta s seboj še elektronike.
Akumulatorja lahko vežemo tudi skupaj,
da se poveča samo kapaciteta, saj pri
odpovedi enega akumulatorja oba elek¬
tromotorja enako izgubita moč. S tem se
izognemo neenakomernemu vleku posa¬
meznega agregata. Čeprav sta motorja ze¬
lo blizu trupa in ta efekt ni preveč izrazit,
je najbolje predvidene napake že takoj
odpraviti.

Čeprav model ni namenjen akrobatskemu
letenju, pa nam z njim v zraku ne bo dolg¬
čas. Upam, da vas bo model očaral in vam
ponudil dovolj užitkov.

TllU  maj-junij 1999

19

MODELARSTVO

Električni pogon

vne svečke itd. sproti. Začetni stroški so
sicer manjši, vendar pa je dolgoročno gle¬
dano električni pogon cenejši.

BOŠTJAN PERDAN

Prednosti

Zakaj električni pogon?

Zadnje čase lahko sledimo izrednemu raz¬
mahu elektromotornih letalskih modelov,
kar gre pripisati neverjetnemu razvoju
elektronskih komponent. Regulatorji so
vedno manjši in boljši. Pojavili so se brez-
krtačni elektromotorji, ki imajo boljše izko¬
ristke in so manjši od klasičnih. Razvoj pa
gre dalje in rezultat tega bodo izboljšanje
razmerja moči motorja v primerjavi s težo
modela, daljši časi delovanja ter s tem tudi
poleti. Ker je zanimanje za tovrstni pogon
vse večje, se trg izredno hitro širi, zaradi
konkurence med proizvajalci pa postajajo
izdelki cenejši in dostopnejši širšemu kro¬
gu modelarjev.

To ne opisuje trenutnega stanja pri nas in
bolj ustreza kakšni izmed zahodnoevrop¬
skih držav, kot je na primer Nemčija, kjer
je električni pogon najbolj razvit in zajema
že približno 70 % vsega modelarstva! Za
električni pogon se počasi navdušujemo
tudi pri nas, vendar pa razvoj še zdaleč ni
tako hiter, kot bi lahko bil. Zato smo se
odločili, da pripravimo serijo člankov, v ka¬
terih bomo predstavili to panogo letalske¬
ga modelarstva, in upamo, da bomo s tem
pripomogli k njenemu hitrejšemu razvoju
tudi v slovenskem prostoru.

Kot vsaka stvar tudi električni pogon ni po¬
poln in ima določene prednosti oziroma
slabosti, zato si jih za začetek oglejmo.

Slabosti

Nepoznavalec si elektromotorni letalski
model običajno predstavlja kot model, ki
se ob občutnem pomanjkanju moči opote¬
ka po zraku tik nad mejo prevlečenega le¬
ta nekaj metrov nad zemljo. To drži le za
nekatere modele, sicer pa takšna predstava
močno odstopa od resničnega stanja.
Dobro načrtovan elektromotorni model
lahko celo prekosi takega z eksplozijskim

motorjem, še posebej v primem kratkotraj¬
nih "balističnih" poletov. Vendar pa teh
izjemnih zmogljivosti ne more ohranjati ta¬
ko dolgo kot motorji z notranjim zgoreva¬
njem. S tem se moramo pač sprijazniti. Na
voljo imamo lahko za krajši čas veliko mo¬
či ali pa malo moči za daljše trajanje. Obi¬
čajno trajajo poleti z elektromotorjem okoli
7 minut, lahko pa so tudi daljši, za kar je
treba smotrno upravljati s "plinom" ter po¬
iskati učinkovito kombinacijo motorja, ba¬
terije, propelerja in reduktorja.

Razmerje moči v primerjavi z maso tipične¬
ga elektromotorja je skromno in znaša le
30 do 60 % tistega, ki ga lahko pričakuje¬
mo od sodobnega motorja z notranjim zgo¬
revanjem. Pomembna pa je tudi primerjava
mas posameznih pogonskih sistemov.
Električni pogonski sistem je na splošno te¬
žji od variante z notranjim zgorevanjem pri
isti izhodni moči. Da bi imel elektromotor¬
ni model enake lastnosti, je nujno izdelati
precej lažjo konstrukcijo in po možnosti
uporabiti manjše komponente naprave za
radijsko vodenje, zato je njegova gradnja
mnogo pomembnejša kot sicer. Graditelju
to ne predstavlja posebnega problema, saj
imajo modeli z eksplozijskimi motorji že v
izhodišču občutno težjo konstrukcijo, ker
morajo biti dovolj togi, da prenesejo vibra¬
cije, ki jih povzroča motor. Zaradi presežka
moči so pogosto tudi predimenzionirani,
saj si konstruktorji niti ne prizadevajo, da bi
bili modeli lažji, in pristanejo tudi na večje
količine svinca, ki so potrebne, da se teži¬
šče nahaja na predvidenem mestu.

Med modelarji vlada prepričanje, da so
elektromotorni modeli dragi. Delno to sicer
drži, kajti priporočljivo je, da že na samem
začetku kupimo kakovostno in zmogljivo
opremo, ki nam bo služila dolgo časa. Ne¬
rodno je, ker moramo kupiti vse naenkrat,
medtem ko pri modelu z motorjem z notra¬
njim zgorevanjem kupujemo gorivo, rezer-

Glavna prednost elektromotornega pogona
je tiho delovanje. Elektromotorji niso hrup¬
ni in moteči v okolju kot večina motorjev z
notranjim zgorevanjem. Zato s takimi mo¬
deli lahko letimo skoraj kjer koli in kadar
koli, ne da bi pri tem kogar koli vznemir¬
jali. Tiho delovanje je vse bolj pomembno,
saj se tudi pri nas že dogaja, da klubi iz¬
gubljajo svoja vzletišča zaradi nadležnega
hrupa.

Elektromotorji so mnogo čistejši od motor¬
jev z notranjim zgorevanjem. Ne izpuščajo
mastnega izpuha, ki ga je po vsakem pole¬
tu treba obrisati z modela, notranjosti
modela pa nam ni treba zavarovati pred
morebitnim izlivom goriva, V avtu in v hiši
nimamo več težav z nevšečnimi madeži in
umazanijo. Poleg tega so tudi preprosti za
rokovanje in vzdrževanje. Izognemo se ne¬
prestanemu zaganjanju trmastega motorja,
igranju z iglo uplinjača, nevarno blizu vrte¬
čega se in kot rezilo ostrega propelerja, ne¬
zanesljivemu prostemu teku ter kupovanju
in menjavanju dragih svečk. Ne prihaja več
do nenadnih odpovedi motorja ob nepriča¬
kovanem in neprimernem trenutku. Nič
več nam ni treba razmišljati o pravilnem
položaju tanka za gorivo, luknjicah v dovo¬
dnih cevkah, razpadanju strukture modela
zaradi napajanja z oljem. Tu ni vibracij, ki
bi povzročale radijske motnje ali pa celo
odpoved in staranje opreme. Elektromotor¬
ni modeli ostanejo v letečem stanju tudi
več let, medtem ko je model, opremljen z
eksplozijskim motorjem, po sezoni ali dveh
popolnoma prepojen z oljem iz izpuha in
tako počasi propada.

Pravo olajšanje pa je, da pri električnem
pogonu ne potrebujemo več velike škatle z
orodjem, ki jo moramo stalno prenašati s
seboj. Potrebujemo le eno manjšo škatlo, v
kateri shranimo rezervni propeler in varo¬
valko, nekaj orodja ter par vijakov. Zagoto¬
vo pa ne bomo več potrebovali zaganjača,

V zimskem vremenu nam elektromotorji, v primerjavi z motorji z
notranjim zgorevanjem, ne povzročajo nobenih težav. Maketo leta¬
la halberstadt D II z razpetino krila 91 cm in maso 609 g poganja
motor speed 400, ki se napaja iz 8 celic kapacitete 600 mAh.

Pri večmotornih in vodnih letalih je električni pogon absolutni zma¬
govalec. Maketo letala hughes H4 "spruce goose" z razpetino krila
244 cm in maso 6,14 kg poganja 8 motorjev speed 400, ki se napa¬
jajo iz 28 celic kapacitete 1700 mAh.

20

maj-junij 1999

tem

MODELARSTVO

baterije zanj, goriva, črpalke za gorivo, oro¬
dja za nastavljanje in vzdrževanje motorja
itd.

Prednosti električnega pogona se pokažejo
zlasti pozimi pri temperaturah pod ničlo,
ko je zaganjanje motorjev z notranjim zgo¬
revanjem še posebej problematično, težave
pa imamo tudi z nastavljanjem prostega te¬
ka. O tem ne razmišljamo več, poleg tega
pa nas krajši časi delovanja zaradi mraza
sploh ne motijo.

Električni pogon je tudi zelo vsestranski.
En sam visokokakovostni elektromotor lah¬
ko uporabimo za pogon različnih letalskih
modelov. S spreminjanjem velikosti prope¬
lerja, števila celic in uporabo reduktorja
lahko isti motor poganja dobrodušen šport¬
ni model, veliko jadralno orhidejo, akro¬
batski model ali pa maketo. Poleg tega so
elektromotorni modeli primernejši za eks¬
perimentiranje z različnimi oblikami in
zasnovami, saj model lahko preizkusimo v
letu, še preden je končan oziroma popol¬
noma prekrit, in nato izdelamo potrebne
modifikacije.

Pri modelu z električnim pogonom lahko
izdelamo aerodinamično čisto oziroma pri
maketi popolnoma natančno kopijo pokro¬
va motorja, ne da bi pri tem iz nosu štrlela
glava motorja in izpuh, ki pokvarita videz
sicer aerodinamično neoporečnega modela
ali skrbno detajlirane makete. Mnoge sicer
težko izvedljive projekte izpeljemo brez
večjega naprezanja.

Pri večmotornih in vodnih letalih pa je
električni pogon absolutni zmagovalec.
Nobenih težav nimamo več s sinhronizaci¬
jo večjega števila motorjev, odpovedjo ene¬
ga izmed njih, natrpano motorno gondolo,
preprostejša je tudi izdelava. Z električnimi
vodnimi modeli lahko letimo na mestih,
kjer sicer ni bilo mogoče. Reševanje mode¬
la iz vode ob morebitni odpovedi motorja
z notranjim zgorevanjem je lahko silno ne¬
prijetna zadeva, elektromotorni model pa
lahko po pristanku vedno pripeljemo do
obale. Paziti moramo le, da pustimo v celi¬
cah še toliko energije, da nam to omogoča.
Potisne izvedenke modelov z motorji z no¬
tranjim zgorevanjem neprestano trpijo za¬
radi pregrevanja motorja, slabega dovoda
goriva, težave pa so tudi z uravnoteženjem.
Pri električnem pogonu pa vgradimo v rep
le majhen elektromotor, medtem ko po¬
gonsko baterijo namestimo v nos in se s
tem izognemo dodajanju balasta za pravi¬
len položaj težišča. Poleg tega ne potrebu¬
jemo niti potisnega propelerja, saj lahko
večino elektromotorjev nastavimo tako, da
se vrtijo v levo ali desno, pač odvisno od
potrebe.

Mnoge makete letal z radialnimi motorji za
uspešno letenje ne potrebujejo prav moč¬
nih motorjev, pač pa zahtevajo uporabo
večjega propelerja, ki bi čim bolj segal čez
rob pokrova motorja. Pri motorjih z notra¬
njim zgorevanjem je običajno treba za tak
propeler uporabiti močnejši motor, med¬

tem ko pri električnem pogonu ta problem
preprosto rešimo z uporabo reduktorja. Ta
elektromotorju omogoči, da z razmeroma
skromno močjo poganja zelo velike in
učinkovite propelerje.

Velika prednost pa je, da lahko med letom
po želji izključimo motor, kadar koli se
nam to zahoče. Zato je električni pogon še
posebej primeren za jadralne modele in je
hkrati tudi eden najlažjih načinov, kako
spraviti jadralni model na primerno višino
za jadranje, pri tem pa je povečanje teže pri
večjih modelih zanemarljivo.

Zaključek

Razlogi, da se nekdo odloči za električni
pogon, so zelo različni. Najpogosteje so to
tiho, čisto in predvsem zanesljivo delova¬
nje. Nekaterim elektromotorni modeli
pomenijo večji izziv in uživajo v iskanju
primernih tehnoloških rešitev, spet drugi si
želijo, da bi naredili nekaj drugačnega, kar
trenutno z električnim pogonom sploh ni
težko, saj ponuja številne možnosti, in kon¬
čno, veliko modelarjev začenja gledati na
elektromotorne modele kot na prihodnost
letalskega modelarstva.

Električni pogon ni ne boljši ne slabši od
drugih vrst pogona letalskih modelov, je le
nekoliko drugačen ter ponuja še eno dodat¬
no možnost pri izbiri pogonskega sistema.
Od vsakega posameznika pa je odvisno, ali
se bo zanj odločil ali ne.

Internet in modelarstvo

Konference

BOŠTJAN PERDAN

V predzadnji številki Tima smo govorili o
domačih modelarskih straneh na interne¬
tu in omenili tudi elektronsko pošto. Ta
storitev je sicer zelo uporabna, vendar si
z njo ne moremo kaj prida pomagati, če
ne poznamo naslovnikovega elektron¬
skega naslova, oziroma sploh ne vemo,
na koga se obrniti, ko potrebujemo do¬
ločen nasvet ali informacijo. Vendar nam
internet tudi tu ponuja rešitev, in sicer v
obliki t. i. konference.

Konferenca (ang. mailing list) je pro¬
gram, ki vso prejeto elektronsko pošto
posameznih naročnikov pošlje vsem preo¬
stalim naročnikom, ki so nanjo naročeni.
Tako lahko v konferenco pošljete neko
vprašanje, ki ga potem prejmejo vsi na¬
ročniki in po želji nanj odgovorijo nepo¬
sredno vam oziroma v konferenco.
Konference med seboj povezujejo ljudi z
istimi interesi in jim s tem omogočajo, da
lahko izmenjujejo mnenja in izkušnje.
Ena takih interesnih skupin smo tudi
modelarji, ki smo imeli doslej na voljo le
konference v angleškem jeziku (seznam

teh lahko najdete na spletni strani Modre
ptice). Prednost konferenc je, da so na¬
nje naročeni modelarji s vsega sveta, ta¬
ko da je tudi odziv izredno velik in lahko
na dan prejmete tudi do 60 sporočil. Žal
pa je obvezno aktivno znanje angleške¬
ga jezika, kar pa marsikomu pomeni ne¬
premostljivo oviro.

Pred kratkim pa smo tudi slovenski mo¬
delarji dobili takšno konferenco, za kar
gredo zasluge DMA Modra ptica oziroma
njenemu članu Juretu Nastranu in podjet¬
ju Exit iz Ljubljane. Na konferenco "Mo¬
delarji” se je mogoče naročiti (prijaviti)
neposredno prek spletne strani Modre
ptice (http://mptica.si-net.net/konferenca/),
kjer najdete obrazec za avtomatsko prija¬
vo in odjavo. Za vse nadaljnje informaci¬
je si oglejte omenjeno spletno stran. Ob
prijavi boste na svoj elektronski naslov
prejeli pošto s pravilnikom o uporabi in
napotki, kako se s konference odjaviti.
Ker je slovenski prostor majhen, je vsak
strah, da bi bili vaši elektronski nabiral¬
niki vsak dan polni pošte, popolnoma

odveč. Verjetno boste v povprečju na
dan prejeli le kakšno sporočilo ali dve ali
pa še toliko ne. Vsi modelarji, ki imajo
dostop do interneta, so vabljeni k sode¬
lovanju v konferenci. Izkušeni modelarji
bodo lahko začetnikom pomagali z na¬
sveti oziroma med seboj razpravljali o
kakšnih bolj strokovnih temah, začetni¬
kom, ki šele vstopajo v svet modelarstva,
pa bo ta konferenca še najbolj koristila,
saj bodo tu lahko dobili mnogo koristnih
informacij.

Kakšna so lahko vprašanja?

Če je tema povezana z modelarstvom, ni
skoraj nobenih omejitev. Postavljate lah¬
ko razna vprašanja drugim naročnikom o
izkušnjah z raznimi izdelki, poprosite za
nasvet ali mnenje. Lahko izrazite pohva¬
le oziroma kritike na račun posameznih
izdelkov, posredujete svoje mnenje in
svetujete. Za udeležence bodo zanimiva
tudi poročila o modelih, ki jih gradite, o
preizkusnih poletih ali o izkušnjah po
bolj ali manj uspešnem dnevu, ki ste ga
preživeli na modelarskem vzletišču.
Konferenca je namenjena prav vsem
panogam modelarstva in ne le letal¬
skemu.

Več ko bo sodelujočih v konferenci,
večja bo količina izmenjanih informacij
in bolje bo služila svojemu namenu.

TTILLio  maj-junij 1999

21

MODELARSTVO

Helikopter

ROBERT RESMAN

Načrti helikopterjev so v naši reviji prava
redkost. Tokrat je pred vami načrt za pro-
stoleteči helikopter, ki pa presenetljivo
dobro leti. Morda bi morali izraz leti ne¬
koliko popraviti, kajti model se samo spu¬
šča proti tlom. Ta manever mu tudi vrti
rotor, ki med vrtenjem zavira padanje in
tako omogoča lahkoten spust.

Štart opravimo s pomočjo gume, tako da
model izstrelimo v zrak. Ker je konstruk¬
cija zasnovana tako, da se rotor zloži, ta
ne povzroča velikega zračnega upora in
model pri katapultiranju lahko doseže
višino deset metrov ali več. Energija raz¬
tegnjene vrvice se popolnoma porabi za
pridobitev višine. Šele na višini se rotor
razpre in helikopter se začne lahkotno
spuščati na zemljo.

Model je sestavljen iz trupa (6) in repa s
prečnikom (5). Prečnik onemogoča učin¬
kovanje vrtilnega momenta rotorja in
hkrati služi kot zadnja ostroga trupa. Za
izdelavo trupa in prečnika sta primerna
močan karton ali lepenka, zlepljena v več
plasteh.

Bodimo pozorni na značilne ureze v spred¬
njem delu plitvega trupa. Na tem mestu
mora biti stena trikrat tanjša kot na drugih
mestih. V ureze pritrdimo opornik rotorja,
in sicer v dveh položajih - v horizontal¬
nem pri izstrelitvi in v vertikalnem, ko se
helikopter spušča z višin. Opornik rotor¬
jev izstružimo iz bukovine ali katerega
drugega trdega lesa in ga poglobi¬
mo z ozko ročno žagico. Gu¬
mijasti prstan (3) bo držal
opornik v vertikalnem
položaju, ko se bo
rotor začel vr
teti. Žična-

te noge sprednjega podvozja so krepko
pritrjene k oporniku rotorja in se premi¬
kajo skupaj z njim. Na koncu nog so pri¬
trjena kolesa, ki jih dobimo pri kaki
odsluženi igrači.

Konica nad rotorjem gre skozi opornik
(1). Zgornji del konice je upognjen v obli¬
ki kavlja, na katerega pri izstrelitvi natak¬
nemo gumo štarterja.

Tulec rotorja je sestavljen nekoliko bolj za¬
pleteno. Približno na sredini ima vstavljen
kolut. Zaradi notranje odprtine se rotor
prosto vrti okrog konice. Na spodnji povr¬
šini ima vtič zanke, s katerimi je pritrjen
vsak krak posebej (2). Zanke so kovinske,
kraki rotorja pa so iz lepenke. Gumijaste
niti (7), ki povezujejo kolut s kaveljci na
krakih, držijo te v vodoravnem položaju,
da se ne povesijo zaradi lastne teže.

V spodnjem delu trupa v urez pritrdimo
vijak z matico, ki bo služila kot protiutež
(4), s katero reguliramo položaj težišča
glede na os rotorja.

Aerodinamično obliko povečamo tako, da
opornik (1) pred izstrelitvijo rahlo dvigne¬
mo, pri čemer se gumica (3) raztegne.
Krake rotorja zložimo vzporedno s tru¬
pom in jih v takem položaju, pripravlje¬
nem za izstrelitev, primemo s palcem in
kazalcem leve roke, kot prikazuje risba.
Elastiko štarterja zataknemo v kavelj na
rotorju, z desno roko raztegnemo kata¬
pult in helikopter spustimo. V zloženem
položaju bo poletel zelo visoko. Ko bo
dosegel največjo višino, se bo zmanjšal
čelni zračni upor. Kraki rotorja se bodo

A-A

zaradi napetosti elastik razpeli in se zače¬
li vrteti. Opornik rotorja bo zavzel navpič¬
ni položaj in model se bo počasi spustil
na zemljo.

Da nam bo tak poskus izstrelitve uspel,
bo potrebno kar nekaj poskusnih Startov,
saj je vse odvisno od moči uporabljenih
elastik. Če so preveč napete, bo model
rotor razprl prezgodaj, in prepozno, če so
preohlapne.

Od tega, v katerem položaju je prednja
utež, je odvisen prosti pad modela. Če je
obtežitev nastavljena tako, da je repni del
uravnovešen s kljunom helikopterja, po¬
tem se bo model spuščal skoraj navpično.
Sicer pa je zanimiv tudi spust pod kotom.
V takem primeru moramo obtežilno mati¬
co zavrteti malo naprej. S tem težišče pre¬
stavimo bolj naprej, zato bo helikopter
pristal precej stran od mesta izstrelitve.

22

maj-junij 1999 TTRCto

MODELARSTVO

Brezrepec iz

MARJAN VELECHOVSKY

V nizu papirnatih modelov tokrat pred¬
stavljamo brezrepi model, ki je pravi old-
timer, saj je bil načrt zanj prvič objavljen
že pred skoraj 60 leti.

Za izdelavo modela potrebujemo list ri¬
salnega papirja (šeleshamer) velikosti
240 x 100 mm, kos furnirja 100 x 15 x 2
mm, univerzalno lepilo (UHU alleskle-
ber), škarje, ravnilo, trikotnik, šestilo in
nekaj ščipalk za obešanje perila.

Na kos risalnega papirja narišemo krilo,
kot ga vidimo na načrtu v tlorisu. Črtka¬
ni del krila predstavlja višinsko krmilo, ki
ga upognemo v blagem loku navzgor,
seveda na obeh straneh enako visoko,
črtkana dela na obeh koncih krila pa sta
smerni krmili, ki ju upognemo navzgor,
in sicer tako, da stojita navpično. V pre¬
gib za krila je dobro kaniti kapljico lepi¬
la. Ko smo izrezali krilo, upognemo
omenjene dele, kot je treba, prav tako pa
ukrivimo krilo vzdolž razpetine po globi¬
ni, tako da dobimo ustrezen profil. Da si
boste to laže predstavljali, je na načrtu
prikazan prerez krila AB, v sredini (to je
na mestu, kjer je prilepljeno na trup) in
prerez proti koncu krila; navzgor zavi¬
hani del je višinsko krmilo. V prerezu
nakazano zvijanje profila krila je zelo po¬
membno za dober let modela.

Iz kosa furnirja izrežemo trup, ki ga pre¬
rišemo z načrta, kjer je podan v naravni
velikosti. Na krivo izrezani del prilepimo
krilo, ki ga moramo pred tem na sredini
nekoliko zarezati, da bomo lahko nasta¬
vili t. i. V-lom krila. Ta je potreben za
večjo stabilnost modela. Konca krila mo¬
rata biti namreč na vsaki strani dvignjena
za 10 mm. Sprednji del krila vtaknemo v
izžagano zarezo v trupu, zadnji del pa
držimo s prsti toliko časa k trupu, da se
lepilo posuši. Lahko si pomagamo tudi s
ščipalko, ki jo pripnemo na zadnji konec
krila, da se to tesno prilega trupu. Pri le¬
pljenju krila na trup moramo paziti, da
trup leži pravokotno na krilu. Ko se lepi¬
lo posuši, krilo znova ukrivimo, če je
izgubilo obliko, nato poskrbimo, da
smerni krmili stojita navpično. Nagniti
moramo obe enako glede na smer leta,
če ju pogledamo od zgoraj navzdol, kot
je označeno v načrtu. Pazimo tudi, da
bosta oba dela višinskega krmila enako
dvignjena.

