22 Zdrav Vestn. Supl. | april 2017 | Letnik 86
MetaboLne in horMonSke Motnje
1 Oddelek za kirurgijo, 
Splošna in učna 
bolnišnica Izola
2 Fakulteta za 
računalništvo in 
informatiko, Univerza v 
Ljubljani
Korespondenca/
Correspondence:
Matjaž križaj, e: matjaz.
krizaj@gmail.com
Ključne besede:
zapleteno vnetje 
slepiča; laparoskopska 
apendektomija; Ct; 
zapiranje krna; zapleti po 
operaciji
Key words:
complicated appendicitis; 
laparoscopic 
appendectomy; Ct 
scan; stump closure; 
postoperative 
complications
Citirajte kot/Cite as:
Zdrav Vestn. 2017;  
86:22–9.
Prispelo: 29. 6. 2016 
Sprejeto: 20. 1. 2017
Metabolne in hormonske motnjeizvirni znanstveni članek Zdrav Vestn. Supl. | april 2017 | Letnik 86
Primerjava laparoskopske apendektomije pri 
enostavnem in zapletenem vnetju slepiča
Comparison of laparoscopic appendectomy in 
uncomplicated and complicated appendicitis
Matjaž križaj,1 erik Štrumbelj,2 Stanislav Mahne1
Izvleček
Izhodišča: Laparoskopska apendektomija se vse bolj uveljavlja kot metoda izbire za kirurško zdra-
vljenje vnetja slepiča. Pri zapletenih vnetjih pa so mnenja deljena. Poročajo namreč o višjem od-
stotku konverzij, daljšem času operacije, večji pojavnosti abscesov in daljši hospitalizaciji. Cilj naše 
študije je bil primerjati način diagnosticiranja, zdravljenja in zapletov pri enostavnih vnetjih slepiča 
z zapletenimi.
Metode: V naši ustanovi je laparoskopska apendektomija metoda izbire kirurškega zdravljenja vseh 
oblik akutnega vnetja slepiča. V retrospektivno raziskavo smo vključili vse bolnike z akutnim vne-
tjem slepiča, ki so bili operirani v letu 2013 in 2014 v Splošni bolnišnici Izola. Izmed 273 jih je bilo iz 
analize izključenih 19 bolnikov, ki so bili operirani primarno s klasično tehniko in 1 bolnik, ki je bil 
po operaciji ponovno kirurško obravnavan z apendektomijo. Tako smo pri 253 bolnikih spremljali 
delež zapletenih vnetij glede na starost, mesec v letu, čas hospitalizacije, diagnostične metode, dreni-
ranje trebušne votline, delež konverzij, način oskrbe krna in delež pooperativnih zapletov.
Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala strmo rast deleža zapletenih vnetij pri starejši populaciji, 
glede na mesec v letu pa ni bilo statistično pomembnih razlik (test hi-kvadrat, p = 0,158). Čas hospi-
talizacije je bil pri zapletenih vnetjih daljši (3,49 v. 5,94 dni). Pri tistih, ki so imeli pred operacijo opra-
vljen CT, je bil delež zapletenih vnetij višji (CT 0,654, brez CT 0,229; test hi-kvadrat, p < 0,001). Delež 
dreniranj je bil pomembno višji (enostavno vnetje 0,223, zapleteno 0,855; test hi-kvadrat, p < 0,001). 
Delež enostavnega zapiranja krna s klipi je bil pri enostavnih vnetjih pomembno višji (enostavno 
vnetje 0,717, zapleteno 0,521; test hi-kvadrat, p = 0,005), pri deležu zgodnjih zapletov po operaciji in 
deležu konverzij pa ni bilo statistično pomembnih razlik.
Zaključki: Z našo raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike pri diagnosticiranju in zdravljenju 
glede na stopnjo vnetja slepiča, nismo pa ugotavljali statistično pomembne razlike v deležu konverzij 
ali zapletov po operaciji. Iz naših ugotovitev izhaja, da je laparoskopska apendektomija varna metoda 
pri vseh oblikah vnetja slepiča.