Spuščanje modela

Ko smo vse pregledali in popravili, pri¬
memo model za zadnji konec trupa in ga
nalahno vržemo po sobi. Če sta obe po¬
lovici krila simetrični, bo model letel na¬
ravnost, sicer pa bo krožil v tisto stran,

papirja

na katei) je višinsko krmilo bolj dvignje¬
no. Če sta oba dela enako dvignjena,
tedaj moramo iskati napako v smernih
krmilih. S tem, da bolj ali manj upogne¬
mo navzgor višinsko krmilo, spreminja¬
mo drsni let modela. Ker je z velikostjo
sprednjega dela trupa težišče že določe¬
no, moramo toliko časa dvigati ali
spuščati oba dela višinskega krmila, da
bo model z višine 1 m letel približno 6 m
daleč. Če v sprednji konec trupa, kot je
označeno na sliki, zabijemo žebljiček
brez glavice ali buciko, bo model lahko

vzletel tudi s pomočjo močnejše elastike.
Dve taki elastiki zvežemo skupaj in ju
uporabimo kot fračo. En konec primemo
s palcem in kazalcem, drugi prosti konec
pa zapnemo v kljuko našega modela, ki
ga z drugo roko držimo za konec trupa.
Model potegnemo k sebi. S tem gumija¬
sto vrvico napenjamo, in ko je dovolj na¬
peta — model ne sme biti nagnjen ne na
desno ne na levo — model izpustimo. V
mirnem vremenu na prostem vrvico lah¬
ko nategnemo do kraja in model se bo v
naše veselje v zraku obnašal kot pravo
letalo. S tem, da bolj ali manj nagnemo
oba dela višinskega krmila, lahko tudi
enega bolj kot drugega, ali pa nekoliko
upognemo smerni krili (vedno obe na
isto stran!), dosežemo, da bo naš mali
model izvajal čudovite akrobacije.

TZ1U  maj-junij 1999

23

MODELARSTVO

Zmaj magnus

ROBERT RESMAN

Nenavadni zmaj, katerega načrt je pred va¬
mi, izkorišča Magnusov efekt, zato smo ga
poimenovali kar z istim imenom. Magnuso-
vega efekta ni težko razumeti. Če se valj vr¬
ti okoli svoje osi, v vrtenje prisili tudi zrak,
ki je prilepljen na njegovo površino. Če se
valj vrti v toku zraka in se smer rotacije s
tem zrakom ujema, se veča obtekanje zraka.
Na nasprotni strani valja, kjer so ti tokovi
nasprotni, pa se obtekanje manjša. Zaradi
tega na valj iz različnih smeri delujejo tudi
različne sile. Pojavi se rezultanta sil, ki je
vedno pravokotna na smer zraka.

Prvi, ki so praktično izkoristili Magnusov
efekt, so nogometaši. Z rotiranjem žoge
med letom dosežejo, da let ni premočrten,
pač pa žoga opiše določen lok. Ameriški
inženir Alfred Fin je raziskoval Magnusov
efekt na valjastih krilih letala. Teoretično bi
tako letalo moralo poleteti, vendar pa se to
ni zgodilo. Sila vzgona, ki jo ustvarja vrteči
se valj, je premajhna, da bi bila lahko ko¬
ristna. Če pa namesto valja uporabimo
posebno krilo z zavitimi robovi, se mu iz¬
koristek zelo poveča. To pa izkorišča naš
nenavadni zmaj.

Konstrukcija zmaja je nekoliko neobičajna.
Tehnične rešitve so lahko različne, prav
tako pa lahko dimenzije poljubno poveča¬
mo.

Najprej izdelamo trup, ki je sestavljen iz
treh opiat vezane plošče, vmes pa je sredi¬
ca iz stiropora ali stirodura. Srednje rebro
G narišemo v naravni velikosti na vezano
ploščo debeline 4 mm in jo izrežemo. To

rebro ima tudi ušesce za privez vrvice in
utor, v katerega bomo vlepili stabilizator F.
Na obe strani prilepimo še trak stiropora in
na zunanjih straneh še opiati iz vezane plo¬
šče 3 mm. Lepimo z lepili, ki ne razjedajo
stiropora (npr. UHU por ali UHU coli). Si¬
cer pa velja neznano lepilo pred lepljenjem
preveriti. Nekaj kapljic kanemo na odpadni
del stiropora, in če po nekaj minutah povr¬
šine ne razžre, je primerno za takšno le¬
pljenje. Ko se lepilo dobro posuši celotni
trup polkrožno obrusimo. V točki, ki je
označena na načrtu, zvrtamo luknjo
premera cevke, ki jo bomo uporabili. V tej
fazi izdelave trupa moramo že opraviti pr¬
ve korake pri izdelavi rotorjev, kakor je
razvidno iz nadaljevanja. V luknjo, ki mora
biti zvrtana res pravokotno, vlepimo večjo
cevko B. To prilepimo z epoksidnim lepi¬
lom. V utor prilepimo še stabilizator F, ki je
prav tako iz vezane plošče 3 mm.

Glavni del modela je rotor, ki je vrtljivo
vpet v trup. Vrtljivo vpetje naredimo iz
dveh cevk, ki jih navijemo iz 2 mm debele
aluminijaste pločevine. Lahko uporabimo
že narejene cevke, vendar morata biti obe
cevki A in B dimenzionirani tako, da gre
ena v drugo in se neovirano vrti. Notranjo
cevko A prilepimo na glavno os rotorja, ki
jo naredimo iz smrekove letvice. V sredini
ima letvica premer 10 mm, proti koncu pa
se stanjša na premer 5 mm. Pred nadaljeva¬
njem dela moramo letvico vložiti v ležišče
v trupu. Še zadnjič preverimo, da se nala¬
hno vrti. Bolje je, da ima več zračnosti.

Iz vezane plošče 4 mm izrežemo dve rebri
L in vanju zarežemo luknje za letvice. Na
os nataknemo podložki in obe rebri ter ju
prilepimo, pri čemer pazimo, da sta po¬
stavljeni vzporedno. To najlaže napravimo
na šablonski deski, ki ima na sredini izre¬
zan utor za trup. Iz kartona ali lahke ve¬
zane plošče izrežemo kroga ter v oba
zarežemo utore za letvice. Za zdaj nam
služita le kot šablona za lepljenje kon¬
strukcije iz smrekovih letvic 5 x 10 mm. Ko
je konstrukcija iz letvic zlepljena in dovolj
trdna, kroga odstranimo. Na konstrukcijo z
lepilom za papir (UHU alleskleber) prilepi¬
mo tanek povoskan papir ali svilo. Na ris¬
bi je prikazano, na kateri strani letvice je
nalepljen papir. Na koncu ves papir im¬
pregniramo še z nitrolakom in pri tem pa¬
zimo, da se nam rotor preveč ne zvije.
Zdaj lahko spet nataknemo oba kroga in ju
prilepimo. Kroga dajeta tudi dodatno opo¬
ro rotorju.

Zmaj je tako narejen in nam preostane le še
preizkus. Na model privežemo še ribiški
laks debeline 0,6-0,8 mm in zmaj je pri¬
pravljen za spuščanje. Položimo ga na ra¬
ven teren ter odvijemo okoli 10 m vrvice.
Počasi stečemo in opazujemo zmaja. Rotor¬
ji se bodo začeli vrteti in zmaj se bo dvignil
s tal. Večja kot je hitrost vetra, višje se bo
zmaj dvignil. Ko bo dosegel točko nad na¬
mi, počasi odvijamo vrvico in pazimo, da je
preveč ne popustimo. Zmaja spuščamo
vedno v veter, lahko pa nam pomaga tudi
pomočnik, ki zmaja drži v roki in ga ob pri¬
merni hitrosti spusti. Vendar pa je najatrak¬
tivnejši vzlet s tal. Ko bomo že bolj vešči v
vodenju zmaja, bomo lahko z njim tudi
mehko pristali. Ko se veter umiri, se rotor¬
ji še vedno vrtijo in padanje zmaja upoča¬
snijo.

TIMOVI OGLASI

PRODAM načrte za letalske in ladijske ma¬
kete. Na zalogi imam načrte letal: focke wulf
L 102, merilo 1 : 2; polikarpov 1-15, merilo
1 : 18; mini, merilo 1 : 1; kolibri, merilo 1 : 2;
Timov HLG-2, gumenjak BI merilo 1 : 1;
meteor, merilo 1:1;  sokol, merilo 1 : 30.
Načrti ladij: luka, merilo: 1 : 1; nina II RC
merilo 1 : 2; Norderney - maketa tovorne la¬
dje, merilo: 1 : 150; burja, merilo: 1 : 2.
Poleg tega prodam tudi načrt modela Marle¬
sove montažne hišice PL 100. Cena po do¬
govoru.

Peter Godler
Bučerca 3/a, 8270 Krško

PRODAM hitri polnilnik Tyco 6.0 V jet turbo
za polnjenje celic Ni-Cd "AA". Čas polnjenja
je štiri ure.

Matjaž Mršnik
Volkmerjeva 27, 2250 Ptuj
Tel.: (062) 771-259

PRODAM Timove načrte 8, 13, 14 po ugo¬
dni ceni.

Aleš Mravlak

Brodarjev trg 2, 1000 Ljubljana
Tel.: (061)140-77-50 (po 13. uri)

PRODAM tri račualniške igrice na CD-jih. Ena
igrica je na štirih CD-jih, druga na šestih in
tretja na enem. Vse je nerabljeno.

Tomaž Ferenčak

Dol. Skopice 11, 8262 Krška vas

Tel.: (0608) 59-173

KUPIM super starter 60 po nizki ceni (po do¬
govoru).

Blaž Miklavčič

Kosovelova 2, 4226 Žiri

Tel.: (064) 691-549 (v soboto od 18. ure naprej).

PRODAM letalski motor MDS 2,5 cm 3  z reso¬
nančnim izpuhom, primeren za zračni boj,
motorček COX 049 texaco endurance, nese¬
stavljen komplet letalskega modela laclybird z
razpetino 1050 mm za motorje od 0,8-1,5 cm 3
- prostoleteč ali za enostaven RV, dva ser-
vomehanizma Futaba S 3001 in dva miniservo-
mehanizma Hiteč HT 101 s konektorjem Futa¬
ba. Vse naštete stvari so nove in nerabljene.
Saša Trampuž

Tel.: (066) 262-433 ali (041) 722-446

PRODAM trupe ELSV (GFK) in ELOV (CFK)
za modele jadralnih letal ASW-19, ASW-20 in
pegase v merilu 1:4.

Vital Pretnar
Tel.: (061) 168-32-91

PRODAM po zelo ugodni ceni Robbejev RV-
čoln, nekoliko nenatančno narejen, vendar
se da napakice popraviti. Poleg dam še ori¬
ginalen elektromotor s prenosi, gredjo, kar-
danom in eliso, vse skupaj za 7.000 SIT.
Prodani tudi polnilnik power 1 za 7.500 SIT.
Miha Novak

Turjak n. h., 1311 Turjak

Tel.: (0609) 629-005 (popoldne, zvečer)

PRODAM gliser dolžine 680 mm z izven-
krmnim pogonom (Z-drive) in vodno hlaje¬
nim motorjem speed 500 race, RV-napravo
Futaba z dvema servomehanizmoma in celi¬
cami. Prodam tudi manjši čoln z motorjem,
kardanom, gredjo, eliso in stikalom. Cena
po dogovoru.

Stanko Perko

Sp. Ročica 24, 2234 Benedikt
Tel.: (062) 731-391

UGODNO PRODAM nov, še nesestavljen (v
originalni škatli) model lovskega letala
P51D mustang v merilu 1 : 7 z razpetino kril
1650 mm za dvotaktni 10-15 cm 3  oziroma
ustrezen štiritaktni motor. Model je izdelek
ameriške firme Top Flite - gold edition.
Valter Žvokelj
Goriška c. 39, 5271 Vipava
Tel.: (040) 207-320

maj-junij 1999 ITEM

24

MODELARSTVO

ma 9 o maj-junij 1999

25

MODELARSTVO

Leteči krožnik

ROBERT RESMAN

Model letečega krožnika, ki ga predstav¬
ljamo, se odlikuje predvsem po zelo sta¬
bilnem letu. Največje veselje bodo imeli z
njim naši najmlajši, saj omogoča tudi obi¬
lo eksperimentiranja in s tem tudi pripra¬
ve na resnejše modelarske podvige.
Model izstrelimo s pomočjo gume, ki jo
privežemo na paličico. Na zadnjem delu
je zataknjena zagozda, obrušena v klin. S
tem, kako globoko jo potisnemo v model,
spreminjamo letalne lastnosti letečega
krožnika. Globlje kot jo zataknemo, bolj
bo model silil navzgor. Odkriti ravno pra¬
vi naklon pa je že izziv, ki bo popestril
spuščanje tega privlačnega modela. Tudi
moč vetra bo v določeni meri vplivala na
letenje.

Ker je model majhnih dimenzij je temu
primerno tudi trpežen. Za izdelavo potre¬
bujemo le kos 2 mm debele balze ter ne¬
kaj smrekovih letvic s presekom 2 x 2 in
4x4 mm. Iz dveh plasti balze 2 mm, ki
ju pred rezanjem zlepimo z belim mizar¬
skim lepilom in utrdimo z lepilnim tra¬
kom, izrežemo krog premera 210 mm (1).
Robove polkrožno obrusimo. Z mehkim
svinčnikom zarišemo tri vzporedne črte,
ki nakazujejo, kje bodo prilepljene letvi¬
ce. Pri tem pazimo, da so črte res pravo¬
kotne na letnice balze. Tako bomo dose¬
gli zahtevano trdnost. Z belim lepilom
prilepimo vse tri letvice. Na sredini je le¬
tvica s presekom 4x4 mm (3), na koncih
krila pa s presekom 2x2 mm (4). Srednje
letvice (3) na zadnjem robu v razdalji pri¬
bližno 20 mm ne prilepimo, da bomo lah¬
ko popravljali stabilizatorjev naklonski
kot. Na zgornjo stran pravokotno prilepi¬
mo še rep (2), ki je prav tako iz balze, ter
ga na stiku z obeh strani okrepimo z dve¬
ma balzovima letvicama 2x2 mm (6). Iz
vezane plošče 4 ali 5 mm izrežemo še del
5, ki ga na spodnji strani prilepimo na le¬
tvico 3.

Model je tako izdelan in ga je treba le še
dobro obtežiti in prelakirati. Utež (7) na¬
pravimo iz kosa svinca ali železa in jo s
primerno dolgim žebljičkom pritrdimo na
letvico. Najbolje je utež na začetku prile¬
piti z lepilnim trakom in jo po potrebi od¬
vzemati, dokler model ne leti pravilno.

Šele ko je let res premočrten, utež dokon¬
čno utrdimo.

Zelo zanimivo bi bilo prirediti tudi tekmo¬
vanje med prijatelji. Lahko tekmujemo na
razne načine, npr. v dolžini ali trajanju le¬
ta oziroma v tem, komu bo uspela najlep¬
ša figura.

J

PRO,
ME ^

TEJ

arkM:

F

HOBBY

PROMETEJ Art & Hobby, d. o. o.

trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije

MALA ULICA 5, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, 13-15-132, faks: 13-38-581
GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362

- Tečaji slikanja na svilo in bombaž, batika, slikanja na steklo,
oblikovanja nakita in modeliranja

- Slikarski tečaji

26

maj-junij 1999

TEKI 10

ZA SPRETNE ROKE

Veslača v mesečini

MATEJ PAVLIČ

Po objavljenem načrtu, narisanem v neko¬
liko pomanjšanem merilu, lahko iz 3, 4 ali
5 mm debele vezane plošče naredite zani¬
miv in precej nevsakdanji počitniški mo¬
tiv, ki prikazuje dva veslača v luninem
siju. Primeren je zlasti za začetnike, ki se
bodo ob njegovem nastajanju naučili upo¬
rabljati modelarski lok, urili pa bodo tudi
svojo natančnost in potrpežljivost. Izdelek
lahko naredite pri tehničnem pouku, saj
združuje večino temeljnih postopkov ob¬
delave lesa: prerisovanje na gradivo, vrta¬
nje, žaganje, brušenje in barvanje.

Material

Za izdelavo potrebujete raven kos čim bolj
kakovostne iz 3, 4 ali 5 mm debele veza¬
ne plošče in lak oziroma barvo za zaščito
izdelka pred umazanijo in prahom.

kjer so robovi še bolj nacefrani,
ker so zobci na žaginem listu pač
obrnjeni navzdol.

Ker boste izdelek najbrž kam
obesili - temu je navsezadnje tu¬
di namenjen ga je priporočljivo
zaščititi pred vlago in umazanijo
ter obenem omogočiti njegovo
varno čiščenje. Če je podlaga
temna, ga dvakrat prelakirajte z
redkejšim brezbarvnim nitrola-
kom, če pa je podlaga svetla, se
bolje obnese kateri koli temnejši
zaščitni premaz za les (št. 4 ali 5),
kakršnega uporabljamo za barva¬
nje napuščev, lesenih ograj, Izdelek je izžagan in obrušen; sedaj pride na vrsto
oblog itd. barvanje.

Orodje

Zadostuje osnovni modelarski komplet:
rezljača z žagicami (št. 4 ali 5), podložna
mizica in mali ročni vrtalnik s svedrom
1-1,5 mm. Poleg tega potrebujete le še ri¬
salno orodje (dva trikotnika in svinčnik),
papir za kopiranje, grob in fin brusilni pa¬
pir ter čopič.

Izdelava

Načrt s fotokopirnim strojem poljubno po¬
večajte (izdelek na objavljeni fotografiji je
velik 20 x 27 cm), nato pa ga prekopiraj¬
te na gladko obrušen kos vezane plošče.

Precej lažji in hitrejši način je bil podro¬
bno opisan v novembrski številki letošnje¬
ga letnika revije Tim (str. 36-37). Po njem
se nadležnemu prerisovanju izognete ta¬
ko, da fotokopijo načrta po hrbtni strani
premažete ali popršite z odstranljivim le¬
pilom (Scotch Attacca-Stacca oz. Post-it v
obliki lepilnega svinčnika ali 3M SprayMo-
unt v razpršilcu), nato pa jo prilepite na
vezano ploščo. (Ko ste z žaganjem gotovi,
samo odstranite ostanke prilepljene foto¬
kopije.)

Da boste lahko izžagali notranje zaključe¬
ne površine, morate v vsako najprej izvr¬
tati luknjico, skozi katero boste s spodnje
strani potisnili v modelarski lok vpeto ža-
gico, jo nato napeli in zategnili še zgornji
vijak. Res pazljivi in natančni morate biti
pravzaprav le pri žaganju ravnih '“linij
okvirja in okrogle oblike meseca, povsod
drugje - zlasti pri krošnjah smrek - pa
vam žagico zaradi močno "nazobčanih" li¬
nij lahko zanese tudi nekoliko po svoje, a
se to na končnem izdelku ne bo prav nič
poznalo. Morebitna večja odstopanja pri
okvirju popravite z grobim brusilnim pa¬
pirjem, nato pa s finim previdno zgladite Ker je risba zaradi pomanjkanja prostora v reviji pomanjšana, jo morate s fotokopirnim
vse robove. To velja tudi za hrbtno stran, strojem (poljubno) povečati.

TIH to maj-junij 1999

27

MODELARSTVO

Raketa na mehurčke in vodo

MIHA ZOREC

Raketa na mehurčke in vodo! Zakaj pa
ne? Ali ne bi bilo zanimivo, ko bi name¬
sto raketnega goriva uporabili le malo
vode in mehurčke. Ne samo da bi bilo za¬
nimivo, v resnici tudi je, in celo na zelo
preprost način lahko to dosežemo. Pre¬
den pa se lotimo izdelave te nenavadne
rakete, si oglejmo, kako raketa pravza¬
prav leti.

Vzlet rakete je prav gotovo najbolj raz¬
burljiv del njenega poleta. Iz motorja gro¬
moglasno sikne in raketa šine kvišku.
Potisno silo za ta dogodek zagotavlja plin,
ki ob izgorevanju raketnega goriva v veli¬
kih količinah nastaja v raketnem motorju
in z veliko hitrostjo izteka skozi šobo mo¬
torja, hkrati pa potiska raketo v nasprotno
stran.

Temu zanimivemu in predvsem uporab¬
nemu dejstvu pravijo fiziki zakon o akciji
in reakciji. V našem primeru akcijo pred¬
stavlja plin, ki drvi iz rakete na prostost,
reakcijo pa gibanje rakete v nasprotno
smer. Povedano nekoliko drugače: vsaka
akcija ima nasprotno enako reakcijo. Ra¬
keta se namreč giblje v nasprotno smer
kot potisni plin.

Sedaj pa k pogonu na mehurčke in vodo.
Za motor bomo uporabili plastično škatli¬
co 35-milimetrskega fotografskega filma,
v katero bomo do približno 1/3 prostorni¬
ne nalili vodo. Mehurčke bomo dobili iz
šumeče (vitaminske ali kake druge) ta¬
bletke. Šumečo tabletko vržemo v vodo
in škatlico s pokrovčkom dobro zapremo.
Tabletka se začne naglo topiti, pri čemer
se sproščajo številni mehurčki plina
(CO 2 ). Mehurčki plina se dvigajo nad vo¬
do in se nabirajo v prostoru nad njo. Ker
pa je prostor omejen, sproščenega plina
pa je vedno več, se začne pritisk na stene
in pokrovček hitro povečevati. Plin nekaj
časa nima kam, ko pa se ga nakopiči do¬
volj, pokrovček hipoma popusti in plin z
vodo vred udari navzdol, kar raketo poti¬
sne proti nebu.

Material:

• trši papir (šeleshamer) velikosti A 4,

• plastična škatlica fotografskega filma
35-mm,

• lepilni trak - selotejp,

• lepilo za papir - Uhu alleskleber,

• škarje,

• šumeče tabletke,

• papirnata brisača,

• voda,

• kavni krožniček,

• zaščitna očala.

Izdelava rakete

stabilen. Naredimo jih iz preostanka pa¬
pirja, iz katerega izrežemo tri trikotnike s
polcentimetrskim zavihkom ob enem
izmed krajših robov. Stabilizatorje s po¬
močjo zavihka prilepimo na spodnji del
trupa približno pol centimetra nad spod¬
njim robom. S tem omogočimo neovirano
snemanje in nameščanje pokrovčka.

Težko rečemo, da pri tej preprosti raketi
oblika in videz nista pomembna. Tako
kot za prave rakete tudi za našo velja: čim
manj tehta in čim manjši zračni upor ima,
tem višje se bo dvignila. Če se tega drži¬
mo, lahko raketo brez težav skonstruira¬
mo tudi sami. Če pa je v nas še kanček
raziskovalne žilice, lahko s poskusi dolo¬
čimo najprimernejšo velikost in obliko
rakete.

Pred izdelavo rakete velja tudi dobro pre¬
misliti in narisati, kako bomo razrezali
papir. Razrez naj bo čim enostavnejši,
obenem pa naj bo čim manj odpadka. Pri
skrbnem načrtovanju lahko iz enega kosa
papirja izdelamo celo dve raketi.

Telo rakete je lahko dolgo in vitko ali pa
kratko in debelo. Najpreprosteje pa je, če
ga naredimo tako, da papirnati trak širine
kakih 12 cm ovijemo okoli plastične
filmske škatlice.

Tudi oblika konice rakete in stabiliza¬
torjev je prepuščena naši domišljiji in
iznajdljivosti. Konico rakete izdelamo iz
papirnatega kroga s premerom okoli 10
cm, ki ga s šestilom narišemo na papir in
izrežemo. Krogu na¬
to izrežemo vsaj
četrtino in preostali
del zvijemo v stožec.

Z zvijanjem lahko
poljubno oblikuje¬
mo konico. Če pre¬
krijemo le izrezano
odprtino, bo konica
nizka in široka, če
pa papir močno zvi¬
jemo, dobimo dolgo
in vitko konico. Pri
oblikovanju konice
moramo paziti, da
njena odprtina ne
bo postala manjša
od širine trupa.

Ko določimo želeno
obliko konice, rob
zalepimo s tekočim
lepilom za papir (UHU-alleskleber) in
spoj držimo toliko časa, da se lepilo po¬
polnoma posuši. Nato zunanji rob vrha
trupa rakete dobro premažemo z lepilom
in nanj postavimo konico. Raketo nežno
postavimo na konico in s koščkom papir¬
ja potisnemo lepilo do spoja. Ko se lepilo
posuši, po potrebi obrežemo rob konice,
ki prekriva trup rakete.

Na koncu nam preostane še izdelava sta¬
bilizatorjev, ki poskrbijo, da je let rakete

. , i..

maj-junij 1999

TIM

28

MODELARSTVO

Navodilo za izstrelitev:

1. Nadenemo si zaščitna očala.

2. Raketo obrnemo s konico navzdol in
snamemo pokrovček s škatlice.

3. Škatlico napolnimo do tretjine z vodo
(če se da, naj bo topla).

Sedaj pa brez obotavljanja!

4. Tabletko prelomimo na pol in polovi¬
co vržemo v škatlico.

5. S pokrovčkom tesno zapremo odprti¬
no.

6. Raketo postavimo na lansirno ploščad
- krožniček za kavo.

7. Stopimo korak vstran in počakamo.
Čez nekaj trenutkov bo raketa z mo¬
čnim pokom poletela proti nebu.

Se namig:

Najboljše rezultate dosežemo s filmsko
škatlico, ki ima pokrovček oblikovan ta¬
ko, da se prilega robu škatlice od znotraj.
Pri uporabi škatlic z drugače oblikovanim
pokrovčkom moramo obvezno preveriti,
ali pokrovček dobro tesni. V skrajnem
primem lahko uporabimo tudi plastično
škatlico iz "kinder" jajčka. Plastične film¬
ske škatlice lahko dobite pri katerem ko¬
li fotografu ali pri razvijalcih filmov, kjer
vam jih bodo z veseljem odstopili.

TTK.L io maj-junij 1999

29

MODELARSTVO

Maestro - tovornjaček
za najmlajše

ANTON PAVLOVČIČ

Čeprav je včasih načrt namenjen mlajšim, se za izdelek radi odločijo tudi starejši z
že bogatimi modelarskimi izkušnjami. Ni namreč lepše stvari, kot mlajšemu bratu
ali morda sinku doma izdelati primerno igračko, včasih tudi precej cenejšo, kot je
kupljena v trgovini. Kakorkoli že, primerno obarvan in opremljen izdelek bo vedno
v ponos graditelju in v veselje otroku.

Zakaj ima ta tovornjaček tako čudno ime? Mnogokrat so pri modelih vozil največji
problem kolesa in avtomobilček ne teče lepo, če niso popolnoma okrogla. Ta pro¬
blem sem rešil tako, da sem kolesa sicer izrezal iz vezane plošče, vendar sem jih
vlepil v pokrovčke Droginih začimb "Maestro". Zato sem tudi za tovornjaček upo¬
rabil enako ime.

Za ta preprosti izdelek potrebujemo le manjši kos vezanega lesa debeline 4 mm.
Postopek izdelave poteka v treh sklopih. Posebej izdelamo in zlepimo kabino,
prav tako podvozje in keson. Ko je lepilo suho, vsak sklop posebej zgladimo,
obrusimo robove in jih šele nato sestavimo v celoto.

Ob vsako kolo prilepimo distančnik kolesa in vanj s kontaktnim lepilom pritrdimo
os. Ležaj osi v podvozju naj bo nekoliko večja luknja, da se bo lahko v njej vrtela
celotna os. Na vsako kolo prav tako s kontaktnim lepilom prilepimo pokrovček
začimb in seveda pustimo, da se vse osuši. Komur pa pokrovčki niso všeč, naj izreže
več koles in jih med seboj zlepi ter natančno obrusi.

Na prednjo steno kabine narišemo luči in masko, lahko pa to narišemo na papir
in ga prilepimo na tovornjaček. V kabino lahko namestimo tudi sedeže in volan,
kar pa prepuščam ustvarjalnosti posameznikov.

Kosovnica

30

niaj-junij 1999 TIIvLio

MODELARSTVO

Tereni za jadranje z
RV-modeli po Sloveniji (2. del)

VITAL PRETNAR

V prejšnji številki smo opisali najbolj prilju¬
bljene terene za letenje z jadralnimi modeli
v okolici Ljubljane, tokrat pa se bomo pre¬
selili nekoliko severneje - na Gorenjsko.
Gorenjska s svojimi številnimi pobočji in
ugodnimi vremenskimi razmerami omogoča
najboljše razmere za jadranje v Sloveniji.
Uporabne za jadranje so se izkazali Kara¬
vanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter prisoj¬
na pobočja Jelovice in delno Pokljuke. Te¬
renov za radijsko vodene jadralne modele
je tu neskončno. Na žalost pa je dostop
marsikje dokaj težaven. V tej številki vam
bomo opisali tri precej uporabljane terene:
Jamnik, Sv. Peter in Hom.

Jamnik

Položaj, opis terena

Nahaja se na vzhodnem robu Jelovice med
Kropo in Dražgošami, Dostop z avtom je
mogoč čez Dražgoše z južne ali skozi Kropo
s severne strani. Teren predstavlja greben s
pobočji na jugovzhodno in severno stran,
na vzhodni strani pa se konča s cerkvijo.
Južno pobočje, ki je dobro vidno tudi iz
doline, je precej strmo in je golo do okoli
70 m pod vrhom. Severno pobočje je bolj
položno, golo do okoli 30 m pod vrhom in
v spodnjem delu poraslo s precej visokimi
smrekami, ki ob severnih vetrovih povzro¬
čajo močne turbulence.

Način jadranja

Jadranje je mogoče ob jugovzhodnem do
južnem vetru. Ob jugozahodniku je pobo¬
čje v zavetrju Jelovice, zato je zrak izredno
turbulenten. Letenje je mogoče tudi ob se-

1  - Hom, 2  - Jamnik, 3  - Sv. Peter

vernem vetrn, vendar smreke na začetku
pobočja povzročajo močne turbulence. Ob
sončnem vremenu so na južnem pobočju
močna termična dviganja, kar omogoča do¬
seganje velikih višin. Termična dviganja se
pojavljajo tudi nekaj sto metrov pred jugo¬
vzhodnim pobočjem.

Pristanek

Ker je prostora dovolj, se ponavadi pristaja
z bočnim vetrom na vrh pobočja, lahko pa

tudi iz zavetrja. V hrib na jugovzhodnem
pobočju zaradi strmine pristajamo samo v
sili. Za te primere je treba vedeti, da sta ne¬
koliko nižje na pobočju dva kolovoza in
električni pastir.

Zahtevnost terena, najprimernejši
modeli

Ob zmernem jugovzhodnem do južnem
vetru daje pobočje konstanten in zanesljiv
vzgornik, zato je letenje nezahtevno. Ob
jugozahodnem in severnem vetru pa pride
do močnih turbulenc, kar zahteva nekaj
izkušenj. Teren je primeren za vse vrste
modelov, le ob severnem vetrn so primer¬
nejši nekoliko manjši in lažji modeli,
opremljeni s krilci za nagib. Na dolgem po¬
bočju, ki omogoča hitrostne prelete, so se
izkazali modeli kategorije F3F.

Opozorilo: Ker prihaja do sporov z doma¬
čini, je bolje, da avto pustite v vasi in se do
pobočja odpravite peš. Letenje v času, ko
je trava visoka, ni zaželeno.

Sv. Peter

Položaj, opis terena

Sveti Peter je dobrih 300 metrov visok hrib
severovzhodno od Begunj. Hrib je pora¬
ščen z gozdom, vrh s cerkvico pa je gol.
Teren je na vrhu hriba, približno trideset
metrov oddaljen od cerkvice. Neporaščeni
del pobočja je obrnjen na jug. Dostop z
avtom je skozi vas Begunje, potem zavijete
levo v Krpin, kjer na parkirišču pod smu-

32

maj-junij 1999 TllT.il

MODELARSTVO

Sv. Peter

čiščem pustite avto. Do vrha je okoli 30 mi¬
nut hoje. Pot poteka po desni strani pobo¬
čja. Teren ima bogato jadralno tradicijo - tu
so po drugi svetovni vojni vzletala jadralna
letala s pomočjo gume, zelo priljubljen pa
je tudi med jadralnimi padalci.

Način jadranja

Poglavitni pogoj za ugodne razmere sta
sončno vreme in odsotnost severnega ve¬
tra. Vetrovi, ki omogočajo pobočno letenje
so jugovzhodnik, jugo in jugozahodnik. Ob
sončnem vremenu so na vrhu pobočja zelo
pogosti termični vzgorniki, ki omogočajo
doseganje izjemnih višin. Dviganja so ob
sončnem vremenu zelo konstantna in traja¬
jo ves dan. Pri letenju v dopoldanskih urah
počakamo, da prične pihati veter, potem
pa poiščemo dviganje na jugovzhodnem
delu pobočja. Višje se dviganja razširijo čez
ves hrib.

Pristanek

Pristanek je nekoliko zahtevnejši, saj je tre¬
ba pristati v hrib s hrbtnim vetrom ali pa na
vrh. Zaradi močnih turbulenc se izogibamo

pristajanju v zavetrje. V primeru nagle izgu¬
be višine odsvetujemo pristajanje v gozd.
Bolje je, da se odločimo za pristanek v do¬
lini na enem od številnih travnikov.

Zahtevnost terena, najprimernejši
modeli

Jadranje na Sv. Petru ob ugodnih vremen¬
skih razmerah ni težavno. Glavno težavo
pomeni nagla izguba višine, ko se model
znajde prenizko, da bi dosegel goli del po¬
bočja. Najprimernejši so nekoliko manjši in
lažji modeli z razpetino do tri metre.
Opozorilo: V neposredni bližini se nahaja
športno letališče, zato si moramo pobočje
pogosto deliti s pravimi jadralnimi letali
in padali, ki imajo absolutno prednost v
zraku.

Hom nad Podhomom

Položaj, opis terena

Nahaja se na jugovzhodnem pobočju hriba
Hom nad vasjo Zasip, slabih deset kilome¬
trov severno od Bleda, zraven cerkvice sv.
Katarine, do katere se lahko pripeljemo z
avtom.

Način jadranja

Teren daje pobočni vzgornik ob vzhodnih
in jugovzhodnih vetrovih. Model vržemo
pod cerkvico ali pa pri klopici na parkiri¬
šču. Na začetku jadramo na pobočnem
vzgorniku, ko pridobimo nekaj višine, pa
se odpeljemo nad ravnino, kjer poskusimo
najti termični vzgornik.

Pristanek

Za pristanek je na voljo okoli trideset me¬
trov neravnega travnatega pobočja, obdane¬
ga z električnim pastirjem. Še nekoliko nižje
pa je praprot, ki omogoča mehke pristanke.
V primeru nagle izgube višine lahko prista¬
nemo okoli sto metrov niže na velikem
travniku z njivami severno od vasi Zasip.

Zahtevnost terena, najprimernejši
modeli

Teren zahteva izkušnje pri iskanju in izko¬
riščanju termičnih balonov, poleg tega pa
tudi dobro tehniko pilotiranja zaradi težav¬
nejših razmer za pristanek, zato spada med
zahtevnejše terene. Najprimernejši so manjši
in lažji modeli, opremljeni s krilci za nagib.

TTULlio maj-junij 1999

41

RADIJSKO VODENJE

Timov test

-2, nova dvokanalka
Multiplex/Thunder Tiger

DR. JAN I. LOKOVŠEK

Uvod

Ni je modelarske hiše, ki v svojem žele¬
znem repertoarju ne bi imela tudi t. i.
dvokanalke. Multiplex je dolga leta upo¬
rabljal solidno napravo Acoms, vendar
pa posebej uglašeno z zahtevami firme
Multiplex. Zdaj so jo zamenjali s podob¬
nim izdelkom daljnjevzhodnega partner¬
ja Thunder Tiger. Stara naprava si ob od¬
hodu gotovo zasluži kako besedo, saj se
je, verjeli ali ne, obdržala več kot dvajset
let in pri tem ohranila prvotno konstruk¬
cijo! O solidnosti govori že dejstvo, da
sem s tako napravo v tistih časih lahko
vozil celo jadralno letalo. Nanjo je prise¬
gala tudi modelarska hiša Tamiya. Zdaj
prihaja nadomestek in poglejmo, ali jo
bo dostojno nasledil. Naprava, ki sem jo
preizkušal, je bila za frekvenčno obmo¬
čje 40 Mhz. To območje je namenjeno za
vodenje vseh vrst modelov. Kupite jo
lahko tudi za območje 27 MHz. Prodaja
jo Mladi tehnik na Levstikovem trgu 7 v
Ljubljani, ki je tudi generalni zastopnik
za firmo Multiplex.

Komplet

Komplet sestavljajo oddajnik panda elite
G2B, dvokanalni sprejemnik TR-201A,
dva standardna servomehanizma S-188,
priključni kabel za baterijo s stikalom,
par kristalov in pribor.

Oddajnik

Panda je soliden oddajnik standardne ve¬
likosti (16 x 19 x 6 cm). Če pomerimo
debelino, vključno s krmilnimi ročicami,
namesto 6 dobimo 7,5 cm. Oddajnik ni
težak, le 420 g brez baterij. Ohišje ima iz
solidne plastike in je oblikovano tako, da
omogoča dober oprijem. Premore tudi
ročaj za nošenje. Tako je mogoče oddaj¬
nik držati z eno roko, ko na primer z
drugo mečemo model. Krmilni ročici sta
kratki in ju vodimo s palcema leve in de¬
sne roke. Na sredini je tudi sponka, na
katero lahko pripnemo trak za obešanje
okoli vratu.

V osnovi je to oddajnik za dva servome¬
hanizma z dvema krmilnima ročicama.
Razširitev števila funkcij ni predvidena.
Krmilni potenciometri imajo mehansko
popravljanje središčne lege (trimanje).
Na levi ročici, s katero navadno krmilimo
plin, je mogoče nastaviti osnovno sred¬

Elegantni oddajnik panda

njo lego, kar pride prav avtomobilskim
modelarjem. Antena je dolga 80 cm. Sta¬
nje oddajne baterije spremljamo s pomo¬
čjo treh svetlečih diod. Ko baterije ope¬
šajo, začne utripati rdeča svetleča dioda
na levi strani. V prostor za baterije vloži¬
mo osem vložkov velikosti "AA", oziroma
minjonk. To so lahko bodisi alkalne pri¬
marne baterije ali akumulatorji Ni-Cd
oziroma Ni-MH. Oddajnik ima tudi stan¬
dardni priključek za polnjenje. Oddajniški
kristal je zaščiten v plastičnem nosilcu,
podobno kot pri konkurenci, vendar je
ta okvir tanjši. Tako moramo kristale dru¬
gih firm, če bi jih želeli uporabiti, vzeti iz
nosilca. Tako kristal kakor tudi stikala za
zamenjavo smeri hoda so na spodnji
strani škatle, dobro skriti nepoklicanim
očem.

Vezje

Po vezalnem načrtu se ta oddajnik ne
razlikuje veliko od podobnih, na primer
klasične Acomsove dvokanalke, ki jo je
nasledil. Celotno vezje je narejeno na
dveh enostransko kaširanih ploščicah. Na
ločeni ploščici je le stikalo za vklop in
vezje prikazovalnika s svetlečimi dioda¬
mi. NF- in VF-del sta na drugi ploščici;
VF-del ni ločen od preostalega vezja.
Gradnja je klasična, prav tako tudi vsi

sestavni deli. Tuljave so v obliki uporov
ali pa v pokritih lončkih, če so nastavlji¬
ve induktivnosti. Končni VF-tranzistor je
močno predimenzioniran, tako da prene¬
se tudi manj nežne uporabnike.

Sprejemnik TR-201A

Sprejemnik je klasičen, heterodinski s
tristopenjskim medfrekvenčnim ojačeval¬
nikom. Zgrajen je z diskretnimi elementi
v solidni tehniki SMD na dvostransko
kaširani ploščici. Edino integrirano vezje
(CD 4013) je uporabljeno v NF-clelu. V
vhodnem delu sta dva uglašena kroga.
Večina preprostejših sprejemnikov ima le
po enega, francoski mikrosprejemniki
1X0 pa ga sploh nimajo. Ta vhodni del
igra pomembno vlogo pri skupinskih
dirkah, ko je hkrati vključenih več oddaj¬
nikov. Posebej moram pohvaliti po¬
zornost načrtovalca, ki je zaporedno z
anteno vezal še kondenzator in jo tako
galvansko ločil. Koliko sicer dobrih spre¬
jemnikov uničimo ponesreči, ko se z
anteno dotaknemo denimo pogonskega
motorja ali baterije. Kaj takega tu ni
mogoče. V medfrekvenčnem delu so na
dodatni ploščici en MF-transformator na¬
domestili s piezoelektričnim filtrom SFP
455 H in tako zagotovili boljšo ločljivost.
Priključki za baterijo in servomehanizme
so pozlačeni.

Sprejemnik je primeren tudi za majhne
modele, saj meri 48 x 34 x 21 mm in
tehta le 30 g.

TR-210 je eden boljših AM-sprejemnikov.
Vgrajen ima tudi BEC.

BEC

Večina sprejemnikov dvokanalnih naprav
ima tudi t. i. vezje "BEC", ki avtomobil¬
skim modelarjem omogoča napajanje
sprejemnika in dveh servomehanizmov
standardne velikosti kar iz pogonske ba¬
terije. Toda pazite, dva servomehanizma
lahko napajamo le pri pogonski bateriji
7,2 V (šest celic Ni-Cd), pri 8,4 V (sedem
celic) pa le še enega! Ta "nepomembna
podrobnost" v navodilih ni jasno razlože¬
na. Drugače je, če imamo elektronski
regulator hitrosti, kjer breme servomeha¬
nizma prevzame vezje BEC v regulatorju.

42

maj-junij 1999

Servomehanizem S-188

Servomehanizem te naprave je za nas
čisto nov, čeprav spominja na Futabin
S-149. Servo je standardne velikosti 40,5
x 20 x 35,5 mm in tehta 41 g. Na glavni
osi ima drsni ležaj, ki pa se ga da zame¬
njati s krogličnim. Zobniki so plastični.
Ploščica krmilne elektronike je na dvo¬
stransko kaširanem vitroplastu in po grad¬
nji močno spominja na Futabin vzornik.
Ima namreč neposredno prispajkan elek¬
tromotor, prav tako tudi potenciometer,
priključki pa so pozlačeni. Taka gradnja
je cenejša za sestavljanje, pri popravilu
pa lahko povzroči kup nevšečnosti, če
takega dela nismo posebej vešči.

Servomehanizem S-188 je nekoliko po-
žrešnejši od vzornika S-148.

Rezultat meritev

Podatki, ki jih navajam, se nekoliko razli¬
kujejo od uradnih, saj sem jih izmeril
sam. Poleg vseh mogočih preizkusov pri
vsaki napravi opravim tudi nekaj meri¬
tev, ki so za to vrsto izdelkov običajne.
Tako najprej izmerim izsevano moč in
frekvenčni spekter oddajnika. Ni treba
posebej poudariti, da panda ustreza
predpisom (nemškim). Izmeril sem manj
od dovoljenih 100 mW izsevane moči.
Poraba oddajnika znaša okoli 118 mA.
Tovarniški podatek je 200 mA! Minjonke
oziroma baterije 500 mAh tako zadošča¬
jo za okoli štiri ure delovanja.

Posebno pozornost posvečam občutlji¬
vosti sprejemnika, in sicer tudi za motnje
in tresljaje. V ta namen imam dva moteča
oddajnika na obeh sosednjih kanalih in
opazujem vedenje naprave v teh razme-

Če se le da, se škatlici za štiri baterije ali
akumulatorje velikosti "AA" raje izognemo
in uporabimo vezje BEC v sprejemniku
ali elektronskem regulatorju.

RADIJSKO VODENJE

rah. Sprejemnik je pri taki meritvi pritrjen
na tresočo se mizico. Električne motnje
"prispeva" neblokiran elektromotor. Tak
preizkus namreč simulira delovanje na
skupinski dirki, ko je ozračje polno po¬
dobnih motenj in doseg zaradi tega manj¬
ši. Pandin sprejemnik se tu odreže bolje
od večine sprejemnikov cenejših dvoka-
nalk, ne dosega pa letalskih sprejemni¬
kov, kot so na primer Futabin R-114 ali
Graupnerjev B6-SSM.

Servomehanizem S-188 je kar močan. Pri
6 voltih napajanja zmore celih 31 Nem
navora. Žal pa je takrat tudi požrešen, saj
potegne kar 680 mA iz 5 V oziroma 750
mA pri 6 V. Pri normalni porabi je treba
računati s tokom 250 do 300 mA.

Kompatibilnost

Vsak modelar si slej ko prej omisli tudi
drugi in nato tretji sprejemnik, ki jih
upravlja z osnovnim oddajnikom. V nači¬
nu AM oddaja panda dva kanala v t. i.
časovnem multipleksu, ki je standardizi¬
ran. Majhne razlike so le v dolžini traja¬
nja impulza, ki krmili servomehanizem.
Ta oddajnik lahko krmili bolj ali manj vse
sprejemnike AM drugih modelarskih firm
in seveda ustreznega frekvenčnega pasu.
Preizkusil sem delovanje s sprejemniki
Multiplex/Acoms, Graupner, Futaba in
Sanwa/Saber. Pač pa se nevtralni položaj
in hod pri pandi nekoliko razlikuje od
onega pri Multiplexu, vendar so razlike
majhne in jih opazimo le, če bi hoteli
model, ki ga sicer vozimo z oddajnikom
panda, voditi ob neki drugi priložnosti,
na primer s starejšo Multiplexovo delto.
Na sprejemnik TR 210A lahko priključi¬
mo tudi servomehanizme drugih firm, kot

so Graupner, HiTec ali Webra, saj so pri¬
ključki univerzalni.

Kristali AM so izmenljivi pri vseh mode¬
larskih firmah. Oddajnik in sprejemnik
panda delujeta enako dobro tudi s kri¬
stali Futaba/Robbe, Graupner, Multiplex,
Sanwa/Saber itd. Pazimo le, da imamo
ustrezno frekvenčno območje!

Življenjska doba

Ne samo poklicno radovednega posame¬
znika, tudi vsakega drugega uporabnika
zanima, koliko časa bo naprava "živela"
in ali bo prenesla tudi kake neumnosti. Za
zdaj lahko glede na videno in izmerjeno
zatrdim, da ni nič slabša od konkuren¬
čnih naprav drugih firm. Ohišje je trdno,
antena ne pretanka in prostor za baterije
se dobro zapira. Svoje bo seveda pokazal
čas, saj je ta naprava šele prišla v naše
trgovine. Priznati pa moramo, da jo v tu¬
jini uspešno prodajajo že vrsto let.

Edina večja neumnost, ki jo lahko nare¬
dimo, je ta, da uporabljamo BEC za več
kot obljubljenih sedem celic Ni-Cd in tako
preobremenimo močnostni tranzistor v
sprejemniku.

Zaključek

Panda je nedvomno sistem za modelarja
začetnika. Namenjen je predvsem za vo¬
denje enostavnih modelov avtomobilov
in plovil. Dovolj dober je tudi za vodenje
preprostejših letalskih modelov, čeprav
pravoverni letalski modelarji tovrstno na¬
pravo zaradi sistema dveh krmilnih ročic
namesto križa odsvetujejo. Tudi začetnik
bo s to enostavno in priročno napravo
zadovoljen kar nekaj časa, preden si bo
omislil kaj drugega.

Iskra ERO-Timov nagradni natečaj

Natečaj družbe Iskra ERO in revije TIM je zaključen. V uredništvo
je prispelo nekaj ličnih izdelkov, izdelanih s pomočjo električne¬
ga ročnega orodja ter ob pomoči prispevkov, objavljenih v reviji
Tim. Na željo nekaterih bralcev, ki so se kasneje odločili sodelo¬
vati na natečaju, smo v razpisu navedeni rok prijave podaljšali.
Strokovna komisija bo prispele izdelke pregledala in ocenila,
najuspešnejši udeleženci, ki jih bomo o odločitvi komisije pisno
obvestili, pa bodo nagrade prejeli med obiskom in ogledom
proizvodnih obratov Iskre v Kranju. Imena nagrajencev in repor¬
tažo s podelitve nagrad bomo objavili v prvi številki novega
letnika Tima.