Abstract
Background: Laparoscopic appendectomy has been gaining ground as a gold standard for the treat-
ment of acute appendicitis. For complex inflammation there is no common opinion. A higher con-
version rate, longer operative time, higher incidence of abscess formation and longer hospitalization 
are being reported. The aim of our study was to compare the diagnostic modalities, treatment and 
postoperative complications in uncomplicated and complicated appendicitis.
Methods: In our institution laparoscopic appendectomy is the method of choice for the treatment of 
every type of appendicitis. In our retrospective analysis, all patients with acute appendicitis operated 
on in the years 2013 and 2014 were included. Among 273 patients, 19 were excluded due to primary 
1752
Primerjava laparoskopske apendektomije pri enostavnem in zapletenem vnetju slepiča 23
iZVirni ZnanStVeni čLanek
1752
open procedure and one who underwent revision surgery for other disease and had appendectomy 
performed. In 253 patients we observed the proportion of the postoperative complications in uncom-
plicated and complicated cases with respect to patients’ age, period of the year, duration of hospital 
stay, diagnostic modalities, drainage of the abdominal cavity, conversion rate and stump closure.
Results: The analysis showed a steep increase of complicated appendicitis in elderly population, but 
there were no significant differences regarding period of the year (χ2 test, p = 0.158). The hospital 
stay was longer in complicated cases (5.94 days v. 3.049 days). When a preoperative CT scan was 
performed, cases were more often complicated (CT 0.654, no CT 0.229; χ2 test, p < 0.001), as was the 
proportion of drain insertions during surgery (0.5490 v. 0.065; χ2 test, p < 0.001). The proportion of 
clips for the stump closure was higher in the uncomplicated group (0.717 v. 0.521; χ2 test, p = 0.005). 
The rate of early postoperative complications and conversion rate revealed no significant difference.
Conclusions: We have found out there is a difference in diagnostic modalities and treatment options 
in uncomplicated and complicated appendicitis, but no significant difference in the conversion rate 
and early postoperative complications. Our analysis suggests that laparoscopic appendectomy is a 
safe method in all types of appendicitis.
Uvod
Laparoskopska apendektomija (LA) 
se pri kirurškem zdravljenju vnetja sle-
piča vedno bolj uveljavlja kot metoda 
izbire (1-2). Mnenja glede uporabe lapa-
roskopske tehnike pri zapletenih vnetjih 
so različna, saj nekateri poročajo o višjem 
odstotku konverzij, daljšem času operaci-
je, večji pojavnosti abscesov in daljši ho-
spitalizaciji (3); drugi ugotavljajo ugoden 
potek LA tudi pri zapletenem apendiciti-
su (4,5). V Splošni bolnišnici Izola (SBI) 
je laparoskopska apendektomija metoda 
izbire pri zdravljenju akutnega vnetja sle-
piča, tako enostavnega kot zapletenega.
Predpostavljali smo, da obstaja več 
zapletenih vnetjih pri starejši populaciji 
kot pri mlajši (6,7). Opazovali smo tudi 
zapletenost vnetij glede na mesec v letu, 
pri čemer nas je zanimala morebitna se-
zonska korelacija.
Tabela 1: Frekvence in relativne frekvence posameznih kombinacij različnih spremenljivk in 
spremenljivke zapleteno vnetje ter rezultati testa hi-kvadrat za vsako spremenljivko posebej.