Iskra ERO, d. o. o.

Savska Loka 2, 4000 Kranj
Tel.: 064/ 276-429
Prodaja električnega orodja Iskra ERO in Skil

Iskra ER*0

□KJ maj-junij 1999

43

MODELARSTVO

Novo na trgu

RONDO 400

RONDO 400 firme Kontronik je zvezni regulator,
namenjen elektromotorjem serije 400. Ravno
pravšnje oblike in velikosti je, da ga lahko mon¬
tiramo na zadnjo stran elektromotorja, in sicer ga
prispajkamo neposredno na priključke motorja.
Tako prihranimo na prostoru in si delo precej
poenostavimo. Stane 6.000 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana,
tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

SERVOMEHANIZMI VOLZ

Volz je firma, ki je znana po majhnih in lahkih
servomehanizmih. Pri Mladem tehniku so jim
znižali cene. Tako stane 11-gramski zip 6.000 SIT,
7,5-gramski kolibri 8,500 SIT in dvojček twins
15.000 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana,
tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

MALI ELEKTROMOTORJI PERMAX

Majhni elektromotorji s krogličnimi ležaji so zdaj na voljo tudi v velikosti "400" in "280". Permax 400 BB
stane 6.300 SIT, Permax 280 pa 5.000 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

MODELARSKI LIKALNIK

Potrebujete dober mi¬
niaturni likalnik s te¬
flonsko prevleko in na¬
stavljivo temperaturo?
Ravno pravega, ki je
namenjen prekrivanju
modelov, izdeluje itali¬
janska Mantua in stane
3.800 SIT.

Mantua model, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 152-50-46

ELEKTROMOTORJI GM RACING

Firmo GM Racing poznajo predvsem avtomobilski modelarji, in sicer po
zmogljivih elektromotorjih, čeprav jih izdelujejo tudi za letalske in ladijske
modelarje. Posebnost firme je, da vsak motor posebej pomerijo in izdel¬
ku priložijo rezultate meritve. Izbira je velika, motor pa najbolje ilustrira
podatek o navitju rotorja. Podatek 12 x 3 na primer pomeni, da ima ro-
torski segment 12-krat po tri vzporedno vezane ovoje. Taka vezava je od
12 x 1 boljša zaradi izrabe prostora, razporeditve mase in izkoristka. Naj
jih naštejemo: purple buli (27 x 1, 3.600 SIT), GT-R (12 x 3, 9.800 SIT),
ITC (12 X 3, 9-800 SIT), EVO II (27 x 1, 12.600 SIT), EVO II (13 x 2, 12.600
SIT), heli (27 x 1, 8.00 SIT), grand prix (16 x 3, 7.500 SIT), flug special
(23 x 1, 7.500 SIT)

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 126-11-55,
faks: (061) 126-22-43

BATERIJE NI-CD SANTO

Baterije Ni-Cd velikosti "AA" (minjonke) imajo
zdaj že po 1000 mAh kapacitete. "Zlate" Sanyo
stanejo 530 SIT za kos.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

AVTOMOBILSKI MODELI MANTUA

Bi se radi poskusili v avtomobilskih dirkah in
nimate še prav ničesar? Porsche 911 katego¬
rije rally, ki ga proizvaja Mantua, dobite pod
nazivom spring v popolnem kompletu že za
75.000 SIT. Zraven dobite tudi RV-napravo in
vse potrebno za vžig. Model je že skoraj se¬
stavljen, tako da se boste lahko takoj posve¬
tili dirkanju!

Če pa iščete vrhunski model profesionalne
kvalitete, potem je kot nalašč za vas rally
race serije XS. To je model v merilu 1 : 8 z izjemno dognanim vzme¬
tenjem in pogonom. Trije diferenciali poskrbijo, da ima vsako kolo
pravo moč, vitalni deli so ojačeni z ogljikovimi vlakni, najboljši kro¬
glični ležaji pa skrbijo, da se vse dobro vrti. Profesionalizem seveda
tudi stane (malo manj kot 120.000 SIT)! Za to ceno dobite vso meha¬
niko in karoserijo, motor in RV-napravo pa si morate nabaviti pose¬
bej. Dober tekmovalni motor je na primer super force, ki ga dobite
za približno 70.000 SIT.

Mantua model, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana,
tel.: (061) 152-50-46

44

maj-junij 1999 TTR io

POLNILNIK POWF,R PEAK 3 PLUS

Power peak 3 plus je izpopolnjena izvedenka.
Polni lahko od štiri do sedem celic Ni-Cd s to¬
kom do 6,5 A. LCD-zaslon prikazuje danosti pol¬
njenja, kot sta tok in napetost, količino naboja in
povprečno vrednost. Lahko tudi ciklira, pri praz¬
njenju pa izmeri kapaciteto. Napajamo ga z 12 V
enosmerne napetosti in je primeren za delo na
terenu. Stane 21.400 SIT.

WM modelarski center, Slomškova 23, 1000
Ljubljana, tel.: (061) 132-22-42, faks: (061)
132-00-44

PROFILI IZ OGLJIKOVIH VLAKEN

Letvice, paličice in profili iz ogljikovih vlaken se
uporabljajo povsod, kjer so večje obremenitve in
zahteve po majhni teži, kot na primer pri letal¬
skih modelih. Najmanjši premer paličice tako
znaša 0,7 mm, sicer pa velik izbor tega dobimo
pri Mladem tehniku po ceni od 230 SIT naprej.
Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana,
tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

LRP SUPER ECO

LRP-jev super eco je elektromotor, namenjen te¬
kmovalni kategoriji FSR-E za pogon s sedmimi
celicami Ni-Cd in prirejen za petminutno dirko.
Poleg obročev za ojačitev magnetnega polja sta-
torja ima tudi vodno hlajenje. Stane 17.500 SIT.
Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana,
tel.: (061) 126-11-55, faks: (061) 126-22-43

MODELARSTVO

MOSKITO ŠPORT

Robbejev moskito šport je model helikopterja
plastične konstrukcije kategorije "trainer". Poga¬
nja ga dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem
delovne prostornine od 7,5 do 8,5 cm 3 . Premer
glavnega rotorja je 1,2 m. V model lahko vgradi¬
mo najmanj pet servomehanizmov, lahko pa tudi
več. Skupaj s profesionalnim avtopilotom stane
115.000 SIT.

WM modelarski center, Slomškova 23, 1000
Ljubljana, tel.: (061) 132-22-42, faks: (061)
132-00-44

MOTOR ASP 12 A ABC

Motor ASP z notranjim zgorevanjem delovne
prostornine 1,76 cm 3  je primeren za manjše mo¬
dele ali pa kot pomožni motor za vzlet modelov
jadralnih letal. Skupaj z glušnikom tehta le 280 g.
Doseže moč 0,3 kW pri 13.000 vrtljajih na minu¬
to. Stane 12.800 SIT

Mantua model, C. Andreja Bitenca 36, 1000
Ljubljana, tel.: (061) 152-50-46

GRUMMAN BEARCAT
Razpetina 1143 mm

HAWKER HURRICANE
Razpetina 1168 mm

HAWKER SEA FURY
Razpetina 1219 mm

FOCKE - WULF 190A
Razpetina 1219 mm

BRISTOL BLENHEIM
Razpetina 1524 mm

SPITFIRE Mk. IX
Razpetina 1232 mm

BALSACRAFT "WARBIRDS"

Sestavljanke znanih lovcev iz druge svetovne vojne, izdelane po postopku CNC, poganja elektromotor
speed 600 (7-8 celic Ni-Cd 1700/2000 mAh) ali eksplozijski motor 2,5 do 3,5 cm 3 . Kompleti vsebujejo
izrezkane (CNC) lesene dele, plastične dele (pokrov motorja, kabina, pilot, ...), CAD-načrte v merilu
1:1,  nalepke in pribor za vgradnjo RV-naprave.

Uvaža: MIBO MODELI, d. o. o., Čevica 6, 1370 Logatec, tel.: (061) 790-060, faks: (061) 742-233.
Prodajajo: modelarske trgovine.

- riLCiO maj-junij 1999

45

MAKETARSTVO

Maketarski fotostrip (4. del)

Me 262

MITJA MARUŠKO

Revellovi maketi nemškega reakcijskega lovca messerschmitt Me 262

Podvozje

Eduardov kovinski vložek predstavlja
notranjost jaška za prednje kolo. Revello¬
vi sestavni deli za pnevmatske noge po¬
dvozja so dobro izdelani, zato ne potre¬
bujejo nadomestkov, ki jih sicer najdemo
med maketarskimi dodatki. Za prednji
pokrov uporabimo kos tanke plastike, ki
ga na spodnjo stran trupa prilepimo laže
kot Eduardov kovinski del, za bočni po¬
krov pa uporabimo kar obrušen Revellov
sestavni del. Dodamo še nekaj iz tanke
plastične niti izdelanih vodil in prednje

Pogled na spodnji del makete z vsemi gi¬
bljivimi deli, prilepljenimi v odklonjenem
položaju

Pogled na jašek prednjega kolesa

podvozje je končano. Revellovo kolo
lahko uporabimo za gradnjo večine Me
262, mi pa smo uporabili epoksidno ko¬
lo iz kompleta Cooper details, ki po¬
nazarja popolnoma gladko gumijasto
površino.

Prednje kolo

Revell je na Me 262 odlično upodobil za¬
nimivo platišče koles.

Izvirni Revellovi deli terjajo nadomestek, saj
je reliefna notranjost slabo ponazorjena.

Kolesa na krilu prav tako ne terjajo večjih
posegov. Odlično izdelane pnevmatike
so zasenčile doslej izdelane dodatke. Ne¬
kaj tankih plastičnih niti potrebujemo za
ponazoritev hidravličnih vodov. Pokrovi
kolesnega prostora imajo reliefno obliko¬
vano površino, ki na Revellovih delih ni
najbolje oblikovana, zato na tanko plasti¬
ko prilepimo Eduardove kovinske dele,
ki so sicer pretanki za upodobitev izvir¬
nikov. Ti deli so bili izdelani iz lahke ve¬
zane plošče s kovinsko zunanjo oplato.
Kolesno nogo, platišča in notranjost
opiat pobarvamo s temnosivo barvo.
Eduardovi kovinski deli so odlično nado¬
mestilo za Revellove notranje pokrove

Pogled na notranje lopute kolesnega
jaška z vodili, ki jih izdelamo iz tanke
plastične niti

kolesnega prostora. Nekaj tankih plasti¬
čnih niti ponazori vodila.

Preden na maketo prilepimo kolesje in
opiate, jo pobarvamo in nanesemo na¬
lepke.

Priprava barv in makete

Na maketi vgraviramo vse odbrušene de¬
tajle. Spoj obeh polovic trupa je bil kitan,
zato so izginile gravure manjših pokro¬
vov. Pri gradnji prostora za topove v

46

maj-junij 1999

MAKETARSTVO

Za popravke na gravurah smo uporabili
Trimasterjeve in Eduardove kovinske ša¬
blone.

nosu letala se je površina ponekod po¬
škodovala. Dokočno jo obrusimo z vodno-
brusilnim papirjem.

Maketo očistimo z vato, ki jo navlažimo z
alkoholom in vodo. Na ta način odstrani¬
mo tudi mastne madeže. Odprtine skrbno
zapolnimo s toaletnim papirjem. Notra¬
njost opiat nad motorsko gondolo zašči¬
timo z lepilnim trakom.

Vdolbine na maketi so zaščitene in povr¬
šina očiščena.

Revellova navodila za barvanje pravilno
navajajo oznake nemških barv iz časa
druge svetovne vojne. V tabeli pa lahko
za oznake barv RLM najdemo tudi navodi¬
lo za mešanje barv iz Revellove ponudbe.

Slikarske akrilne barve Pebeo smo upora¬
bili za mešanje pravilnih odtenkov barv v
merilu 1 : 72.

Maketa je prebarvana z osnovno svetlo¬
modro barvo RLM 76.

Črno RLM 22, svetlomodro RLM 76, oliv-
nozeleno RLM 81 in temno olivnozeleno
RLM 82 poiščemo pri drugih proizvajal¬
cih barv ali pa jih zmešamo po barvnih
predlogah. To smo storili tudi mi. Upora¬
bili smo izvrstne francoske akrilne barve
Pebeo, ki jih imajo v trgovini Pri Levčku
v  ljubljanskem BTC.

Vzorce barv smo poiskali v knjigi The
Official Monogram Painting Guide to
German Aircraft 1935-1945. Akrilne bar¬
ve Pebeo se mešajo z vodo. V plastično
škatlico za film smo zmešali zadostno
količino barve, primerno redčene za
uporabo zračnega čopiča.

Messerschmitt Me 262 B-la/Ul iz enote
10./NJG 11 Kommando Welter so zave¬
zniki zajeli v maju 1945 na letališču
Schleswig-Jagel. Fotografije letala z izvir¬
nimi nemškimi oznakami so redke, veči¬
noma je bilo fotografirano z britanskimi
oznakami. Enoto so poimenovali po nje¬
nem uspešnem poveljniku Kurtu Welter-
ju, ki je z Me 262 sestrelil 22 britanskih
mosquitov.

Rep pobarvamo z olivnozeleno RLM 81.
Preostanek makete zaščitimo s kosi ma¬
skirne folije.

Revellovo navodilo za barvanje je verodo¬
stojno vodilo. Po podrobnem preučeva¬
nju fotografij smo se odločili, da zgornje
površine repnih višinskih krmil pobarva¬
mo z olivnozeleno RLM 81. Tudi predla¬
gana temnosiva barva RLM 74 za kamu-
flažne serpentine je verjetno napačna.
Na maketi smo v celoti uporabili olivno¬
zeleno RLM 81.

Za nanose kamuflažnih serpentin upora¬
bimo Badgerjev zračni čopič serije 150.
Vgradimo najtanjšo šobo in na kompre¬
sorju znižamo tlak. Barva mora biti ravno
prav redka, da je curek ob nizkem tlaku
še dovolj močan. Delo napreduje počasi,
saj se barva na ustju šobe hitro suši in je
treba stalno čistiti iglo in šobo. Alkohol

Kamuflažne serpentine nanesemo z zra¬
čnim čopičem. Več zaporednih nanosov
nam zagotovi zelo homogen barvni na¬
nos, zato ga pred nanosom laka obledimo
z rahlimi nanosi osnovne svetlomodre
ba rve RLM 76.

je izvrstno in zdravju nenevarno sredstvo
za številna čiščenja. Pri delu z običajnimi
barvami in čiščenju z nitrorazrečilom bi
morali prostor ves čas temeljito zračiti.
Olivnozeleno nanesemo v več slojih. Pre¬
močan nanos barve naj nas ne moti. Pre¬
den nanesemo sijajno prozorno glazuro,
serpentine znova "obrobimo" s tankim
nanosom svetlomodre RLM 76, ki znova
obledi prvotno olivnozeleno. Maketa tako
dobi videz obrabljene površine.

Zgornje površine makete zaščitimo z ma¬
skirnim filmom, preden jih pobarvamo z
nanosom črne barve. Črni dodamo nekaj

Spodnje površine pobarvamo s črno bar¬
vo, ki ji dodamo nekaj sive.

sive, da zagotovimo videz barve v meri¬
lu 1 : 72. Hkrati barvamo preostale sestav¬
ne dele podvozja.

Na maketo nanesemo nekaj slojev pro¬
zornega akrilnega premaza Pebeo. Re¬
vellove nalepke so solidne kakovosti,
prekriva pa jih nesvetleč nosilni film, ki
povzroča srebrenje nalepk. Uporabili
smo raje nalepke, ki jih je izdelala češka
filma Propagteam za številne Smerove iz¬
daje Hekerjeve makete v merilu 1 : 72.
Revellova številka "10" je nekoliko pre¬
velika, poleg tega pa so bile rdeče ozna¬
ke na črni površini bele.

Maketo še nekajkrat prelakiramo in na¬
nesemo končni nanos nesijajnega laka.
Rezervoarje za gorivo najprej pobarvamo
z debelejšim nanosom srebrne barve. Ko
se ta dobro osuši, nanesemo še sloj črne.
Skoraj suho barvo ostrgamo, saj so bili
rezervoarji med vzletanjem in pristaja¬
njem ves čas izpostavljeni obrabi.

Pokrov pilotske kabine

Prozorni deli kabine so na voljo v enem
kosu. Pokrov kabine zato previdno raz-

Za maskiranje prozornih delov uporabi¬
mo Testorsov Parafilm.

TEM maj-junij 1999

47

MAKETARSTVO

Na lakiram maketi so vse potrebne nalepke, maskirna polnila so Končni izdelek
odstranjena. Maketa čaka na vgradnjo podvozja in radarja ter
pokrova kabine.

režemo. Na trgu maketarskih dodatkov
so na voljo vakuumsko prešane kabine,
ki zagotavljajo večjo prosojnost, vendar
je Revellova plastika sprejemljivo tanka.
Notranjo in zunanjo površino zaščitimo s
Testorsovim Parafilmom. To je parafin¬
ska folija, ki jo raztegnemo in s prsti pri-
stisnemo ob površino, ki jo maskiramo.
Oprijemljivost filma je zadovoljiva. Z
ostrim rezilom izrežemo površine, ki jih
bomo pobarvali. Najprej nanesemo bar¬
vo notranjih delov kabine in šele nato
zunanjo barvo. Preden masko odstrani¬
mo, z ostrim rezilom preverimo mesta,
kjer bi bil lahko nanos barve predebel.

Na notranji strani pokrova kabine prile¬
pimo še ročice in preostalo opremo.

Zaključna dela

Maketa še ni končana. Radarske antene
sestavimo iz Eduardovih kovinskih de¬
lov. Stičišča ogrodja in prečnih anten
ojačimo s kapljicami cianoakrilatnega le¬
pila. Tudi za ločno anteno uporabimo
Eduardovo kovinsko predlogo. Paličasto
anteno na trupu in tisto na spodnji stra¬
ni krila pa izdelamo iz tanke plastike.
Pozicijske luči na repu in koncih kril mo¬
rajo biti prozorne

Nad topovi smo prilepili osrednjo nosilno
letev in dva prečna drogova. Na nosilno
letev, ki je ob robovih žlebljena, nalepi¬
mo opiate in jih utrdimo s paličastimi
opornicami. Iz tankega aluminijastega tra¬
ku izdelamo še zaklepe opiat. Med anten¬
skim drogom na trupu in repom manjka
še žična antena, ki jo naredimo iz tanke
vlečene plastike.

Podvozje prilepimo s cianoakrilatnim
lepilom in skrbno pazimo na pravilno
geometrijo podvozja. Maketo še malce
postaramo z nanosi močno razredčene
sive barve v gravure. Strojnična ustja "za¬
mažemo" s črnim pastelom.

48

maj-junij 1999 'TTRlio

MAKETARSTVO

Me 262 B-la/Ul
pogled od zgoraj

/ G'

c9

\0

O)

Fotografija izvirnika naše makete, messer-
schmitta Me 262 B-la/Ul, rdeča "10"s serijsko
število 110635, nazorno dokazuje uporabo
različnih kamuflažnih barv na zgornjih po¬
vršinah, ki  50  bile prebarvane z osnovno svetlo
sivomodro RIM 76. Letalo že nosi britanske
oznake.


Me 262 B-la/Ul
pogled od spodaj

Nočni lovec Messerschmitt Me 262 B-la/Ul,
številka "12", serijska številka 111980 je pri¬
padal 10./NJG 11. Letalo so zavezniki zajeli v
Schlesivig-Jagelu. Nalepke zanj ponuja tudi
Revell. Trup letala je kamufliran z osnovno
svetlo modro RIM 76, prek katere so nanešene
pege sive RIM 75 in verjetno še olivno zelene
RLM 81. Zgornje površine kril so bile kamufli-
rane v kamuflaži "splinter" olivno zelene RIM
81 in zelene RIM 82. Spodnje površine kril in
motorskih gondol so črne RIM 22.

4

Me 262 B-la/Ul
pogled z leve

M = 1 : 72

TTE.L 10  maj-junij 1999

49

MAKETARSTVO

Edina ohranjena fotografija Me 262 B-la/Ul, rdeča "10" z nemškimi oznakami.
Na spuščenih zakrilcih so vidne kamuflažnepege v dveh barvah!

50

MAKETARSTVO

Me 262 B-la
pogled od zgoraj

Nočni lovec messerschmitt Me 262 B-la/Ul iz
10./NJG 11 v Magdeburgu v aprilu 1945■ Serijska
številka letala je bila 110305. Vse zgornje površine
trupa so bile pobarvane z osnovno svetlomodro
RLM 76, prek katere je bila rahlo nanesena svetlo
olivno siva RLM 02. Kamuflažnepacke nepravilnih
oblik so iz olivno zelene RLM 81 in zelene RLM 82.
Mala številka "8" na trupu pred vetrobranskim ste¬
klom je rdeče barve z belo obrobo. Na nosu je letalo
imelo še številko 305 v beli barvi. Spodnje površine
kril in opiate obeh motarskih gondol so črne RLM 22,
vse zgornje površine kril pa zelene RLM 82. Letalo
so zaplenili Britanci in je trenutno razstavljeno v
South Afričan National Museum o/Military History.

Me 262 B-la
pogled od spodaj

Me 262 B-la
pogled z leve

Avtor risb: Marek Rys'

Nočni lovec messerschmitt Me 262 B-la/Ul, rdeča
številka "6", serijska številka 111306 je pripadal
10./NJG 11 v Schlesivig-Jagelu. Zgornje površine
trupa so kamuflirane v osnovni svetlo olivno sivi
RLM 02 z večjimi kamuflažnimi pegami v olivno
zeleni RLM 81 in zeleni RLM 82. Zgornje površine
so bile kamuflirane s kamuflažo "splinter" v RLM
81 in RLM 82, spodnje površine krila in trupa pa s
črno RLM 22.

T 'HU  maj-junij 1999

51

MAKETARSTVO

Timovo izložbeno okno

JOŽE ČUDEN

Ariane V

(Revell - Kat. št. 04818, M 1 : 96)

Med plastičnimi maketami je izbor raket
nosilk in vesoljskih ladij dokaj skromen,
zato se ljubitelji tovrstne tematike veselijo
vsake novosti s tega področja. Revellova
evropska raketa ariane V v merilu 1 : 96
ni prvi primerek te najnovejše in najmoč¬
nejše evropske rakete je pa doslej najve¬
čja in obenem razmeroma dobro detajlira-
na maketa, ki meri v višino 548 mm.

Na škatli v značilnem modrem Revello-
vem dizajnu je hrvaški maketar D. Frka
atraktivno upodobil vesoljsko nosilko v
trenutku Starta. Komplet vsebuje 52 se¬
stavnih delov iz bele plastike. Preseneča
proizvajalčeva odločitev, da odsek za go¬
rivo glavne stopnje in busterje izdela pi¬
hano v kalupu v enem kosu. Ti deli so
zaradi tankih sten bistveno mehkejši in
ponekod celo deformirani do te mere,
da zahtevajo temeljit popravek, razrez,
ravnanje in kitanje. Postopek tudi ne za¬
gotavlja natančne panelizacije, ki jo je
treba popraviti z brušenjem, kitanjem in
naknadnim graviranjem. Sicer pa se pre¬
ostali deli iz masivne plastike razmeroma
dobro prilegajo in ni potrebno pretirano
popravljanje oziroma brušenje in kitanje.
Pred barvanjem in montažo busterjev je
treba na njihovem spodnjem delu izvrta¬
ti luknjice, v katere naj bi nalegli zatiči
spodnjih nosilcev. Pazimo na simetrično
postavitev in soosnost treh glavnih kom¬
ponent! Izgotovljene dele glavne stopnje
in busterje barvamo preden jih sestavi¬
mo, prav tako tudi detajle. Navodilom za
sestavljanje je priložena splošna shema
barvanja rakete ariane V, ki navaja barve
iz Revellove ponudbe. Zgornji del osred¬
njega trupa z aerodinamičnim okrovom
in busterji so beli (svilnata mat), glavna
kriogenska stopnja zunaj opečnate struk¬
ture pa svetlosiva (svilnata mat). Obroče
na busterjih je najbolje oblepiti s tanko
srebrno metalizirano folijo. Okrogli re¬
zervoarji na spodnjem delu glavne stop¬
nje in nosilci busterjev so srebrni, prav
tako tudi izpušna šoba motorja vulcain
na tekoče gorivo.

Nalepke z oznakami vesoljskih agencij
ESA, Arianespace, CNES ter zastavic dr¬
žav, ki sodelujejo v projektu, so verodo¬
stojne in izdelane na tankem nosilnem

filmu. Začuda pa ni zaslediti emblema
vsaj prve misije, ki bi omogočil ponazo¬
ritev dejanske rakete, tako da ostaja
končni izdelek na ravni kopije makete
rakete, ki je razstavljena v aeronavtičnem
muzeju na letališču Le Bourget pri Pari¬
zu. Za kaj več pa je treba samostojno iz¬
delati nalepko ali logotip upodobiti
neposredno na maketo. V pomoč je na
škatli rahlo neostra slika detajla rakete s
simbolom prvega, sicer neuspešnega po¬
leta ariane 501 4. junija 1996.
Izgotovljena maketa je povsem na ravni
podobnih tovrstnih izdelkov in bo zado¬
voljila večino astronavtičnih navdušen¬
cev, za zahtevnejše maketarje pa pome¬
ni svojstven izziv, saj se bo z nekaj truda
in dodanimi manjkajočimi drobnimi de¬
tajli, izdelanimi v samogradnji, spremeni-

A-4 (V 2)

(Revell - Kat. št. 03031, IVI 1 : 35)

Navadi, da si proizvajalci med seboj po¬
sojajo orodja za izdelavo maket, se niso
odpovedali tudi pri upodobitvi prednice
vseh sodobnih vesoljskih raket nemške
A-4 ali bolj znane pod oznako V 2. 438
mm visoka Revellova maketa v merilu
1 : 35 je namreč identična z znano Dra-
gonovo maketo z vsemi njenimi dobrimi
stranmi in tudi pomanjkljivostmi. Da pa
na Revellovo noviteto ne bi gledali kot
na plagiat, so poskrbeli z natančnejšo in
bolje detajlirano lansirno platformo, ki to
maketo predstavlja le v nekoliko drugač¬
ni luči. Kljub temu je treba priznati, da s
to odločitvijo niso razočarali maketarjev,
saj gre za dober izdelek in dokaj natan¬
čen posnetek prave A-4. Splošni vtis ne¬
koliko kazijo nepravilni izteki žlebov ob
stabilizatorjih na spodnji strani trupa, ki
pa se jih da popraviti z izdatnim nano¬
som kita. Pohvaliti velja dobro prileganje
sestavnih delov, tako da s simetrijo trupa
in postavitvijo stabilizatorjev ni težav.
Barvna shema prikazuje 4 načine barva¬
nja: preizkusno raketo, ki je opravila prvi
uspešni polet na poligonu Peenemunde
3. 10. 1942 in je bila okrašena s pravo¬
kotnimi črno-belimi polji, operativni vo¬
jaški raketi, prva iz obdobja poleti 1943

Jože Čuden, Rasto Snoj
RAKETNO MODELARSTVO

Prvi kompletni priročnik za raketne modelarje. O knjigi govorijo že
naslovi poglavij: razvoj raketnega modelarstva v svetu in pri nas;
raketno modelarstvo kot tehnionošportna disciplina (varnost, pra¬
vila); orodja, stroji in gradiva pri modeliranju, modelarska delavni¬
ca; lepila in lepljenje; zaščita in barvanje modelov; konstrukcija in
222strani  oprema modelarske rakete; večstopenjske rakete, raketoplani;

21 x27,5'cm  modelarski raketni motorji; lansirne naprave, izstreljevanje raket,
CENA: 3.150  SIT  pristajalni sistemi; ozračje, aerodinamični upor rakete.

la v privlačno verno kopijo rakete ariane
V, ki ne sme manjkati v nobeni pravi ve¬
soljski zbirki.

in druga iz leta 1944 v značilnih maskir¬
nih kamuflažah, ter zeleno-rjavo iz časa
ob koncu vojne leta 1945. Žal so barvne
sheme nepopolne, saj prikazujejo rakete
le z ene strani. Razen številčnih oznak
serij rakete A-4 niso nosile posebnih sim¬
bolov. Izjema so bile posamezne preiz¬
kusne rakete, ki so imele na trupu med
stabilizatorji naslikane zanimive ilustraci¬
je, med katerimi je najbolj znana "dama
na mesecu" (izstrelitev 3- 10 1942). Ta
motiv najdemo tudi na priloženi nalepki.
Gradnja Revellove makete ne zahteva
posebnega predznanja in spretnosti, zato
jo priporočam tudi začetnikom. Ob skrb¬
nem barvanju bodo nad končnim vide¬
zom makete navdušeni tudi zahtevnejši
graditelji, saj bodo dobili lično in vero¬
dostojno maketo, ki je vsekakor vredna
nakupa.

52

maj-junij 1999 TTRlio

RAČUNALNIŠTVO

Oživimo spletne strani (3. del)

MIHA ZOREC

Dinamični dodatki

Se ne tako davno je bilo mogoče interak-
tivnost in dinamičnost spletnih strani do¬
seči le s posebnimi programi (CGI). Tem
so bili kos le pravi programerji, ki so mo¬
rali poleg programiranja do potankosti
poznati delovanje omrežij in vse muhe
strežnikov. Navadni smrtniki pa smo lah¬
ko le občudovali njihove stvaritve.

Danes pa je nekoliko drugače. Medtem
ko programerji vse bolj prisegajo na
programski jezik Java, se vedno več ra¬
čunalniških zanesenjakov in samoukov
navdušuje nad skriptnim jezikom Java¬
Script. Da ne bo pomote: vse, kar imata
programski jezik Java in skriptni jezik Ja¬
vaScript skupnega, sta podobni imeni.
Programski jezik Java omogoča izdelavo
samostojnih programov, za JavaScript pa
bi lahko rekli, da je predvsem program-
ljiv dodatek označevalnega jezika HTML.
Za ter kombinacijo se je prijelo ime dina¬
mični HTML ali kratko D-HTML.

Čeprav se z JavaScriptom ne da izdelati
samostojnih programov, lahko z njim ze¬
lo popestrimo spletne strani. JavaScript
namreč omogoča dodajanje izredno za¬
nimivih dinamičnih dodatkov na spletne
strani. Z nekaj vrstic dolgim zapisom lah¬
ko na spletno stran postavimo gumbe, ki
ob dotiku miške spremenijo videz, z ne¬
koliko več znanja pa lahko izdelamo ce¬
lo preprosto računalniško igrico.

Učenje jezika JavaScript na običajen na¬
čin zna biti dokaj težavno. Še posebno,
če se ga lotimo brez programerskega
predznanja. Na srečo pa ima JavaScript
kar nekaj zelo zanimivih lastnosti, ki
omogočajo drugačen pristop. Prav goto¬
vo je najzanimivejše to, da si lahko vsa¬
ko spletno stran (tudi tiste, ki vsebujejo
dodatke v JavaScriptu), ogledamo v nje¬
ni izvorni obliki. V brskalniku odpremo
meni Pogled (View) in kliknemo na
Izvorna HTML koda (Source). Pri tem se
odpre okno Beležnice (Notepad), ki pri¬
kaže celoten zapis strani. Sedaj jo lahko
shranimo na disk (pri čemer ne smemo
pozabiti tudi na pripadajoče slike) in za¬
čnemo eksperimentirati. Kaj spremeni¬
mo, kaj dodamo, spremembo shranimo
in si rezultat ogledamo z brskalnikom.
Na ta način lahko zelo hitro spoznamo
osnovne zakonitosti JavaScripta in si na¬
beremo lepo število uporabnih zapisov,
ki jih nato kot lego kocke dodajamo
osnovnemu HTML zapisu.

Pri vgrajevanju dinamičnih dodatkov v
zapis HTML žal ne gre brez težav. V bi¬
stvu se srečujemo le z eno veliko težavo,
ki se zdi skoraj neverjetna. To je neuskla¬

jenost brskalnikov. Tudi najbolj razširjena
brskalnika, kot sta Netscapov Navigator
4.0 in Microsoftov Internet Explorer 4.0, si
določene zapise razlagata vsak po svoje.
Kar prvi izvede brez težav, lahko drugi
kratko malo prezre in obratno. Zato je ve¬
čina dinamičnih dodatkov sestavljena iz
dvojnih zapisov in preprostega program¬
skega indikatorja, ki ugotovi, s katerim
brskalnikom smo spletno stran odprli, na¬
kar požene ustrezni zapis. Na vsak način
pa moramo dinamično spletno stran, pre¬
den jo objavimo na internetu, obvezno
preveriti z obema brskalnikoma.

Animirani gumbi

Animirani gumbi so prav gotovo najpo¬
gostejši dinamični dodatek, ki ga sreča¬
mo na novejših spletnih straneh. Ta
dodatek sicer v ničemer ne izboljša delo¬
vanja spletne predstavitve (celo nekoliko
upočasni njeno "nalaganje"), poveča le
njeno privlačnost in zanimivost, kar pa je
izredno pomembna lastnost spletne
predstavitve. Za naključnega obiskovalca
je videz spletne strani v prvem trenutku
veliko bolj pomemben kot njena vsebi¬
na. Ponavadi se v vsebino poglobi, le če
ga vizualni vtis prepriča, da si je za to
vredno vzeti nekaj časa, sicer kaj hitro
"odjadra" kam drugam.

Princip delovanja animiranih gumbov je
preprost. Če postavimo miško nad
gumb, se njegov videz spremeni, ko pa
jo z njega odmaknemo, se gumb povrne
v prvotno stanje. S tem lahko pričaramo
celo vrsto zanimivih učinkov: osvetljeva¬
nje gumba, prižiganje "kontrolnih lučk",
2D- in 3D-premike ...

Najprej si bomo ogledali zelo preprost
animiran gumb. Zapis (slika 1) je prire¬
jen tako, da brez težav deluje v obeh br¬
skalnikih.

Glavni del zapisa je v osnovnem bloku
HTML z imenom body. Ta blok sestavljata
dva običajna zapisa HTML. Prvi (href=...)
določa, katera stran se prikaže, če pritisne¬
mo na gumb. Sliko, ki jo bomo uporabili
za gumb, pa določa drug zapis (img ...).
Najpomembnejši lastnosti slednjega zapisa
sta: name, ki predpiše ime gumba, in SRC,
ki določi slikovno datoteko (2.gif).
Animacijo oziroma spreminjanje videza
gumba dosežemo z dvema stavkoma, ki
ju vrinemo v prvi zapis. S tema kratkima
stavkoma definiramo dva dogodka in
odziva nanju. Prvi dogodek je premik
miške nad sliko z imenom gumbi (on-
MouseOver). Zapis, ki sledi, določa, da
se takrat prikaže slika l.gif. Naslednji sta¬
vek pa definira drugi dogodek - odmik

Slika 1

miške s slike z imenom gumbi (onMou-
seOut) in predpiše, naj se takrat spet pri¬
kaže prva slika 2.gif.

Kljub temu da prvi primer animiranega
gumba deluje brezhibno, ga prav gotovo
ne bomo srečali na spletnih straneh. Raz¬
log za to je, da mora brskalnik ob vsaki
uporabi gumba potrebne slikovne dato¬
teke vsakokrat znova "snemati" z inter¬
netnega strežnika, kar zelo upočasni
delovanje. Zato moramo zapis spremeniti
tako, da bo brskalnik že pri prvem odpi¬
ranju strani v svoj pomnilnik "naložil" vse
potrebne slike, tudi tiste, ki se prikažejo
šele, ko miško postavimo nad gumb. Da
to dosežemo, moramo za vsako sliko do¬
dati le dve preprosti vrstici (slika 2):

imeSlike = new ImageO;
imeSlike.src = "imeDatoteke"

Pri tem moramo paziti, kako določimo
posamezna imena. Imena naj bodo pre¬
prosta, imajo naj 8 ali manj znakov (črk
in številk), ne smejo imeti znakov s stre¬
šicami in ne smejo vsebovati pomišljajev
(-), ki si jih skriptni jezik razlaga kot ma¬
tematični znak minus. Namesto pomišlja-
ja lahko brez težav uporabimo znak _.
Pri določevanju imen ne smemo pozabi¬
ti tudi na to, da JavaScript loči med veli¬
kimi in malimi črkami.

Zapis na sliki 2 ima odziv na dogodke
(onMouseOver in onMouseOut) izveden
na bolj eleganten način. Uporablja nam¬
reč poseben blok function, v katerem je
zapisan ukaz za spremembo videza gum¬
ba. Ko želimo neki sliki na spletni strani
določiti odziv na določen dogodek, ni
potrebno napisati razmeroma zapletene¬
ga ukaza, pokličemo le ustrezno funkcijo

- onMouseOver-'anigumbCgumb','on')".

Funkciji smo določili ime anigumb in v
oklepaj zapisali spremenljivke, ki bodo
nastopale v ukaznem zapisu. Kaj naj
izvede funkcija anigumb, pa zapišemo
med dva zavita oklepaja. Ta zapis je ne¬
poznavalcu prav gotovo težko razumljiv
in tako naj tudi ostane. Razlaga namreč

- Ki io maj-junij 1999

53

ELEKTRONIKA

Sprejemnik brez
induktivnosti

Slika 2

fto £# S««i> Se*

--- 3

<head>

<title>Filtri</title>

</he«id>

<body>

<scrlpt languagf*"JivaScripl:">

filter« » neu InageO;
filterH.src - "filtri-0.gif;

filterl - ne«# InageO;
filterl.src • “filtri-1 -gif;

filterZ - ne«# InageO;
filter2.src - “filtri-2.gif

fllter3 - ne«» InageO:
filter3.src - "filtri-3.gif;

gun6on- ne« InageO;
gunft on.src - "guriti-8.gif";

gunt>1* ne« InageO;
gumbi.src - “gumb-l.gif";

gumb2- ne« InageO;
gumb2.src - "gumo-2.gif";

gu«63- ne« InageO;
gu«b3.src - "gumb-3.gif;

function inageChange(inagelO,imageName.lmageI02,inageNane?)

document.inages[iaugelD].src ■ eual(imageHane ♦ “.src");
document.inages[inageID2].src - eual(inageNane2 » “.src"); .

</script>

<p align-"center“>

<img src*"filtri-8.gif" «idth'"588" height““153" name*"global"></p>
<p align-"center">

onmouseouer*"iBageChange('globa! ‘,'filterl','rdeča', 'gunb on' )''
onmouseout*"i«ageChange('globel','filterd','rdeča','gumbi')">

<ing src-"gu«t>-1 .gif" width-"32" height-''155“ nane*"rdeca">

<a href*""

onnouseouer-"inageChange('global','filterZ','zelena','gunb_on')"
onmouseout-"imageCbange('global','filterO','zelena'.'gumb2')">
<lng src-"gumb-2.glf" «idth-"32” height«”1SS" nane-"zelena">

<a href*"“

onmouseouer "inageChange('global'.'filter3'.'modra','gumbon')"
onmouseout*"imageCbange(‘global','filterO','nodra'.'gunb3')“>
<img src-"gumb-3.gif" «idtl»-"32" beight-"155" name-"modra">

</p>

</body>

</html>

Slika 3

močno presega zastavljen okvir. Zapis
enostavno uporabimo takšen kakršen je,
po potrebi spremenimo le ime funkcije.
Za gumb lahko uporabimo praktično
vsako sliko, ki jo je mogoče prikazati na
internetu, vendar se moramo pri tem dr¬
žati pravila, da naj bodo velikosti slikov¬
nih datotek čim manjše, še posebno, če
je na strani več gumbov. Zakaj tako, prav
gotovo ne kaže izgubljati besed. Preden
brskalnik prikaže celotno stran, jo mora
prenesti iz internetnega strežnika v naš
računalnik, kar pomeni, da mora preko¬
pirati besedilo in vse pripadajoče slike -
seveda tudi slike vseh gumbov.

Namesto slik lahko uporabimo tudi GIF-
animacije, s čimer resnično dobimo ani¬
miran gumb v pravem pomenu besede.
Kako in s katerim programom je mogo¬
če GIF-animacije izdelati, pa si bomo
ogledali naslednjič.

ROBERT RESMAN

Začetnikom, pa tudi izkušenim elektroni¬
kom, med vsemi pasivnimi elementi
največ preglavic povzročajo indukcijski
elementi. Razlikujejo se po vrednostih,
tokovih, ki jih prenesejo, in napetostih,
ki se lahko na njih ustvarijo. Kar pa je
najslabše: ne moremo kupiti že izdela¬
nih, zato jih je treba preračunavati, navi¬
jati itd. Tako se je pojavilo vprašanje,
kako izdelati npr. postajnik (tuner) brez
tuljav za UKV-območje. Temu je sledil
obširen odgovor, kako to ni mogoče in
kakšno nalogo imajo indukcijski elemen¬
ti, ki jo lahko rešijo le ti.

Da se ponekod lahko popolnoma iz¬
ognemo induktivnosti celo pri VF-delih,
dokazuje primer vezja na načrtu, ki pred¬

stavlja sprejemnik za srednje in dolge va¬
love. S tem ko se izognemo induktivno¬
sti, se moramo pač sprijazniti z manjšo
kakovostjo sprejema.

Sprejemnik na sliki je resnično vezje, za
katero elemente lahko kupimo v trgovi¬
ni in ne potrebujemo nobenega kompli¬
ciranega dela. Zato se sprejemnika lahko
lotijo tudi začetniki, ki še niso vešči tovr¬
stnega dela s tuljavami. Trik je v uporabi
oscilatorja, ki ga sinhroniziramo z vpad-
lim signalom, kot nasprotni produkt pa
dobimo tonski signal.

Ko je oscilator v takšnih delovnih okoli¬
ščinah, da komaj vzdržuje nihanje, ga
sinhroniziramo na vhodni signal, če ima
ta frekvenco blizu lastni frekvenci oscila¬
torja. Amplituda nihanja bo bolj ali manj
linearno sledila spremembi amplitude
vhodnega signala. Sprejemnik lahko sin¬
hroniziramo na vhodne signale vrednosti
do deset mikrovoltov, s čimer dosežemo
že veliko občutljivost.

S potenciometrom P 4 določamo nivo ni¬
hanja, dvojni potenciometer P2-P3 pa
določa delovno frekvenco. Za fino nasta¬
vitev frekvence je priporočljivo dodati v
serijo še en dvojni potenciometer vre¬
dnosti 500 Q. Vežemo ga zaporedno s
potenciometrom P2-P3. Ta vezava ni pri¬
kazana na shemi.

Moduliran signal iz oscilatorja pride prek
polnovalovnega detektorja (D 1, D 2) na
NF-ojačevalnik (T 4) in z njegovega ko-
lektorja na NF-ojačevalnik, ki nam že po¬
ganja zvočnik. Tranzistor T 4 signal ojači
le toliko, da je primeren za pogon NF-
ojačevalnika.

Za anteno lahko uporabimo kos žice dol¬
žine 1-2 m, kar omogoča soliden spre¬

jem. Če uporabimo dobro zunanjo ante¬
no, je treba dodati potenciometer P 1, da
se lahko zmanjša vhodni signal in pre¬
preči preveliko vzbujanje sprejemnika.
Namesto tranzistorja BF254 lahko upora¬
bimo BD240, BF234, BF454, BZ494,
BF594 ali praktično kateri koli NPN VF-
tranzistor. DUS pomeni univerzalno Si-
diodo (1N914, 1N4148), TUN pa kateri
koli NPN Si-tranzistor (BC107 itd.) Prva
risba prikazuje izvedbo tiskane ploščice
v naravni velikosti, druga pa razpored
elementov na ploščici.

Gradnja ni zahtevna, paziti moramo le na
polariteto polprevodnikov (diod in tran¬
zistorjev). Polaritete ne smemo zamenjati
tudi pri elektrolitskih kondenzatorjih.
Vezje se napaja z 9-12 V, ki jih lahko do¬
bimo iz akumulatorja, ali pa si izdelamo
preprost usmernik. Poraba vezja ni veli¬
ka, vendar bi bilo smotrno poleg vezati
še NF-ojačevalnik, da se napajanje prila¬
godi še temu delu.

maj-junij 1999 TTMdo

54

ELEKTRONIKA

izhod NF

0

Seznam elementov:

Utripajoča zavorna luč

JERNEJ BOHM

Varnost motorista je v veliki meri odvisna
tudi od tega, kako hitro bodo drugi ude¬
leženci zaznali njegov manever. Večjo
stopnjo varnosti si bomo zagotovili, če
poudarjeno (s pobliskavanjem zavorne
luči) nakažemo, da smo začeli z zavira¬
njem. Ni tako majhno število voznikov,
ki zaradi tega zavirajo v intervalih. Tako
zaustavljanje ima vsaj eno slabo lastnost
- daljšo zavorno pot.

Elektronsko vezje na spodnji risbi poskr¬
bi za nekaj utripov zavorne luči takoj, ko
pritisnemo na zavoro (Zl). Pri tem zavo¬
re ne popuščamo! V nadaljevanju zavor¬
na luč verno "sledi" zavorni stopalki.
Hitrost utripanja luči določa frekvenca
RC-oscilatorja (izhod Ul/4, oziroma
Ul/10). Posamezne impulze (vzpone)
oscilatorja "šteje" števnik U2. Ko vezje
prešteje do osem, si samo onemogoči
nadaljnje štetje (preko U2/1). Izhod štev-
nika U2/6 je prek negatorja (izhod
Ul/ll) vezan na krmilna vrata MOS-tran-
zistorja. Ob vklopu Zl (začetku štetja) in
po osmem impulzu je na vratih tranzi-

mr,i

maj-junij 1999

storja +12 V, zato je odprt, (zavorna) žar¬
nica pa sveti. V času med 1. in 2. impul¬
zom se stanje spremeni (žarnica ne sveti)
in tako spet med 3. in 4., 5. in 6. ter 7. in
8. impulzom.

Ob vklopu napajanja (zaviranje!) se vezje
v nekaj milisekundah samodejno resetira
(glej R1C2). Tokovna poraba je zanemar¬
ljivo majhna. Vezje lahko priredimo tudi
za vgradnjo v avtomobil.

55

ELEKTRONIKA

Krmilnik koračnih motorjev

ALEŠ HOČEVAR

Danes se v mnogih napravah pojavljajo najraz¬
ličnejši motorji, med katerimi se pogosto upo¬
rabljajo tudi koračni motorji (npr. v tiskalnikih).
Njihova uporaba je vsestranska, še posebej
zato, ker jih lahko preprosto krmilimo.

Sam sem tak motor najprej uporabil za natan¬
čno obračanje radioamaterske antene, vendar
sem imel pri močnejših sunkih vetra precej te¬
žav. Motor je primernejši za notranjo uporabo.
Delovanje motorja je zelo preprosto. Prek
tranzistorjev se ena za drugo v poljubno smer
vklapljajo posamezne tuljave ali pari tuljav,
odvisno od tipa motorja.

Opis sheme:

Srce vezja je integrirano vezje L297, ki za de¬
lovanje potrebuje le napajalno napetost 5 V in
krmilne signale (risba 1). Izhodni signal ojači¬
mo s tranzistorji. Namesto tranzistorjev TIP112
lahko uporabimo tudi druge podobnega tipa.
Na tuljave koračnega motorja priključimo še
dva tokovna generatorja s tokom Ii = I 2  = 1,25
V/Ri. Dodan je generator takt (clock) impul¬
zov (astabilni multivibrator), ki je izveden s
pomočjo logičnih vrat (risba 2). Vklopimo ga s
povezavo na "jumperju" J 4, frekvenco takta
pa spreminjamo s potenciometrom P 1.
Koračni motor krmilimo s tremi vhodnimi
signali: vklop (enable), smer (direction), takt
(clock).