Spremenljivka Enostavno Zapleteno χ2 p
Ct = ne 175 (69 %) 52 (21 %) 21,22 <0,001
Ct = da 9 (4 %) 17 (6 %)
dren = ne 143 (57 %) 10 (4 %) 83,92 <0,001
dren = da 41 (16 %) 59 (23 %)
konverzija = ne 179 (71 %) 65 (25 %) 1,39 0,261
konverzija = da 5 (2 %) 4 (2 %)
klipi = ne 52 (21 %) 33 (13 %) 8,61 <0,001
klipi = da 132 (52 %) 36 (14 %)
dodatni zaplet = ne 179 (71 %) 68 (27 %) 0,349 0,698
dodatni zaplet = da 5 (2 %) 1 (0 %)
24 Zdrav Vestn. Supl. | april 2017 | Letnik 86
MetaboLne in horMonSke Motnje
Slika 1: Modra črta prikazuje zglajeno oceno odvisnosti deleža zapletenih 
vnetij od starosti osebe ob operaciji. Standardna napaka ocene je predstavljena 
s sivim območjem (68-odstotni interval zaupanja). točke predstavljajo 
posamezne osebe.
Bolniki in metode
V našo retrospektivno raziskavo smo 
vključili vse bolnike z akutnim vnetjem 
slepiča, operirane v letu 2013 in 2014 v 
SBI. Izmed 273 je bilo iz analize izklju-
čenih 19 bolnikov, ki so bili operirani 
primarno s klasično tehniko, in 1 bolnik, 
pri katerem je bila po operaciji narejena 
operativna revizija in ob tem tudi apen-
dektomija. Za klasično tehniko smo se 
odločili, ko smo ocenili, da bolnik ni 
sposoben prenašati pnevmoperitoneja, 
ter pri majhnih otrocih. Zapleteno vnetje 
slepiča smo opredelili kot gangrenozno 
vnetje z lokalnim ali difuznim peritoni-
tisom ali abscesom, ali pa kadar je bil sle-
pič gangrenozno vnet in perforiran.
Vsi bolniki so pred ali med operaci-
jo dobili antibiotično terapijo, in sicer 
večinoma kombinacijo metronidazola 
in gentamicina. Pri oceni, da gre za fle-
gmonsko vnetje, je bolnik prejemal an-
tibiotično terapijo do 24 ur, pri gangren-
skih vnetjih do 72 ur, pri zapletenem pa 
vsaj 72 ur, čeprav so mnenja glede traja-
nja antibiotične terapije deljena (14-15).
Vse operacije so bile narejene na ravni 
operacijski mizi. Preko reza nad ali pod 
popkom smo z Veressovo iglo naredili 
prevmoperitonej, uvedli 10 mm troakar, 
nato pa uvedli še 2, v primeru tehničnih 
težav pa 3 troakarje, in sicer 5 mm su-
prapubično, 10–12 mm medialno od leve 
spine iliake superior anterior in redkeje 
5 mm port pod desnim rebrnim lokom. 
Mezoapendiks smo izpreparirali s har-
monično kljukico in klipi, bazo slepiča 
pa prekinili po oskrbi s standardnimi 
ali zaklepnimi klipi, z zanko endoloop 
ali s spenjalnikom (ATS ali EndoGIA), 
včasih pa tudi z dodatnimi šivi. Način 
prekinitve baze je bil odvisen od debe-
line slepiča ali obsežnosti vnetja na sami 
bazi  (16-20). Trebušno votlino smo iz-
pirali s fiziološko raztopino pri hujšem 
peritonitisu, abscesu ali mezeči krvavitvi 
vstavili dren v ležišče slepiča ali Dougla-
sov prostor, večinoma skozi suprapubič-
ni port.
Za konverzijo smo se odločili v pri-
meru, da anatomske razmere niso omo-
gočale dovolj varnega laparoskopskega 
posega (0,39 %).
Rezultati
V obdobju 2 let je bilo operiranih 273 
bolnikov zaradi vnetja slepiča: v 253 pri-
merih (93 %) je bila narejena LA in v 20 
(7 %) klasična apendektomija z laparoto-
mijo, največkrat po Sprenglu. V članku 
obravnavamo le laparoskopske posege 
in jih primerjamo glede na stopnjo vne-
tja. Zdravili smo 185 bolnikov z enostav-
nim (73,1 %) in 68 bolnikov z zapletenim 
vnetjem slepiča (26,9 %), starih 4–83 let. 