Povejmo še nekaj o napajanju. Iz sheme je raz¬
vidno, da tokovna generatorja ločeno napaja
stabilizator 7805. Ta potrebuje za delovanje le
8 V na vhodni nožiči, medtem ko tokovna ge¬
neratorja potrebujeta vsaj 12 V. Ko vse napa¬
jamo iz istega vira (kratko sklenemo "jumper"
J 1), stabilizator 7805 pritrdimo na hladilno

□1

1N 4001

telo, saj se razlika v napetosti med vhodom in
izhodom pretvori v toploto (moč: P = AU • I).
Za napajanje je najprimernejši transformator s
sredinskim odcepom (220 V / 2 x 9 V, 2 A).
Usmerjeno napetost iz enega odcepa (9 V)
priključimo na IC 4, napetost iz obeh odce¬
pov (18 V) pa na IC 2 in IC 3.

R1

3.3S2 /  4W

—CZJ-
D2

D 3

1N 4001

R2

3.3S2 /  4W

—da—

D4

1N 4001


XT

v.

C1

OOuF

-glej tekst

X

T'

C2

UF




O

Risba 1. Električna shema krmilnika koračnih motorjev

Risba 2. Generator takt im¬
pulzov

Sestavljanje:

Tiskano vezje je preprosto, zato si ga lahko vsakdo naredi sam.
Na ploščico najprej prispajkamo povezavo, upore, diode, nato
pa še preostale elemente in dva preklopnika (vklop/izklop in
levo/desno).

Kot izhode na koračni motor lahko uporabimo pine od M 1 do
M 4 ali pa kar ohišja tranzistorjev, ki so lahko montirani ležeče
ali pokončno.

Če pravilno priključimo koračni motor in napajanje, bi se moral
motor že vrteti. V primeru težav in za dodatna pojasnila lahko pi¬
šete avtorju prispevka na naslov e-pošte: s56vha@yahoo.com

Risba 4. Tiskano vezje - zrcaljeno

56

maj-junij 1999 TTREio

EL EKTRONIKA

Pirograf

DANICA FUX

Pirograf je orodje, s katerim lahko lepo
vžigamo v les napise ali slike. Z njim
uspešno režemo tudi stiropor. Bistveni
del je uporovna žica - cekas, ki jo je tre¬
ba na primeren način vgraditi v držalo in
priključiti na vir napetosti.

Na sliki so predstavljeni dva pirografa,
nizkonapetostni vir, transformator in izdel¬

ki, ki so jih naredili učenci pri pouku te¬
hnične vzgoje. Ročaje so izstružili učenci
sedmega razreda. Lahko so različnih oblik,
odvisno od učencev, ki jih izdelajo po
lastni zamisli oziroma narišejo vsak svoj
načrt. Skozi ročaj nato zvrtajo luknjo za
priključno vrvico, ga do polovice vzdol¬
žno prežagajo in obdelajo žlebove za no¬

silce uporovne žice. Osmošolci so izdela¬
li priključno vrvico, nosilec uporovne žice
in vse skupaj sestavili v končni izdelek.
Pirograf lahko priključimo na nizkonape-
tosnti vir ali primeren transformator.
Učenci osmega razreda naredijo še plas¬
tično ohišje, v katero vgradijo transfor¬
mator in vtičnice za pirograf.

Poz. Predmet Material Mere Kos

Zanimiva fizika

MIHA ZOREC

Devinski polkrogi!

Prepričali smo se že, da ima zrak težo in
da pritiska na telesa. Toda še sredi 17
stoletja je bilo drugače; ljudi je bilo tež¬
ko prepričati, da zrak ni praznina ter da
je snoven, kakor vsa druga telesa.

Sloviti nemški fizik tiste dobe Otto von
Guericke je v Regensburgu pred občin¬
stvom in tedanjim cesarjem, naredil po¬
skus s tako imenovanima devinskima
polkroglama, ki je prepričljivo dokazal
velikost zračnega tlaka. Iz dveh bakrenih
polkrogel, ki sta se natančno prilegali,"je
sestavil kroglo in iz nje izčrpal zrak. Nato
so ju s pomočjo osmih konj, vpreženih
na vsaki strani, poskušali ločiti, a zaman.
Zračni tlak, ki je pritiskal na stene pol¬
krogel, ju je tako močno tiščal skupaj, da
ju niso mogli ločiti. Ko pa so odprli ventil
in v kroglo spustili zrak, sta se polkrogli
zaradi lastne teže razprli.

Vzemimo dva enaka kozarca in iz tanke
gume ali usnja izdelajmo tesnilo. Na
dno enega kozarca postavimo manjšo
svečo in jo prižgemo. Nato na njegov
rob namestimo tesnilo in čezenj pove¬
znemo drug kozarec. Pri tem se morata
robova kozarcev natančno pokriti. Sve¬
ča bo nekaj čas gorela, nato pa bo po¬
časi ugasnila. Vemo, da se pri gorenju
porabi kisik iz zraka, ker pa tesnilo med
kozarcema preprečuje dostop svežega
zraka, kisika zmanjka in sveča ugasne.
Zgodi pa se še nekaj. Ko se kisik po¬
rabi, se močno zmanjša gostota zraka,
saj ni več njegove glavne sestavine. To
močno zmanjša zračni tlak v kozarcih
in zunanji tlak ju stisne tako močno, da
ju le s težavo ločimo. Ko se preostali
plini ohladijo in zaradi tega skrčijo,
podtlak, ki tišči kozarca skupaj, še na¬
raste (slika).

TTKIJJ maj-junij 1999

57

MAKETARSTVO

Utva-75 (2. del)

JURE MIUEVIČ
Foto: Lidija Katic

Pri izdelavi makete utve-75 se bo treba
lotiti samogradnje. Kot osnova nam bo
služila Airfixova maketa britanskega šol¬
skega letala scottish aviation bulldog, ki
je med obstoječimi maketami utvi še naj¬
bližja. Treba pa bo obilo dodatnega dela.
Kot osnovo za predelavo lahko uporabi¬
mo taip, propeler, pokrov kabine in še
nekaj manjših delov, krilo, smerni in vi¬
šinski rep pa bodo čista samogradnja. Za
drobne dele, kot so podvozja in notra¬
njost kabine, bomo pobrskali po škatli
med preostalimi deli drugih maket. Ker je
utev-75 pri nas kar nekaj, lahko dodatne
reference v naravni velikosti najdemo
skoraj v vsakem aeroklubu.

Trup je na zadnjem delu preozek in ne
dovolj globok, zaradi njegove škatlaste
oblike pa je dograjevanje sorazmerno
preprosto. Površine, označene na skici,
odstranimo, prav tako odbrusimo oba
podaljška višinskega repa in druge izrast¬
ke na trupu bulldoga, med polovici trupa
pa na delu za kabino prilepimo približno
milimeter široko plastično ploščico. Po¬
lovici trupa nato zlepimo, njegov spodnji
zadnji del pa poglobimo z ustrezno de¬
belo ravno plastično ploščico. Skrajni del
repa s kljuko za vleko jadralnih letal iz¬
delamo iz kosa plastike. Zgornji del po¬
krova motorja pokitamo in obrusimo na
ustrezno obliko, za sprednji del motorja
pa priredimo kar bulldogov del št. 2. Po¬

krov propelerja izdelamo z brušenjem
bulldogovega, ustrezne krake propelerja
pa najdemo na chipmunkovi maketi. Pri¬
poročljivo je, da s pomočjo plastičnih tra¬
kov, kitanja in brušenja nato "poredimo"
in poglobimo pokrov motorja na ustre¬
zno obliko. Sam sem se lotil zamudnega
rezanja in obdelovanja pokrova motorja
ter dodajal v samogradnji izdelane valje
in reduktor, vendar rezultati niso bili vre¬
dni vloženega truda. Iz okrogle ploščice
izdelamo kar najbolj običajni avtomobil¬
ski zračni filter, na sredino pa mu doda¬

mo še iz prozorne plastike izdelan prista¬
jalni žaromet. Bodimo pozorni, saj zaradi
vpetja nosne noge podvozja na spo¬
dnjem delu pokrova motorja zijata dve
reži, skozi kateri je na pravem letalu vi¬
den motor ter labirint cevi in kablov v
notranjosti. Na maketi dodamo izpušne
cevi in morda še kakšen kabel, kajti pre¬
tiravanje v izdelovanju takšnih težko vi¬
dnih malenkosti ni priporočljivo. Odprti¬
no zapremo s pokrovom spodnjega dela

motorja, ki smo ga naredili iz dela št. 39.
Iz plastične ploščice izdelamo robove
okoli vpetja, ki se nadaljujejo v aerodina¬
mični "ograji" pod trupom. Ker moramo
paziti na zaporedje izdelave, jih dodamo
šele, ko je na letalo že prilepljeno krilo.
Podobno je s krhko nosno nogo, ki jo iz¬
delamo iz plastičnih niti; prilepimo jo šele,
ko je maketa že gotova. S pomočjo
kakšne od že opisanih tehnik izdelamo
instrumentno ploščo ter jo prilepimo v

Začetek; trup in
krila (brez krilc
in zakrile) so
oblikovani in
grobo obdelani.

Naslednja stopnja pred nanosom osnov¬
ne barve, ki nam razkrije nepravilnosti

trup. Priporočljiva je izdelava pokrova
kabine, še preden nam sedeži in po¬
dobni "izrastki" iz notranjosti kabine ote¬
žijo preverjanje pravilne oblike modela
zanjo. Za osnovo nam bo služil pokrov
kabine bulldoga, ki ga malce podaljšamo
in zvišamo, po širini pa malce pobrusi-
mo. Že med obdelavo model vtisnemo v
prozorno folijo in tako preverimo nje¬
govo točnost. Na okvirju na sredini
vetrobrana z nožem vrežemo prezrače¬
valne reže, ob strani pa dodamo ročici za
odpiranje.

Kot surovino za izdelavo kril potrebuje¬
mo plastično ploščo. Sladkosnedneži so
tu v prednosti, kajti prazne sladoledne

58

maj-junij 1999 TTi-VLio

MAKETARSTVO

Glavno podvozje celjske utve. Da letalo že
dolgo kraljuje v hangarju, je vidno tudi
Po napol praznih pnevmatikah.

Pogled na nos letala. Na vsakem kraku je
viden tudi z rdečo prečrtan in z belo
obrobljen zlat oval proizvajalca propeler¬
jev, na enem pa je vidna tudi trikotna bela
nalepka. Zadnji strani kraka propelerja
sta črne barve.

Pogled na zadnji del trupa postojnske
utve. Pokrov antene radiokompasa je
snet, površina pod njim pa je svetlorjave
barve s kovinskim ležiščem antene.

Instrumentna plošča postojnske utve. Odprtini manjkajočih
instru mentov sta prekriti s kovinskima ploščicama, radiokompas
ter radijska postaja pa manjkata.

škatle so za to ravno pravšnje. Razreže¬
mo jih na trakove različnih širin, ki jih
nato lepimo skupaj, tako da dobimo pri¬
bližno obliko profila krila. Pri tem je pri¬
poročljivo uporabiti kartonsko šablono,
ki jo izrežemo okoli na risbi priloženega
profila krila. Krilo pokitamo in obrusimo
na pravilno velikost, ga na koncih prire¬
žemo in obrusimo. Pred vrezovanjem pa¬
nelov priporočam plast svetlosive barve,
ki nam bo pomagala odkriti morebitne
napake. Nato šele vgraviramo panele in
izdolbemo utrjevalne žlebiče na krilcih
in zakrilcih. Za kitanje toplo priporočam
uporabo dvokomponentnega kita; ker mi
ga je zmanjkalo, sem uporabil običajne¬
ga, rezultat pa je bil dosti krušenja in
veliko več dela zaradi ponovnega nana¬
šanja in brušenja. Pod krilom dodamo

obe ovalni izboklini, namenjeni drenaži
rezervoarjev goriva, na vsak konec krila
formacijsko luč ter na ustreznem mestu z
injekcijsko iglo izvrtamo luknji za nogi
glavnega podvozja. Malenkosti, kot so
oba odduška rezervoarjev na zgornji po¬
vršini krila, vodila krilc in zakrile ter tri-
merja in pitot cev, dodamo šele, ko je
maketa že pobarvana. Šele nato na ustre¬
znih mestih zarežemo v krilo in ga ukri¬
vimo navzgor ter tako ponazorimo lom
zunanjih delov krila. Na osrednjem delu
krila, kjer bomo prilepili trup, do ravne¬
ga obrusimo zgornji del krila, ki nam bo
ponazoril tla kabine, ter ga podaljšamo
za približno 7 mm. Tako smo dobil spo-

Pogled skozi odprt pokrov kabine utve-75. Instrumentna plošča
in notranji okvirji kabine so srednje sivi (razen srednjega okvirja
pod vetrobranom, kije rahlo zelenkaste barve), instrumenti črni,
palici sivi s črnima držaloma, tla so iz temnejše sivega tapisona,
stranski steni pa sta obledele rdečerjave barve. Bodite pozorni na
rdeče ročice za odpiranje kabine in prav
tako rdečo škatlo prve pomoči, vidno pod
okvirjem zadnjega dela kabine.

Oba sedeža letala imata svetlosivi usnje¬
ni prevleki. Prevleka, ki pokriva zadnji
del trupa, ima na sredini zadrgo. S črno
ročico med sedežema, ki spominja na
avtomobilska ročno zavoro, upravljamo
zakrilca, njena lega pa kaže, da so ta
spuščena.

Tril^io maj-junij 1999

59

dnji del trupa med pokrovom
motorja in krilom. S poskuša¬
njem, dograjevanjem, kitanjem in
brušenjem obdelamo spodnji del
sten trupa do pravilne oblike, ki
se bo skladala z zgornjim robom
krila. Na tla kabine prilepimo
malce predelana bulldogova se¬
deža ter iz plastične niti izdelani
krmilni palici. Na levo notranjo
steno in pod instrumentno ploščo
na sredini dodamo ročici za plin
in korak propelerja, med sedeža
pa ročico za spuščanje zakrile.
Krila prilepimo na trup, za sede¬
ža pa dodamo iz plastične plošči¬
ce ali celofana izdelano platneno
prevleko, ki zakriva notranjost
zadnjega dela trupa. Če uporablja¬
mo plastiko, jo na notranji strani
na debelo namažemo s kakšnim
agresivnejšim lepilom. To bo pla¬

stiko zmehčalo in nam lepo po¬
nazorilo gube na platnu. Šele nato
se lotimo vrezovanja panelov na
trupu.

Izdelava repa je v načelu bolj ali
manj enaka izdelavi krila, le da je
tu plastika tanjša. Na vrh smerne¬
ga repa dodamo rdečo formacij¬
sko luč. Priporočam, da celoten
rep izdelate, pobarvate in nanj na¬
nesete nalepke, še preden ga pri¬
lepite na trup letala. To bo olajša¬
lo tako barvanje repa kot tudi
preostalega letala. Kolesa pravil¬
ne velikosti poiščemo v škatli z
odvečnimi deli, za silo pa so do¬
bra tudi bulldogova. Noge po¬
dvozja izdelamo v samogradnji iz
plastičnih drevesc in niti ustrezne
velikosti. Večje sklope moramo
zdaj le še zlepiti. Spoj kril in tru¬
pa bo zahteval kitanje in brušenje

Spodnji del desnega krila celjske utve. Na desni je vidno
vodilo krilc, na levi pa zakrile. Vidni so tudi žlebički v
opiati, ki pripomorejo k večji trdnosti letala, z njimi pa
so prepredene vse krmilne površine in zakrilca.

Pogled na spodnji del motorja mariborske utve. Izziv za
natančne in potrpežljive: ali lahko na maketi izdelate
celotni motor?

60

maj-junij 1999 TlKLio

NAGRADNA AKCIJA

ter vrezovanje panelov, pod osrednji del
krila pa dodamo še aerodinamična gre¬
bena. Lahko se lotimo barvanja, prav na
koncu pa bomo dodali še rep.

Utva-75 S5-DCA

Privlačno pobarvano postojnsko utvo
krasi vsaj za naše kraje redek gobec mor¬
skega psa. Kot mi je razložil Franc Jaklič
tz postojnskega aerokluba, so se za to
barvno shemo odločili, da bi malce po¬
živili sicer dokaj dolgočasno osnovno
shemo, v kateri so letala prihajala v aero¬
klube v začetku osemdesetih. Na žalost
morski pes ne bo več dolgo letel, kajti
°b pripravljanju članka je imela utva še
vsega 7 ur do prenove, kar razen obno¬
vitve konstrukcije in motorja pomeni
tudi odstranjevanje vseh nanosov barve
in novo barvno shemo. Posebnost je, da
ima letalo na okvirju kabine nad piloto¬
vim sedežem za boljši pregled pri vleki
jadralnih letal nameščeno avtomobilsko
ogledalo z okvirjem črne barve. Osnov¬
na bela barva trupa in rdeča (humbrol 19
+  20 % bele) sta sijajni, črna (revell 8) na
nosu in vzdolž trupa ter na korenu krila
ter višinskem repu je polsijajna, krem
barva (humbrol 26) pod pokrovom ante¬
ne radiokompasa pa je mat. Noge po¬
dvozja in pitot cev so kovinske barve,
odduški rezervoarjev na zgornji površini
krila pa rdeči. Okvirji formacijskih luči
na sicer rdečih končkih kril so beli. Regi¬
stracija modre barve (približno revell 50)
je na obeh straneh trupa ter na desnem
Zgornjem in levem spodnjem krilu. Še
Pred barvanjem z belo te površine po¬
barvamo modro in jih lakiramo. Na mo¬
dro nanesemo črke letraset ustreznih
dimenzij in čeznje z zračnim čopičem
nanesemo belo barvo. Nato s hitrim po¬
tegom lepilnega traku odstranimo črke
letraset in tako odkrijemo registracijo v
modri barvi. Za gobec morskega psa pri¬
poročam osnovni nanos bele barve,
rdečo med zobmi pa izrežemo iz rdeče¬
ga filma nalepk in ga narezanega na
koščke lepimo na osnovo. Morebitna ne¬
skladja med nalepkami popravimo s tan¬
kim čopičem in rdečo barvo. Nato gobec
maskiramo in nos letala pobarvamo s
urno. Druga možnost je uporaba odve¬
čnih nalepk kakšne druge makete, ven¬
dar to ne bo ustrezalo originalu. Črni
trak vzdolž taipa in na repu izrežemo iz
črnega nosilnega filma. Še dva podatka
Za natančneže: na steklu kabine tik nad
okencem na levi strani je približno 15 cm"
dolga navpična razpoka, modra barva
Zastave na repu je enaka kot barva regi¬
stracije, zato pa je barva slovenskega
grba na zastavi svetlejša, nad njim je
napis SLOVENIJA. Letalo je dobro vzdrže¬
vano, zato s staranjem in mazanjem ne
Pretiravamo.

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA

Tako kot vsako leto, ob zaključku letnika nagradimo poverjenike revije TIM na
osnovnih šolah z največ naročniki. Najprizadevnejši mentorji so letos ponovno
iz šol, kjer so se že doslej lahko pohvalili, da pri njih veliko mladih prebira TIM
in ga tudi uporablja kot pripomoček pri pouku in krožkih.

Seznam najuspešnejših šol in poverjenikov je naslednji:

1. 0. š. Otočec, Otočec 4, 8222 Otočec (g. Marjan Jenko)

2. 0. š. Križe, C. Kokrškega odreda 16, 4294 Križe (g. Janez Zazvonil)

3. 0. š. Gustav Šilih, Vodnikova 3, 3320 Velenje (g. Aleš Nastran)

4. 0. š. Jurij Dalmatin, Šolska 1, 8270 Krško (ga. Marta Zorko)

5. III. o. š., Vodnikova 4, 3000 Celje (ga. Zvonka But)

6. 0. š. Gornja Radgona, Prežihova 1, 9250 Gor. Radgona (ga. Ana Zagorc)

7. 0. š. Simon Jenko, Ul. 31. divizije 7/A, 4000 Kranj (ga. Andreja Polovšek)

8. 0. š. Bojan Ilich, Mladinska 13, 2000 Maribor (g. Martin Knuplež)

9. 0. š. Drago Bajc, Vinarska 5, 5271 Vipava (ga. Bojana Bole)

10. 0. š. Gradec, Bevkova 3, 1270 Litija (g. Robert Puhan)

11. 0. š. Korena, Zg. Korena 32, 2242 Korena (g. Anton Djuran)

12. 0. š. Poh. odreda, Kopališka 2, 2310 Sl. Bistrica (ga. Andreja Novak)

13. 0. š. Puconci, Puconci 25, 9201 Puconci (g. Ignac Čeh)

14. 0. š. Tišina, Tišina 4/b, 9251 Tišina (ga. Valerija Trajber)

15. 0. š. Davorin Jenko, Krvavška 4, 4207 Cerklje na Gor. (ga. Mojca Milek)

94 izvodov
65 izvodov
60 izvodov
37 izvodov
36 izvodov
31 izvodov
29 izvodov
23 izvodov
22 izvodov
22 izvodov
22 izvodov
22 izvodov
22 izvodov
21 izvodov
20 izvodov

V nagradnem skladu Timove akcije se je med letom nabralo precej lepih
nagrad, katerih se bodo razveselili na omenjenih osnovnih šolah. Oro¬
dje, modeli, oprema in gradiva bodo nagrada za sodelovanje in zvestobo
naši reviji. Svoje izdelke so tokrat prispevali: MIBO modeli iz Logatca,
Mantua model iz Ljubljane, Top-modeltehnik iz Nove Gorice, Gasilska
oprema - Mladi tehnik iz Ljubljane, WM modelarski center iz Ljubljane,
GM&M iz Grosuplja, Iskra ERO iz Kranja, Unihem iz Ljubljane, MACH
industries iz Loke pri Zidanem mostu in Prometej Art & Hobby iz
Ljubljane.

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model

basic 4 star.496,00

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.496,00

TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model H0T-94.500,00

TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.650,00

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I.500,00

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.500,00

TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model H0T-95.620,00

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG - 2, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.500,00

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E elektromotorni

jadralni RV-model.650,00

TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala

Polikarpov 1-15.500,00

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita.650,00

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3.500,00

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni

motorni RV-model.650,00

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala

utva-66H.500,00

Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa
priporočamo še naslednje izdaje:

F. Kiessling: IZDELAJMO SAMI.5985,00

SVET TEHNIKE.2940,00

Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00

R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO.1995,00

V. Zupan: MALE ŽELEZNICE.1995,00

R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE

LETALSKIH MODELOV.2625,00

M. Zorec: SVETOVNI SPLET.2700,00

D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja).3625,00

M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00

MIZARJENJE.840,00

MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.2100,00

Delft, Botermans, Oker: MISELNE IGRE

VSEGA SVETA.3360,00

PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00

Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA.1260,00

Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061) 179-02-24.
K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

Naročniki revije TIM Imajo pri nakupu knjig 20 % popusta.

maj-junij 1999

61

ZA SPRETNE ROKE

Maketa angleškega briga
Golden Star

MATEJ PAVLIČ

Sedaj daje maketa že kar zgleden vtis, čeprav
srno z njeno izdelavo glede na porabljen čas
v resnici komaj nekoliko čez polovico. Posta¬
vitev jamborov in vseh drobnarij, ki jih je res
veliko, namreč vzame neverjetno veliko ur.
Zavedati se moramo tudi, da je prav od kako¬
vosti tega dela najbolj odvisen končni videz
cele makete. Poleg tega je treba posamezne

V tem prispevku lahko preberete kratek opis
kompleta in izdelave makete angleškega briga
Golden Star. Komplet proizvaja znana italijan¬
ska firma Mantua Group iz Mantove, naprodaj
pa je v ljubljanski trgovini Mantua model (tel.
061/152-50-46), kjer lahko izbirate še med ne¬
kaj deset drugimi kompleti za izdelavo maket
starih ladij in strelnega orožja (glej Tim
1998/4, str. 32-33).