Povprečna starost je bila 34,6 let, medi-
ana 32,0, standardna deviacija 19,8 leta.
Pri večini bolnikov z akutnim vne-
tjem slepiča smo pred operacijo opravili 
slikovno diagnostiko (237 od 253 prime-
rov oz. 93,7 %), da bi se izognili negativ-
nim apendektomijam (9-10), in sicer pri 
večini samo ultrazvok (v 212 primerih 
oz. 83,8 %), pri ostalih pa dodatno ali 
Primerjava laparoskopske apendektomije pri enostavnem in zapletenem vnetju slepiča 25
iZVirni ZnanStVeni čLanek
Slika 2: Deleži zapletenih vnetij po mesecih. Modre brčice predstavljajo 2 
standardni napaki okoli ocenjenega deleža.
samo nizkodozni CT trebuha (v 25 pri-
merih oz. 9,9 %). Predpostavljali smo, da 
se pri zapletenih vnetjih večkrat uporabi 
CT kot primarna diagnostična metoda 
ali pa kot dopolnilo k ultrazvočni prei-
skavi (13).
Bilo je 6 zgodnjih pooperativnih za-
pletov (2,4 %), ki smo jih klasificirali 
po klasifikaciji Dindo-Clavien  (8): Pri 
enem je prišlo do dihalne odpovedi in 
je potreboval zdravljenje v enoti za in-
tenzivno zdravljenje (stadij IVa), pri 
treh se je razvil absces v trebušni votlini: 
eden je bil uspešno dreniran perkutano 
(stadij IIIa), dva pa sta bila ponovno 
operirana; pri enem je bila opravljena 
laparoskopska lavaža, pri drugem pa 
je prišlo še do perforacije divertikla na 
sigmoidnemu delu debelega črevesa, 
zato je bila narejena resekcija po Hart-
mannu (oba stadij IIIb). Pri enem smo 
opravili odprto revizijo zaradi krvavitve 
iz levega porta, kjer je šlo za iatrogeno 
poškodbo spodnje epigastrične arterije 
(stadij IIIb). Okužbo pooperativne rane 
smo opažali v 1 primeru (stadij I). Smr-
tnosti ni bilo.
Statistična analiza
Statistična analiza je bila v celoti izve-
dena v programskem jeziku za statistič-
no programiranje R in z uporabo paketa 
za statistično vizualizacijo ggplot2.
Povezanost med zapletenostjo vne-
tja in starostjo bolnika ob operaciji smo 
preverili z uporabo metode loess za gla-
jenje deleža zapletenih vnetij in vizu-
alnim ugotavljanjem razlik na podlagi 
standardnih napak ocene. Rezultati so 
prikazani na Sliki 1. Brez delitve na do-
ločene starostne podskupine lahko že iz 
ilustracije razberemo, da delež zaplete-
nih vnetij verjetno narašča s starostjo.
Po petdesetem letu se delež približno 
podvoji (v primerjavi z mlajšo popula-
cijo), čeprav je v rezultatih preveč ne-
gotovosti oz. imamo premalo podatkov 
za bolj zanesljivo oceno. Pri starosti nad 
60 let delež zapletenih vnetij verjetno že 
preseže delež enostavnih vnetij.
Morebitno povezanost med mesecem 
v letu, ki smo jo obravnavali kot kate-
gorično (neurejeno) spremenljivko, in 
zapletenostjo vnetja, ki je prav tako ka-
tegorična spremenljivka, smo preverili s 
preizkusom hi-kvadrat. Na podlagi po-
datkov ni moč zavrniti ničelne hipoteze, 
da je delež zapletenih vnetij v vseh me-
secih enak (χ2 = 15,564, df = 11, p = 0,158). 
Deleži po mesecih so prikazani tudi na 
Sliki 2.