Za Golden Star smo se odločili zato, ker nas
je zanimalo, ali je za tako malo denarja -
komplet namreč stane le 9.850 SIT - sploh
mogoče spraviti skupaj kompletno gradivo za
izdelavo zares lepe makete, ki se bohoti na
sliki v katalogu. No, dvom je bil popolnoma
odveč, kajti v zajetni škatli smo (z izjemo lepi¬
la in orodja) res našli prav vse potrebno: tri ve¬
like pole obsegajoč načrt s številnimi risbami
in navodili (v treh jezikih, vendar žal ne tudi
v slovenskem), vezano ploščo z že lasersko
izrezanimi rebri in kobilico, letvice za oplato
in jambore, blago za jadra, vrvico za pripone
in več kot ducat vrečk s kovinskimi obročki,
žebljički, majcenimi lesenimi čepi, priponami,
bleščečimi strelnimi cevmi in krmnimi okra¬
ski, krmarskim kolesom, pravima kovinskima
sidroma, zastavicama itd. Modelar, ki že ima
nekaj izkušenj z gradnjo starih ladij, obenem
pa ima v svojem delovnem kotičku tudi večino
ustreznega orodja in drobnih pripomočkov,
lahko omenjeno maketo do zadnje podrob¬
nosti naredi v dobrih 200 urah (sliki 7 in 8).
Popoln začetnik naj se je raje ne loteva.

Gradnja makete

Ogrodje trupa je grajeno klasično, kar pomeni,
da moramo v utore v kobilici prilepiti osem
reber. Ker so utori nekoliko preveliki, je na¬
stale vrzeli najbolje zapolniti s koščki tankega
furnirja. Zlasti na sprednji in zadnji strani je
treba robove reber nekoliko posneti, da dobi¬
mo enakomerno potekajočo linijo boka. Sledi
oblepljanje trupa z letvicami, kar je dokaj za¬
mudno opravilo, ki zahteva veliko natančnosti,
pa tudi brez uporabe malega modelarskega
skobeljnika ne gre. Krivljenje letvic si lahko
zelo olajšamo s preprosto, kleščam podobno
pripravico (slika 2), ki jo prav tako izdeluje
Mantua. Za lepljenje se najbolje obnese lepilo
za les UHU coli express, ki se suši precej hitre¬
je kot druga bela lepila za les, za zadrževanje
posameznih letvic na ustreznem mestu pa si
pomagamo z žebljički, bucikami, ščipalkami in
miniaturnimi modelarskimi svorami.

Prva letvica, ki poteka po liniji glavnega krova,
mora biti čim bolj natančno prilepljena, saj se
njena napačna namestitev že prav kmalu grdo
maščuje; če ne prej, prav gotovo takrat, ko se
začne trup proti dnu vedno bolj širiti in obe¬
nem proti kljunu ožiti, zato moramo kako letvi¬
co dobesedno mučiti, da jo lahko brez nezaže¬
lenih špranj prilepimo prav na vsa rebra (ris¬
ba 3). Izkušnje kažejo, da je najbolje, če vsak
dan prilepimo samo eno oziroma dve letvici

(obvezno izmenično
na obeh straneh, si¬
cer se ogrodje rado
zvije). Tako se lahko
bolj potrudimo in tu¬
di lepilo ima dovolj
časa, da se popolno¬
ma posuši. Vmes pa
izdelamo podstavek
za maketo, pokrove
vhodov v podpalub¬
je, jambore, jambor-
ne koše, jadra in dru¬
ge dele, ki sicer pri¬
dejo na vrsto šele
proti koncu sestavlja¬
nja. Ko s koščki letvic
oblepimo tudi krmni
del, je na vrsti bruše¬
nje trupa (slika 4), pri
katerem si pomaga¬
mo z majhnimi pila¬
mi in različno grobim
brusilnim papirjem.
Večje špranje zakita-

Slika 1. Po dobrih 200 urah natančnega in potrpežljivega deta imamo
pred seboj zares lepo maketo angleškega briga Golden Star.

mo z mešanico fine¬
ga lesnega prahu in
lepila. Ko trup posta¬
vimo na podstavek,
prilepimo še letvice
(nad in pod odprti¬
nami za topove ter

Risba 3■ Le nekaj je takih letvic, ki so od kljuna do krme enako široke;
vse druge je treba s pomočjo majhnega modelarskega skobeljnika in
noža olja na obeh straneh nekoliko zožiti.

okrog oken na krmnem delu), držala mrež in
pripon, pokrove odprtin za topove, stopnice,
krmilo in poševnik, pa tudi izdelava ograj in
natančna namestitev stopnic na krovu vzameta
kar nekaj časa. Nato vse skupaj prebarvamo z
brezbarvnim ali rahlo toniranim premazom za
les, ki naj bo po možnosti na vodni osnovi.
Posušen premaz previdno obrusimo z zelo
finim in že nekoliko izrabljenim brusilnim
papirjem, potem pa ves model še enkrat pre¬
barvamo.

Slika 2. Te klešče, ki jih v ljubljanski trgovini
Mantua model lahko kupite za 1.850 SIT, so
preprost, vendar neverjetno učinkovit pri¬
pomoček za enakomerno krivljenje letvic. V
kompletu so trije različno oblikovani pari
nastavkov, s pomočjo katerih je mogoče po¬
ljubno kriviti tudi pločevinaste trakove.

Slika 4. Površino dokončno zgladimo s finim
vodnobrusilnim papirjem.

postopke preudarno časovno razporediti, da
nas na primer prekmalu postavljeni večji deli
ne ovirajo pri kasnejši montaži manjših. Tako
najprej montiramo in s kapljico cianoakrilat-
nega lepila na krov prilepimo vsa ušesca za
privezovanje zategovalnih vrvic. Sledijo držala
vrvic na notranji strani ograje, stopniščne ogra¬
je, vitel, krmarsko kolo, sprednje in zadnje
držalo pripon ter pokrova vhodov v pod¬
palubje. Šele sedaj sta na vrsti oba glavna
jambora, na katera že prej namestimo ojačitve
in jamborne koše. Jadra so v kompletu že na¬
pol narejena; treba jih je še zarobiti in prepo¬
jiti z redkim nitrolakom, da se med šivanjem
na prečke ne bi cefrala. Že med sušenjem
laka jih nekoliko ukrivimo in na sredini
privzdignemo, kdor želi, pa jih lahko popol¬
noma zvije in kar takšna priveže k prečkam.

62

maj-junij 1999  TVRlio

ZA SPRETNE ROKE

Slika 5. Oblepljanje z letvicami je zamudno in natančno opravilo, pri katerem si pomagamo z različnimi svorami, ščipalkami, elastikami itd. Sprva hra¬
pavo in precej neugledno površino korita (leva slikaj popolnoma zgladimo z uporabo finih pil in brusilnega papirja različnih zrnatosti (slika desno).

Slika  7. Z glavnega krova (slika levo) zadaj vodijo stopnice na drugi krov (slika desno), sredi katerega je krmarsko kolo.

Slika 8. Na tem posnetku se vidi, kako malo je pravzaprav še praznega
prostora na kljunu ladje.

Napenjanje vrvi med jambori, prečkami, ušesci,
Zategovalniki in priponami je zahtevno opravi¬
lo, ki terja dobršno mero natančnosti, potrpe¬
žljivosti in sistematičnosti. Zanj poleg mirnih
tok in dobrih oči potrebujemo še eno ali dve
Pinceti, šivanko, nekaj manjših ščipalk za pe¬
rilo, tanek čopič, škarjice ali ščipalnik za no¬
hte in skalpel ali oster nož olfa s čim daljšim
rezilom. Na načrtu so vse vrvice pregledno
oštevilčene, zato z vrstnim redom njihovega
nameščanja ne bi smelo biti težav. Posamezne
povezave in pravilne smeri so označene še s

Risba 6. Način pritrditve mreže pod koš glav¬
nega jambora

puščicami, mesta pri¬
vezovanja pa s števil¬
kami sestavnih delov.

Na risbah na načrtu
so nazorno prikazani
tudi različni načini
privezovanja škrip¬
cev in zategovalni-
kov. Pri zategovanju
je treba imeti precej
občutka, saj vrvice ne
smejo ohlapno vise¬
ti, po drugi strani pa
tudi ne smejo biti ta¬
ko napete, da bi na¬
nje lahko brenkali ...

Precej si je mogoče
pomagati z majhnim
čopičem in nitrolakom oziroma z belim lepi¬
lom, ki ga zaradi lažjega nanašanja nekoliko
razredčimo z vodo. Vse glavne prehode vrvic
skozi u.šesca in napenjalnike ter seveda vse
vozle in zvitke vrvi utrdimo s kapljico nitro-
laka ali lepila. S količino ne gre pretiravati,
morebitne prevelike kaplje pa moramo takoj
popivnati s tanko bombažno krpico. Odvečne
koščke vrvic odrežemo s skalpelom ali nožem
olfa, vendar šele potem, ko je lepilo (oziroma
lak) res že popolnoma suho. Povsem na kon¬
cu na maketo pritrdimo še obe sidri, laterni
na krmi, zastavici in oborožitev na ograji; vse
to bi nas prej sicer oviralo pri delu.

Ocena

Vse pohvale proizvajalcu za premišljeno
zasnovo, pregleden načrt in bogato vsebino

kompleta, kar vse modelarju omogoča uspe¬
šno izdelavo zares lične makete. Ne glede na
to, da komplet ni namenjen začetnikom, bi
bila navodila ponekod morda vseeno lahko
nekoliko bolj podrobna in obširna (ter seve¬
da v slovenščini), tako pa precej stvari ostane
prepuščenih graditeljevi iznajdljivosti in izku¬
šenosti. Edina resnejša pripomba se nanaša le
na že na začetku omenjene lasersko izrezane
lesene sestavne dele, ki imajo vsi po vrsti
nekoliko prevelike utore. Žal to pomanjklji¬
vost srečamo tudi pri drugih kompletih firme
Mantua Group.

Če imate dovolj izkušenj, potrpljenja in orodja,
potem se vam vsekakor splača lotiti gradnje
opisane makete. Časa bo med počitnicami na
pretek, denar za nakup kompleta pa tudi ne bi
smel biti prevelika ovira, če je pogled na vaše
letošnje spričevalo količkaj razveseljiv.

io maj-junij 1999

63

LETNO KAZALO

ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 1998/99

Astronomija

Astronomska sledilna naprava (1. del) 5/36
Astronomska sledilna naprava (2. del) 5/31

Avtomobilsko modelarstvo

Avtomobilski modelarski motorji (1. del) 4/7
Avtomobilski modelarski motorji (2. del) 5/14
Black-one 4WD 2/15
Impuls šport 4WD 9-10/9

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/1 6
Modelarski zabojček za orodje 7/14
RV-naprava v radijsko vodenem avtomobilu 3/26

Elektronika in elektrotehnika

Astronomska sledilna naprava (1. del) 5/36

Astronomska sledilna naprava (2. del) 5/31

Elektronsko oko 4/31

"Hitro" vezje 8/36

Interfon na motornem kolesu 2/29

Krmilnik koračnih motorjev 9-10/56

Ojačevalnik 100 W 6/30

Pirograf 9-10/57

Pozicijska luč na modelu 7/28

Radijski sprejemnik brez baterij 3/32

Sprejemnik brez induktivnosti 9-10/54

Svetlobni efekti - diskospot 1/26

Utripajoča zavorna luč 9-10/55

Izdelek za dom

Naredimo švarcvalderico 5/33
Prikolica za kolo 8/34
Vetromer 3/16

Ladijsko modelarstvo

Dvokrilno letalce za najmlajše 4/8 (priloga)

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/16

Ledko na spomladanski vožnji 7/13

Ledko - RV-model jadrnice za led in sneg 6/8 (priloga)

"Micro magic" 2/12

Modelarski zabojček za orodje 7/14

Modelarstvo na internetu 7/10

Model jahte merkur 3/8 (priloga)

Motorni čoln orion 8/16

Radijsko voden model trajekta 9—10/11

Roža vetrov 6/10

Tina - model jadrnice za začetnike 1/29 (priloga)

Letalsko modelarstvo

Aero 3 na gumo 4/12
Akrobacije z letalskimi modeli 4/14
Akrobat 40 5/9 (priloga)

Brezrepec iz papirja 9-10/23
Cevke za hlajenje elektromotorjev 6/25
De Havilland DHC-2 "beaver" 3/4
Električni pogon 9-10/20

"Gumi" - model letalca s pogonom na gumo 2/10

Helikopter 9-10/22

Izbira repa za model HLG 2/9

Izdelava modelov A-l v osnovni šoli 3/12

Izdelujmo letala iz papirja 7/12

Kako pravilno sestaviti RV-model helikopterja? 3/10

Kakšen model helikopterja je primeren za začetnika? 2/14

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/16

Leteče krilo ixir 1/10

Leteči krožnik 9-10/26

Modelarski zabojček za orodje 7/14

Model jadralnega letala benjamin 4/5 (priloga)

Modelarstvo na internetu 7/10
Motorji MWS 8/10

Orodja in priprave za gradnjo ter zagon RV-helikopterja 6/6
Papirnata krila 8/14

Plinska turbina v letalskem modelarstvu 1/12
Pogon letečega modela 8/26
Polaris 9-10/19 (priloga)

Pozicijska luč na modelu 7/28
"Racoon" HLG-3 2/2 (priloga)

Radijsko vodeni model helikopterja 1/14
RV-modeli helikopterjev in uporaba avtopilotov 5/13
Snežne smučke za motorni letalski model 5/16
Tereni za jadranje z RV-modeli po Sloveniji (1. del) 8/12
Tereni za jadranje z RV-modeli po Sloveniji (2. del) 9-10/32
Ti izredni modelarji in njihovi modeli 1/7
Umetnostno letenje 4/25
Utva-66 H 7/8 (priloga)

Viki 2 V 2/7

Zmaj magnus 9-10/24

Maketa rstvo

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/16

Maketa angleškega briga Golden Star 9-10/62

Maketa miniaturne železnice 9-10/5

Maketa solinarske hiše 9-10/66

Maketa topa iz 18. stoletja 4/32

Rudarska železnica Senovo-Brestanica 7/32

Novo na trgu

2/26, 2/39, 3/28, 4/26, 5/32, 6/26, 7/27, 8/29, 9-10/44

Plastično maketa rstvo

A-4 (V 2) 9-10/52
Aero 3 (1. del) 3/30
Aero 3 (2. del) 4/28
Aero 3 (3. del) 5/30
Ariane V 9-10/52
Douglas A-2 6B invader 4/29
Fokker 100 6/28

FW-190 A-8 / F-8 & BV-246 hagelkorn 1/25
Hawker hurricane mk.IIB 6/29
Junkers Ju 88 A-4 5/29
Kamov Ka-50 hokum 5/29

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/16

Me 262 (1. del) 6/27

Me 262 (2. del) 7/26

Me 262 (3. del) 8/30

Me 262 (4. del) 9-10/46

Messerschmitt Me-262A-la 6/29

Messerschmitt Me-410 B-2 hornisse 4/29

North american P-51B mustang 8/32

North american T-6G texan 1/25

Novosti z niimberškega sejma 7/2

Republic P-47N thunderbolt 2/26

Sikorsky H.34G 6/28

Soko G-4 super galeb 8/32

TF-104G starfighter double-seater 2/26

Tornado GR.Mk.I RAF 6/29

Utva-75 (1. del) 8/33

Utva-75 (2. del) 9-10/58

Računalništvo, internet

Internet in modelarstvo 9-10/21
Modelarstvo na internetu 7/10

maj-junij 1999 TTKlElio

64

LETNO KAZALO

Oživimo spletne strani (1. del) 2/28
Oživimo spletne strani (2. del) 4/30
Oživimo spletne strani (3- del) 9-10/53

Timov portret

Marjan Klenovšek 2/11

Radijsko vodenje

Elektronika in helikopter 4/6
Kako zanesljivo je radijsko vodenje? 1/15
Modelarski zabojček za orodje 7/14
Radijsko vodeni model helikopterja 1/14
RV-naprava v radijsko vodenem avtomobilu 3/26

Raketno modelarstvo

Ruran - 10 let potem 1/2

Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 1999 7/16
Maketa rakete nosilke kosmos-3M s satelitom Interkosmos-11
(1. del) 8/7 (priloga)

Maketa rakete nosilke kosmos-3M

s satelitom Interkosmos-11 (2. del) 9-10/15
Modelarski raketni motorji Ultra 3/5
Nasveti za izdelavo, pripravo in lansiranje raketoplanov
ter doseganje boljših tekmovalnih rezultatov (1. del) 5/26
Nasveti za izdelavo, pripravo in lansiranje raketoplanov
ter doseganje boljših tekmovalnih rezultatov (2. del) 6/11
Raketa na mehurčke in vodo 9-10/28
Raketoplan "vrabec" 6/14

Reportaže

"Aircombat" 8/6

čarovnik iz Oza 9-10/7

Državno prvenstvo RV-avtomobilov 1998 8/4

Državno prvenstvo s plastičnimi maketami 5/5

Jubilejni 20. Pokal Ljubljane 5/2

Maketa miniaturne železnice 9-10/5

Mednarodno tekmovanje za svetovni pokal "Prekmurje cup 98" 2/16
Memorial Otokarja Hluchyja 6/3

Mladi raketarji na odprtem tekmovanju Ljubljane 9-10/6
Model hobby 98 5/7

Modelarska sekcija pomaga osnovnošolskemu krožku v Kočevju 7/7

Modelarstvo na nurnberškem sejmu 9-10/2

Muzejski vlak - enkrat drugače 3/6

Naši raketarji na tekmovanju v Pragi 3/155

Novosti z nurnberškega sejma 7/2

Novosti iz sveta malih železnic na nurnberškem sejmu 8/2
R°kal Kranja 2/25
R°kal Maribora 7/6
Rokal Teck '98 6/2

Rrvi avtomobil, ki je dobil lastnika na Slovenskem 4/9
J * izredni modelarji in njihovi modeli 1/7
-k pokal Revell v plastičnem maketarstvu 6/4
10 - alpski pokal 3/2

Nil. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev 4/2

Timova priloga

Akrobat 40 - TIM 5

Benjamin - TIM 4

Ruran - 10 let potem - TIM 1

Dvokrilno letalce za najmlajše - TIM 4

Jaslice - TIM 4

••edko - RV-model jadrnice za led in sneg - TIM 6
Maketa rakete nosilke kosmos-3M
s satelitom Interkosmos-11 - TIM 8
Model jahte merkur - TIM 3
Solaris - TIM 9-10
"Racoon" HLG-3 - TIM 2
Radijsko voden model trajekta - TIM 9-10
Etna - model jadrnice za začetnike - TIM 1
Dtva-66 H - TIM 7

maj-junij 1999

Timov test

Akumulatorska zračna tlačilka 1/39

Bellanca super decathlon 7/9

De Havilland DHC-2 "beaver" 3/4

Delta brusilnik SKIL 2425 3/34

Električna krožna žaga SKIL 5240 6/37

Električna rezljača Hegner Multicut - 2S 1/39

Elite-2, nova dvokanalka Multiplex/Thunder Tiger 9-10/42

Garniture Minicraft 4/33

Kotni brusilnik Iskra KB 69A s priborom 8/36

Maketa topa iz 18. stoletja 4/32

"Micro magic" 2/12

"Racoon" HLG-3 2/2

Rezkalnik Iskra NR 808E 5/33

Stojalo za vrtanje Dremel 212 2/32

Vbodna žaga Minicraft MB 552 3/37 in 9-10/69

Vibracijski vrtalnik S 558 A in stojalo ST 016 4/36

Viki 2 V 2/7

XR3-race 6/16

Za spretne roke

Adventni koledar 3/39

Barve za steklo "pobarvaj in odlepi" 7/39

Beneške maske kot nakit 4/36

Cestni valjar 7/29

Devinski polkrogli 9-10/57

Figure iz masivnega lesa 3/33

Gugalnica 1/37

Gugalnik 3/25

Igre za vsak žep 2/30

Izdelki iz mahgume 1/34

Izdelujmo letala iz papirja 7/12

Jaslice 4/34 (priloga)

Košarica iz DAS-mase 3/35
Kovinsko ravnilo 6/39
Kub 2/33

Maestro - tovornjaček za najmlajše 9-10/30

Napenjalni okvir za slikanje na svilo 6/36

Odslej bo vse drugače ... 3/36

Okraski iz jesenskega gozda 3/38

Papirnata krila 8/14

Papirni okvirji za slike 5/38

Peresnica iz lesa 1/28

Pirograf 9-10/57

Plezajoči medvedek 9-10/68

Pobarvani radiatorji 3/39

Popularna igrača jojo 5/39

Poslikani cvetlični lončki 6/35

Priprava na zabavo 4/38

Pustna muca 6/38

Račka 8/38

Raketa na mehurčke in vodo 9-10/28

Slikanje na svilo 6/34

Svilena in papirna ogrlica 2/38

Škatlica 8/39

Traktor nakladač 2/35

Vazica 9-10/70

Veslača v mesečini 9-10/27

Voščilnice 6/7

Zabavna fizika 8/25

Zemljepisna sestavljanka 1/33

Zložljiva gobarska košarica 2/34

Zložljivi nogometni goli 1/36

Žametne rute 9-10/71

Žogica nogica 7/38

65

MAKETARSTVO

Maketa solinarske hiše

MATEJ PAVLIČ

Slika 1. Pogled na kanal Giassi v opuščenih Sečoveljskih solinah Fontanigge

Pred petimi leti je gospod Vlado Zupan
v reviji TIM objavil serijo prispevkov s
skupnim naslovom "Slovenske kmečke
hiše", po katerih je mogoče narediti ma¬
kete najbolj značilnih poslopij različnih
slovenskih pokrajin (slika 8). Ker med nji¬
mi ni bilo solinske hiše, ki bi jo nekateri
tudi radi naredili, smo se odločili pripra¬
viti še ta načrt. Za pomoč smo se obrnili
na Pomorski muzej Sergej Mašera v Pira¬
nu, v okviru katerega je bil v Sečoveljskih
solinah, natančneje v opuščenem predelu
Fontanigge, leta 1991 postavljen muzej
solinarstva. Ta obsega solinsko hišo z mu¬
zejsko zbirko ter solni fond s pripadajo¬
čim dovodnim kanalom za morsko vodo.
Solinska hiša obsega niz treh stavb: eno¬
nadstropno hišo, ki je služila za bivanje
solinarjeve daižine in za shranjevanje soli,
nekdanje pritlično skladišče, v katerem
so shranjevali sol, ter po starem vzorcu
obnovljeno krušno peč, posebnost Sečo¬
veljskih solin.

Osnovna stavbna celica (slika 1) je pra¬
vokotnega tlorisa, enonadstropna in krita
z dvokapno korčasto streho. Sezidana je
iz apnenca iz Kanegre oziroma iz sivega
peščenjaka in apnene malte. Zgornje
nadstropje leži na lesenih tramovih,
vstavljenih v ležišča stropnikov. Leseno
enoramno stopnišče povezuje skladišče
v pritličju s stanovanjem v nadstropju
(risba 2). To je razdeljeno v bivalno kuhi¬
njo z ognjiščem, napo in zidnimi nišami
ter dve enako veliki sobi - spalnici. Tanke
predelne stene so bile lesene in ometane
z apneno malto. Solinska hiša je bila to¬
rej skrajno preprosta, vendar zelo pre¬

mišljeno zasnovana. Sedaj bo marsikdo
lažje razumel, zakaj so vsa okna teh hišic
tik pod streho. Ker so vedno gledala na
najmanj dve strani, je solinar lahko opa¬
zil vsako vremensko spremembo in pra¬
vočasno rešil sol pred dežjem, če je bilo
to potrebno.

Maketa solinske hiše na sliki 3 je nareje¬
na v merilu 1 : 25. Njen tloris je približno
30 x 28 cm, visoka pa je 28 cm. Zgraje¬
na je na popolnoma enak način kot hle-
vec v lanski decembrski številki Tima
(str. 34 in 35). Vse stene so iz okrog 12
mm debele iverke ali plošč, zlepljenih iz
ostankov furnirja, kakršne uporabljajo za

embalažo. Fasada je obložena (ali bolje
rečeno oblepljena) z drobnimi kamenčki
gramoza, streha je iz 5 mm debelega
lesonita, kritino pa ponazarja valovita
lepenka.

Oblika in velikost posameznih sten hiši¬
ce ter položaj odprtin za okna so narisa¬
ni na načrtu (risba 4 na strani 68). Mere
s pomočjo manjšega kotnika in ravnila
prenesite na les. Za razrez je najbolje
uporabiti električno vbodno žago. Vse
štiri stene nato zlepite z belim mizarskim
lepilom. Ko se to posuši, v notranje vo-

Risba 2. Prikaz rekonstrukcije notranjo¬
sti solinske hiše

Slika 5. Pogled na maketo solinske hiše z dvema "obloženima" stenama; na sliki se
dobro vidijo tudi kotne letve, prelepljene okenske odprtine in strešna konstrukcija s
trikotnimi ojačitvami.

maj-junij 1999

66

MAKETARSTVO

Slika 6. Samokolnica na valj za prevoz soli

Slika 8. Maketi na sliki - spredaj je značilna primorska hiša s
t. i. spahnjenco, zadaj pa je Lazarjeva domačija s krasa  - , sta
narejeni po načrtu, kije bil objavljen v reviji Tim, marec 1995.

gale po vsej višini prilepite smrekove
letvice s prerezom 20 x 20 mm in stike
utrdite z nekaj tankimi, 25-30 mm dolgi¬
mi lesnimi vijaki. Tako ste dobili dovolj
trdno konstrukcijo, ki bo vzdržala zabi¬
janje žebljičkov in težo prilepljenih
kamenčkov.

Okoli okenskih odprtin prilepite koščke
letvice s prerezom 10 x 5 mm. Ti pona¬
zarjajo okvirje, imenovane erte, ki so bili
pri pravih hišah armiranobetonski. Vrat
ni treba izžagovati, pač pa jih ponazorite
s 40 x 80 mm velikim kosom furnirja, ki
ga prilepite na podlago. Tudi vratni okvir
je iz enakih letvic kot okenski. Sedaj je na
vrsti priprava podlage za lepljenje kamen¬
čkov. Potrebujete 15 mm dolge lepen-
karje z nekoliko večjo glavico, ki jih za¬
bijete približno 4 cm vsaksebi, predvsem
pa ob okvirih in na vogalih. Hišico polo¬
žite na mizo tako, da bo stena, ki jo na-

Slika 3■ Maketa solinske hiše s kristaliza-
cijskim bazenom v ospredju

meravate oblagati s kamenčki, ležala vo¬
doravno. Nanjo nato z zidarsko lopatico
enakomerno nanesite približno 5 mm
debelo plast ne preveč redkega lepila za
keramične ploščice in vanj drugega po¬
leg drugega začnite vtiskovati kamenčke.
Te morate prej sprati pod tekočo vodo, da
z njih odstranite prah in blato. Kamenčki
naj bodo po možnosti čim bolj ploščati,
nikakor pa ne okrogli, kakršen je prod.
Ko ste z oblaganjem ene stene gotovi, s
prstom še enkrat narahlo pritisnite kamen¬
čke v lepilo, nato pa vse skupaj pustite
čez noč, da se lepilo popolnoma posuši.
Na enak način obložite tudi preostale
stene, kar pa seveda ni nujno. Tudi na
maketi na sliki 3 sta obloženi le sprednja
in desna stena, leva in zadnja pa sta pre¬
mazani z gostim lepilom za ploščice, ki
ponazarja omet. (Komur se zdi lepljenje
kamenčkov prezahtevno ali prezamudno,
naj pač z lepilom premaže vse stene. V
tem primeru morajo biti okenski okvirji
nekoliko tanjši in streha manjša, da ne
sega predaleč čez stene.)

Streho naredite iz lesonita ali vezane plo¬
šče, obe polovici velikosti 160 x 130 mm
pa sestavite s pomočjo treh trikotnih ko¬
sov iverne plošče, kot kaže slika 5. Korce
na strehi ponazorite z valovito lepenko,
ki jo pobarvajte z opečnato rdečo barvo.
Še laže je uporabiti kar polo rebraste le¬
penke, kakršno v več barvah prodajajo v
trgovinah s pripomočki za likovno ustvar¬
janje (npr. Prometej Art & Hobby). Na
podlago jo prilepite z belim lepilom, ko
se to posuši, pa jo obrežite z ostrim mo¬
delarskim nožem. Z njim odstranite lepen¬
ko tudi na mestu za dimnik, ki ga nare¬
dite iz spodaj postrani odrezanega koščka
smrekove letvice s prerezom 20 x 20 mm
in premažete z gostim lepilom za kera¬
mične ploščice.

Okenske odprtine lahko z notranje stra¬
ni prelepite s prosojnim papirjem. Če se
boste odločili za izdelavo t. i. solnega fon¬
da oziroma kristalizacijskega bazena, ki je


Slika  7. "Gavero" ali strgalo za zrivanje
soli na kup

najbolj vzdrževan prostor v solinah, si po¬
magajte s sliko 3- Okvir bazena je narejen
iz smrekovih letev, premazanih z lepilom
za ploščice, dno je iz lesonita, kupčki soli
pa so - kakopak - iz kuhinjske soli. Naj¬
bolj spretni lahko izdelate še samokolnico
na valj za prevoz soli (slika 6) in strgalo,
s kakršnim so sol v kristalizacijskem ba¬
zenu zrinili skupaj (slika 7).

Če se boste morda letos odpravili
na ekskurzijo ali zaključni šolski
izlet na slovensko obalo oziroma
če boste ob njej preživeli del po¬
čitnic, si vsekakor oglejte tudi Kra¬
jinski park Sečoveljske soline in
tamkajšnji muzej solinarstva. Odprt
je od aprila do novembra od 9- do
12. in od 15. do 18. ure, julija in
avgusta pa od 9. do 12. in od 16.
do 19. ure. Vse dodatne informa¬
cije dobite v Pomorskem muzeju
Sergej Mašera v Piranu, tel.
066/746-826.

TTR^io maj-junij 1999

67

Jflp.mndEltBhnik

Gradnikove brigade 53, 5000 Nova Gorica,
tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642,
E-pošta: TOPMODEL@siol.net


NOVO PRODAJNO MESTO

Natančna orodja Minicraft za modelarje
in maketarje.

Na zalogi je celotni program orodja!

ZA SPRETNE ROKE

Plezajoči medvedek

MATEJ PAVLIČ

V poplavi najrazličnejših sodobnih igrač, ki br¬
nijo, drdrajo, piskajo, pobliskavajo z lučkami,
se premikajo sem ter tja in počnejo vse mogo¬
če vragolije, smo na žalost čisto pozabili na ne¬
katere mnogo manj drage in bleščeče, zato pa
toliko bolj prijazne in tudi zelo poučne igrače,
ki so bile "v modi" pred nekaj deset leti. Zmo¬
tno bi bilo misliti, da za današnjo mladež niso
več zanimive, le nikjer jih ni več mogoče ku¬
piti. Še sreča, da se da marsikatero brez večjih
težav narediti doma. To velja tudi za figuro me¬
dvedka na sliki 1. Ko izmenično vlečemo za
vrvici, medvedek "pleza" navzgor (kar že skoraj
meji na čarovnijo), ko vrvici popustimo, pa se
počasi spusti navzdol.

Material

Plezajoči medvedek je narejen iz poskobljane
in obrušene ter 18-20 mm debele smrekove
deščice, ki naj bo suha in brez grč ali razpok.

Iz enakega materiala je tudi letvica, na katero
je medvedek obešen. Potrebujete še 3-4 m naj¬
lonske vrvice, ki ne sme biti predebela, in dve
oziroma štiri lesene kroglice ali prevrtane koščke lesa. Za poslikavo medvedka
je najbolje uporabiti črn alkoholni flomaster, za zaščito narejenega izdelka pa
brezbarvni lak na vodni osnovi.

Orodje

Ker gre žaganje tako debele deščice z navadno modelarsko rezljačo bolj počasi
od rok, je bolj priporočljiva uporaba male električne modelarske vbodne žage
Minicraft MB 552 (slika 5); podrobneje je opisana v posebnem okvirju. Poleg
žage potrebujete tudi električni vrtalnik s svedrom 0 4 mm, grob in fin brusil¬
ni papir ter čopič.

Izdelava

Načrt na risbi 2 je na¬
risan v pomanjšanem
merilu, zato ga mo¬
rate najprej toliko po¬
večati, da bo višina
medvedka med 19 in
20 cm, širina pa 17
cm. To lahko storite
s pomočjo narisane
mreže ali s fotokopir¬
nim strojem, kar je
seveda neprimerno
hitreje in predvsem
natančneje. Dobljeni
obris sedaj prekopi¬
rajte na obrušeno de¬
ščico. Čim bolj natan¬
čno izžaganemu me¬
dvedku obrusite vse
robove, da bodo po¬
vsem gladki, nato pa
mu skozi obe prednji
šapi izvrtajte luknjo
za vrvico. Izvrtini
morata biti obvezno

68

maj-junij 1999 TTRhio

ZA SPRETNE ROKE

obrnjeni poševno proti glavi, sicer z me¬
dvedkovim plezanjem ne bo nič. Figuri¬
ci narišite še oči, smrček, ušesa in šape
ter jo vsaj dvakrat prelakirajte ali prebar¬
vajte s kakim drugim zaščitnim prema¬
zom za les.

Narediti morate še držalo (slika 3). To ni
nič drugega kot približno 15 cm dolg kos
letvice s prerezom 10 x 20 mm, v katero
izvrtate tri luknje. Srednja služi za pritrdi¬
tev (npr. na strop, podboj vrat, balkon¬
sko ograjo itd.), skozi zunanji dve pa

Kv'.;/

napeljite vrvici skozi medvedkove šape.
Na spodnjem koncu na vrvici nataknite
po dve leseni ali plastični kroglici (slu¬
žili bosta kot omejilnik oziroma kot drža¬
lo). Vrvici zavozlajte, kot je prikazano na
sliki 1.

Kdor želi, lahko namesto medvedka
naredi kakšno drugačno figuro, npr. pi¬
sanega metulja s slike 4.

Prepričani smo, da vam ne bo žal pri¬
bližno treh ur časa, ki jih boste porabili
za izdelavo plezajočega medvedka, saj
vas bo igrača gotovo navdušila. S prijate¬
lji se lahko dogovorite in organizirate
pravo tekmovanje v "hitrostnem pleza¬
nju"; ob tem se boste naučili tudi marsi¬
kaj koristnega s področja fizike.

Modelarska vbodna žaga Minicraft MB 552

Pri izdelavi plezajočega medvedka si
lahko učinkovito pomagate z električno
vhodno žago Minicraft MB 552 (slika
6). Kupiti jo je mogoče na oddelkih z
električnim orodjem v vseh večjih bla¬
govnicah, pa tudi v nekaterih modelar¬
skih trgovinah (TOP - modeltehnik v
Novi Gorici, tel. 065/24-478, 27-642). V
priročnem plastičnem ohišju je 100-va-
tni elektromotor, na njegovi osi name¬
ščeni ekscenterpa omogoča do 4.000 ni¬
hajev žagice gor in dol. K večji upora¬
bnosti tega orodja prispeva tudi mo¬
žnost nastavitve nagiba žaganja pod
poljubnim kotom med 45 in 9CP. Vbo¬
dna žaga tehta 520 g, na usmernik pa
jo priključite prek 1,8 m dolgega kabla.
Orodju sta dodana dva lista za žaga¬
nje, dokupiti pa je mogoče še dva kom¬
pleta: v prvem, z oznako MB 1750, so
štirje listi za žaganje lesa in plastičnih
materialov, v drugem, z oznako MB
1751, pa trije listi za žaganje kovin.

Osnovni tehnični podatki za
vbodno žago Minicraft MB 552:

G-M&M d. o. o.

Brvace 11, Grosuplje
tel.: (061) 763-511
faks: (061) 761-205
E-mail: gmm@g-mm.si
http://www.g-mm.si

□ NAROČAM KATALOG
ZA NATANČNO ORODJE

MINICRAFT

CENIK PROGRAMA NATANČNIH
ORODIJ MINICRAFT

TllU  maj-junij 1999

69

ZA SPRETNE ROKE

Vazica

MARIJA CEHNER

Vazica iz plastične mase je tako preprosta, da jo lahko izdelamo
v šoli ali doma. Ideja, skica, načrt in izdelek so nastali v šestem
razredu pri projektnem načinu dela. Uporabili smo plastiko iz
kompleta gradiv za učence ter iz priloženega kosa naredili pri¬
kupen in uporaben izdelek.

Gradiva:

Plošča iz plastične mase - juvidur, polistiren (termoplast), pla¬
stična škatlica za film ali pokrovček pršilke, epoksidno lepilo
(lahko tudi termopištola za toplotno lepljenje ali silikonski kit).

Orodja in stroji:

Merilno orodje (ravnilo, trikotnik), alkoholni flomaster, krožna
žaga z vodilom, ročna žagica za kovino (vibracijska žaga), pile,
sveder grčar (lahko tudi vijačni), električni vrtalni stroj na stoja¬
lu, šablona iz lesa za upogibanje plastike ali manjši kozarec za
vlaganje in deščice, debelejše rokavice, pečica štedilnika (elek¬
trični ali plinski kuhalnik).

Izdelava

Mere izdelka povzamemo po načrtu ter s flomastrom na pla¬
stiko zarišemo obliko dna in nosilca. Ploščico razžagamo in oba
dela na koncih zaoblimo s pilo. Nato narišemo in izvrtamo
luknjo. Plastiko segrejemo v električni pečici na 170 °C in jo na
šabloni ali kozarcu ukrivimo. Sestavne dele zlepimo z epoksi-
dnim lepilom.

Vazica je uporabna za sveže cvetje, še bolj primerna pa je za
povoskano cvetje iz krep papirja.

2

70

maj-junij 1999 TTEfio

ZA SPRETNE ROKE

Žametne rute

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Kitajci svilenemu žametu pravijo "labodov puh". Verjetno so ga
začeli izdelovati okrog 1300 n. št. Po svileni poti je dosegel
Evropo in vzbudil zanimanje bogatašev od Španije do Perzije.
Tkalci žameta so bili zelo spoštovani. V srednjeveških Firencah
je bilo njihovo znanje tako cenjeno, da so jim celo grozili s smrt¬
no kaznijo, če bi zapustili mesto. Izdelovanje svilenega žameta
je bilo takrat tako zahtevno delo, da so izdelali le nekaj centi¬
metrov tkanine dnevno. Tkalska tehnika se je sčasoma izpo¬
polnila, svileni žamet pa je do danes ohranil svojo čarobno priv¬
lačnost.

Tudi hobi trgovine zadnje čase poleg obilice raznovrstnih svile¬
nih rut, metraže in svilenih izdelkov bele barve, pripravljenih za
barvanje, ponujajo žametne rute. Temelj je svileni žoržet, vzorčne
površine pa so reliefne in lasaste ter izdelane iz viskoznih niti.
Žametne rute so lepe in razkošne na pogled, pa tudi otip je me¬
hak in prijeten. Proizvajalci svilenih polizdelkov so za tekstilne
navdušenke in navdušence pripravili vrsto različnih geometrij¬
skih, cvetličnih in fantazijskih žametnih, bolj ali manj lasasto bo¬
gatih vzorcev, poleg rut pa je mogoče barvati tudi šale, okrasne
blazine, modne dodatke in celo oblačila.

Najhitreje in najenostavneje boste žametno Rito pobarvali
enobarvno. Uporabite barvo za svilo. Barvate lahko v loncu ali
stroju, odvisno od vrste kupljenega barvila. Najpomembnejše je,
da se natančno držite navodil za barvanje, predvsem predpisane
temperature barvanja ter dodatkov barvalni kopeli. Zaradi raz¬
ličnega leska svilenega temelja in viskoznega lasu bo po obar¬
vanju temelj učinkoval motno, žametne površine pa se bodo
lesketale.

Če se vam zdi enobarvna žametna ruta dolgočasna, jo lahko
obarvate z zlaganjem in pomakanjem v različne barvne kopeli.
Tudi v tem primeru bo prelivajoči barvni učinek še poudaril
motno lesktajoči učinek temelja in lasastih površin.

Še bolj pisan učinek dobite, če ruto pobarvate s čopičem. Vpni-
te jo v okvir za barvanje rut. Temelj pobarvajte v drugačnih
barvnih tonih kot lasaste vzorčne površine. Pri tem upoštevajte
mešanje barv na stičnih površinah.

Barvanja žametnih rut pa se lahko lotite na povsem nov način.
Pri tem upoštevajte dvojno kemijsko strukturo rut: temelj je
svilen, t. j. beljakovinskega izvora, las pa je viskozen, t. j. celu¬
loznega izvora. Dvojno in različno kemijsko strukturo temelja in
lasatih povšin je mogoče izkoristiti za dvokomponentno barva¬

nje. Temelj se obarva s tekočimi barvili za svilo, ki se utrjujejo s
paro (kisla barvila), lasaste površine pa z barvili za celulozo, t. j.
bombaž in viskozo (reaktivna barvila za barvanje v stroju).
Barvanje se v tem primeru že približuje kuharski umetnosti, v
kateri pomembno vlogo zavzemajo raznovrstne sestavine in
dodatki.

V loncu zavrite primerno količino vode, da boste vanj potopili
ruto (približno razmerje med maso Rite in kopeli naj bo 1 : 30
do 1 : 50). Dodajte 50-100 ml tekočega barvila za svilo, če tako
zahteva navodilo, pa tudi kis. Omočeno in ožeto ruto potopite
v kopel. Barvajte približno 5 minut in kopel občasno premešaj¬
te. Barvilo za svilo bo obarvalo temelj rute, medtem ko se bo
žametna površina obarvala le rahlo. Ker se barvilo utrdi pri tem¬
peraturi vrelišča, lahko obarvano ruto takoj sperete. Nato si
pripravite drnigo barvno kopel za obarvanje viskozne žametne
površine. Uporabite reaktivna barvila za barvanje celuloznih
vlaken (bombaža, lanu, viskoze) v pralnem stroju. Večje število
rut lahko barvate v stroju, eno samo pa raje obarvajte v loncu,
saj potrebujete manj barvila. Zavrite enako količino vode kot za
prvo kopel, dodajte 5-10 g barvila ter kuhinjsko sol (približno
50 g/l kopeli). Po 5 minutah dodajte še približno 20 g/l razto¬
pljenega utrjevaleca (soda). Barvajte še 10 minut in kopel pri
tem mešajte. Z dmigim barvanjem se bodo obarvala žametna
viskozna vlakna. Po barvanju ruto dobro sperite. Nadaljnje
utrjevanje barvila ni potrebno.

Najlepši dvobarvni učinek dobite, če za barvanje izberete
temnejše barvilo za svilo (t. j. temnejši temelj rute) ter svetlejše
barvilo za celulozna vlakna (t. j. svetlejše žametne površine); v
nasprotnem primeru dvobarvni učinek ni izrazit, ker temnejša
reaktivna barvila delno obarvajo tudi svileni temelj.

TTKtio maj-junij 1999

71

UGANKARSKI KOTIČEK

Počitniška kombinacijska križanka

Spodnje besede, podane po abecednem redu, s kombiniranjem razvrstite
v polja križanke. Začnite z najdaljšimi, že vpisane besede pa sproti pre¬
črtajte v seznamu. Ob pravilni rešitvi boste na oštevilčenih poljih dobili
besedo, ki je povezana s poletnim časom.

5. črk: ARIJA, BANJA, GLAVA, GOLTE, LEXAN, RETAR, VODAN;

6. črk: AALAND, DARWIL, KODEIN, NODILO, PEČINA, SLAMKA;

7. črk: ALMANAH, ARTERIA, BARIGLA, KASKADA, NAREZEK, OGRI¬
ZEK, PREPLAH, TORONTO, TRIGLAV;

8. črk: KOLINGBA, SKARUČNA, ŠČITNICA, USMERNIK, ZANZIBAR;

9- črk: ANTWERPEN, BADMINTON, BONAPARTE, MALAPORTA;

10. črk: BERLINGUER, MOHORJEVKA, PORODNIČAR.

Magični lik

12 3 4

1

2

3

4

__I_l_

Pri magičnem liku je treba
vse štiri besede, ki jih zah¬
tevajo opisi, vpisati dvakrat:
vodoravno in navpično.

1. sladka snov, ki jo delajo
čebele iz nektarja ali mane,
med, 2. gnojno vnetje, 3.
rastline, ki jih uporabljamo
za okras, 4. grm ali nizko
drevo z zelo trdim lesom.

maj-junij 1999 TTRCio

UGODNOSTI IN NAGRADE 2A NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba
Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno
ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov
naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. julija 1999 prispele na naš
naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Leopold Hribernik, Mislinjska
Dobrava 68, 2382 Mislinja, Rok Cah, Vlahovičeva 17, 6280 Ankaran, in Miha Noč, Cesta
na Golico 2, 4270 Jesenice. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Pregovor na črticah

po_A

P_ELE _

K-JA

_ A_IVEC

T_R

JE-K

M O N O_I

PO_DEK

RE_ST

znanost o lastnostih in spremembah
snovi - vzdevek pokojnega sloven¬
skega humorista Frana Milčinskega -
ponarejena stvar - človek, ki se rad
šali - elisa - najvišji moški pevski
glas - debelost, zajetnost - slika -
priljubljena družabna igra

S pomočjo med seboj pomešanih
opisov poiščite manjkajoče črke in z
njimi dopolnite besede. Po vrsti brane
dodane črke dajo nemški pregovor.

Rešitve vsaj dveh ugank prepišite na do¬
pisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje
do 20. julija pošljite na naslov Tehniška
založba Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljub¬
ljana (s pripisom "Timove uganke"). En
izžrebani reševalec bo po pošti prejel se¬
stavljanko za izdelavo plastične makete,
dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije.

Rešitve ugank iz aprilske številke revije
TIM:

Zlogovnica: gumenjak, jadralec
Logogrifna izpolnjevanka: aeroplan
Zlogovna izpolnjevanka: jadrnica

Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni
uganki prejmejo:

1: Franc Rebolj, Okrogarjeva kolonija 31,
1410 Zagorje ob Savi

2: Albert Zanin, Dolenja Trebuša 24 A,
5283 Slap ob Idrijci

3: Miha Češarek, Lepovče 38,

1310 Ribnica

72

'<?

oisuska © mmm .

Trgovsko podjetje

”Mladi tehnik

Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana

Odprto: od 8. do 19- ure, ob sobotah od 8. do 13- ure

Tel: (061) 126-11-55, faks: 126-22-43

TC4-RV - model avta na električni pogon 4 \VD,
1 : 10 (16 krogličnih ležajev, oljno vzmetenje)
33.500 SIT.

Vse za letalsko, ladijsko in avtomobilsko modelarstvo!

Prodajamo izdelke proizvajalcev in zastopnikov:

IULT1PLEX, GRAUPNER, MIBO MODELI, GM-RACING, IKARUS, BILLING BOATS, JAMARA, K0NTR0NIK,

OCTURA - program modelov, RV-naprav in pribora.

Servomehani/mi od 7 g dalje
(priključek MPX, Futaba, JR) - od 3-000 SIT.
Pri nakupu treh ali več kosov 10 % popusta.

RV-naprava PICO

(oddajnik z akumulatorjem in
sprejemnik) - 29.100 SIT

MULTIPLEX

IKARUS - modeli helikopterjev
na električni pogon - od 41.200 SIT naprej.

tl

"**Bfe3 5aas r

PANDA - jadralni RV-model - 9.890 SIT

. / (tudi verzija z električnim pogonom).

Plastične makete letal, ladij, vozil ter pribor in barve
proizvajalcev: ERTL, ITALERI, REVELL, HELLER,
DRAGON IN MONOGRAM.
Lesene sestavljanke letal, vozil, živali, hiš in
pohištva - WEICO IN WALACHIA.

BLERIOT III

ultralahek model letala,
primeren tudi za letenje
v dvoranah - 9.400 SIT,
elektromotor - 4.200 SIT.

Al RF IX MODEL KITS

Ves potrebni material za gradnjo: balza, smreka, bukev, vezana plošča, lepila, laki, folije itd.
Akumulatorji od 50 mAh naprej, elektromotorji, tudi brezkrtačni, motorji z notranjim zgorevanjem ter gorivo.
Blago pošiljamo po M-express, cena do 2 kg - 800 SIT, dostava običajno drugi delovni dan od naročila.

Vse cene so informativne! Pomagamo tudi z nasveti pri gradnji.

36 . TIM . maj-junij 1999 OM. maj-junij 1999.37

o

24

24

24

24

24

V

5

c

p

so

SO

SO

UJ

38 • - EK£io • maj-junij 1999 TTRIi?« maj-junij 1999 • 35