Domnevali smo, da je pričakovani 
čas hospitalizacije večji pri zapletenih 
vnetjih (vzorčni povprečji sta bili 3,49 
dni za enostavna in 5,94 dni za zapletena 
vnetja). Domnevo smo preverili s stan-
dardnim t-testom brez predpostavke o 
enaki varianci časov hospitalizacije v 
obeh skupinah, zapletenih in enostavnih. 
Na podlagi rezultatov lahko zavrnemo 
ničelno domnevo, da je razlika enaka 0 
in sprejmemo alternativno domnevo, da 
je pričakovani čas hospitalizacije večji 
pri zapletenih vnetjih (t = –4,60, df = 83, 
26 Zdrav Vestn. Supl. | april 2017 | Letnik 86
MetaboLne in horMonSke Motnje
p < 0,001, 95-odstotni interval zaupanja 
(–∞, –0,157]).
Povezanost med dihotomnimi spre-
menljivkami CT, dren, konverzija, preki-
nitev s klipi in dodaten zaplet ter spre-
menljivko zapleteno vnetje smo preverili 
s testi hi-kvadrat. Rezultati so povzeti v 
Tabeli 1. Pomembne povezanosti so pri 
spremenljivkah CT, dren in klipi:
 Pri enostavnim vnetjih smo bazo 
večinoma prekinili s klipi (71,7 %), pri 
zapletenih pa samo v približno polovici 
primerov (52,1 %).
Pri enostavnih vnetjih smo drenirali 
manjši delež (22,3 %) kot pri zapletenih 
vnetjih (85,5 %).
Če je bil narejen CT, je bil delež zaple-
tenih vnetij višji (65,4 %) kot v primerih, 
ko CT ni bil narejen (22,9 %).
Pri spremenljivkah konverzija in do-
datni zaplet pa na podlagi rezultatov ni 
bilo moč zavrniti ničelnih hipotez, da 
spremenljivki nista povezani z zaplete-
nostjo vnetja.
Skupini enostavnih in zapletenih se 
razlikujeta v povprečni starosti, kar je 
pričakovano (povprečji sta približno 30 
let in 45 let). Da bi preverili, ali so razlike 
med skupinama v Tabeli 1 le posledica 
razlike v povprečni starosti obeh skupin, 
smo hkrati modelirali vpliv starosti in 
posamezne dihotomne spremenljivke na 
odvisno spremenljivko zapleteno vnetje. 
Uporabili smo model logistične regresi-
je. Rezultati so povzeti v Tabeli 2 in ka-
žejo, da tudi ob upoštevanju starosti ob 
operaciji pridemo do enakih zaključkov 
kot s preizkusi v Tabeli 1.
Tabela 2: Povzetki modelov logistične regresije za različne neodvisne spremenljivke in odvisno 
spremenljivko zapleteno vnetje. Pri vseh modelih je bila neodvisna spremenljivka tudi starost ob 
operaciji.
Spremenljivka Koeficient Ocena Stand. nap. ocene p vrednost
Ct b0 –2.43 0.35 <0.001
bCt 1.28 0.48 0.007
bstarost 0.03 0.01 <0.001
dren b0 –3.53 0.47 <0.001
bdren 2.78 0.39 <0.001
bstarost 0.03 0.01 0.004
konverzija b0 –2.50 0.35 <0.001
bkonverzija 0.25 0.76 0.739
bstarost 0.04 0.01 <0.001
klipi b0 –2.01 0.41 <0.001
bklipi –0.68 0.31 0.028
bstarost 0.04 0.01 <0.001
dodatni zapleti b0 –2.53 0.35 <0.001
bdodatni –1.29 1.23 0.293
bstarost 0.04 0.01 <0.001
Primerjava laparoskopske apendektomije pri enostavnem in zapletenem vnetju slepiča 27
iZVirni ZnanStVeni čLanek
Skupini enostavnih in zapletenih se 
razlikujeta v povprečni starosti, kar je 
pričakovano (povprečji sta približno 30 
let in 45 let). Da bi preverili, ali so razlike 
med skupinama v Tabeli 1 le posledica 
razlike v povprečni starosti obeh skupin, 
smo modelirali vpliv starosti na posame-
zne dihotomne spremenljivke. Uporabili 
smo model logistične regresije. Pri dre-
niranju je bil vpliv starosti na dreniranje 
statistično pomemben, pri preostalih 
štirih spremenljivkah pa vpliv starosti ni 
bil statistično pomemben (vsi p > 0,3). Z 
uporabo modela logistične regresije za 
spremenljivko dren smo ocenili, da bi se 
ob povečanju povprečne starosti s 30 na 
45 let delež dreniranja povečal z 22 % na 
32 %.
Povečanje ni zanemarljivo, a poja-
sni le manjši del razlike med deležema 
dreniranj pri enostavnih in zapletenih 
(22,3 % in 85,5 %). Razlike med skupi-
nama torej niso (le) posledica razlike v 
starosti.
Razpravljanje
O laparoskopski odstranitvi sle-
piča (LA) je prvi poročal ginekolog 
Semm  (12). V zgodnjih 90. letih je po 
uvedbi videolaparoskopije prišlo do izje-
mnega razvoja laparoskopskih operacij; 
laparoskopska holecistektomija je posta-
la zlati standard, kmalu tudi v Sloveniji: 
Vodopija in Gorjanc sta prva poročala o 
laparoskopskih holecistektomijah v Slo-
venj Gradcu (predavanje junija 1990).
Laparoskopska apendektomija se je 
zaradi začetnega večjega števila zapletov, 
dražjega in daljšega posega (Kathkuda, 
Fingerhut  (15,21)) uvajala precej poča-
sneje. V Sloveniji je bilo do konca l. 1995 
opravljenih 89 LA  (22), leta 2008 pa še 
vedno samo 178 letno  (23), vendar av-
torji iz Izole, Slovenj Gradca in Ljubljane 
na 10. kongresu Endoskopske kirurgije 
v Portorožu opozarjajo na nizko število 
zapletov poleg že znanih prednosti mi-
nimalno invazivnega posega. (Endosk 
rev2009, vol.14, no. 30 T. Jakomin, J. Gor-
janc, J. Grosek). Velike svetovne statistike 
v zadnjih letih poročajo o bistveno ugo-
dnejšem poteku in rezultatih LA tudi pri 
zapletenem apendicitisu (4,5). Na 13. slo-
venskem endoskopskem kongresu v Ma-
riboru 2015 pa kolegi s Ptuja že poročajo 
o prevladujočem številu LA nad klasično 
apendektomijo (24). Kako je v državnem 
merilu, ne vemo, zdi pa se, da so pre-
cejšnje razlike v deležu LA med vsemi 
apendektomijami na kirurških oddelkih 
v Sloveniji. Žal ni enotnega informacij-
skega sistema, da bi to preverili.
V naši ustanovi se delež zapletenih 
vnetij slepiča (27 %) ujema s podatki v 
literaturi  (11,15). Pri starostnikih je po 
naših podatkih pomembno večja stopnja 
zapletenih vnetij, podobno kot v litera-
turi  (6,7). Diagnostične metode: ob kli-
ničnih in laboratorijskih podatkih je da-
nes najbolj uveljavljena in tudi povedna 
UZ metoda, pri zapletenih vnetjih poleg 
UZ še CT trebuha  (9,10,11,13). Za oskr-
bo krna slepiča v naši seriji prevladujejo 
endoklipi, v zadnjih letih resorbilni, in 
endoskopske zanke, pri debelejši, in pri 
hudo vnetno spremenjeni bazi Endo Gia, 
kar pa je dražje (17-20). Delež konverzij 
je bil nizek –0,80 %. Dren smo postavili 
v 85,5 % pri zapletenem ter v 22,3 % pri 
enostavnem vnetju. Trajanje hospitali-
zacije je bilo pri zapletenem vnetju dalj-
še  (4,5,7). Delež pooperativnih zapletov 
je v literaturi pričakovano pogostejši pri 
zapletenem vnetju  (3-5); pri nas glede 
tega ni bilo statistično pomembne razli-
ke.
V naši ustanovi se za LA odločimo 
pri veliki večini apendektomij; pomi-
sleke imamo samo pri zelo majhnih 
otrocih, predvsem zaradi inštrumen-
tov, ki so zanje nesorazmerno veliki. Pri 
najmlajših uporabimo t. i. otroški set, v 
katerem so inštrumenti krajši, optika je 
28 Zdrav Vestn. Supl. | april 2017 | Letnik 86
MetaboLne in horMonSke Motnje
5 mm, kar pa ima za posledico slabšo 
kakovost slike. Pri večini težjih od 20 kg 
pa se navadno odločamo za standardni 
laparoskopski pristop. Glede na to, da 
klasičnih apendektomij naredimo izre-
dno malo, primerjave v smislu manjše 
bolečnosti, krajše ležalne dobe in števi-
lu zapletov nismo mogli narediti, lahko 
pa trdimo, da je metoda varna pri vseh 
oblikah vnetja slepiča, saj je zapletov 
malo pri enostavnih in zapletenih vne-
tjih. Pri danem vzorcu nismo mogli za-
vrniti hipoteze, da so pojavi dodatnih 
zapletov odvisni od tega, ali gre za eno-
stavno ali pa za zapleteno vnetje slepiča. 
Za večjo zanesljivost ugotovitev pa bo 
potrebna raziskava, ki bo zajela daljše 
obdobje.
Zaključki
Z našo raziskavo smo ugotovili, da 
obstajajo razlike pri diagnosticiranju in 
zdravljenju ter trajanju hospitalizacije 
glede na stopnjo vnetja slepiča, nismo pa 
ugotavljali razlike v deležu konverzij ali 
pooperativnih zapletov. S standardizira-
nimi postopki pred, med in po posegu 
je laparoskopska operacija metoda iz-
bire zdravljenja akutnega apendicitisa v 
naši ustanovi. V obravnavanem obdobju 
se je izkazala kot varna metoda pri vseh 
oblikah vnetja slepiča. Glede na svetovne 
trende, potrjene tudi z našimi rezultati, 
smo mnenja, da je laparoskopska apende-
ktomija metoda izbire za operacijo eno-
stavnega in zapletenega vnetja slepiča, žal 
pa še vedno ni enotnega informacijskega 
sistema, iz katerega bi bilo to razvidno.
Literatura
1. Guller U, Hervey S, Purves H, Muhlbaier LH, 
Peterson ED, Eubanks S, et al. Laparoscopic Ver-
sus Open Appendectomy. Annals of Surgery. 
2004;239(1):43–52
2. Breznikar B. Laparoskopske apendektomije v SB 
Slovenj Gradec. Endoskopska revija. 2005;24:123–7.
3. Bat O, Kaya H, Celik HK, Sahbaz NA. Clinical 
results of laparoscopic appendectomy in patients 
with complicated and uncomplicated appendicitis. 
Int J Clin Exp Med. 2014;7(10):3478–81.
4. Ashraf MM, Khaled MM. Laparoscopic appen-
dectomy in complicated appendicitis: Is it safe? 
Minim Access Surg. 2013;9(2):55–8.
5. Tiwari MM, Reynoso JF, Tsang AW, Oleynikov 
D. Comparison of outcomes of laparoscopic and 
open appendectomy in management of uncom-
plicated and complicated appendicitis. Ann Surg. 
2011;254 (6):927–32.
6. Segev L, Keidar A, Schrier I, Rayman S, Wasser-
berg N, Sadot E. Acute Appendicitis in the Elderly 
in the Twenty-First Century. Journal of Gastroin-
testinal Surgery. 2015;19(4):730–5.
7. Harbrecht BG, Franklin GA, Miller FB, Smith 
JW, Richardson JD. Acute appendicitis—not just 
for the young. The American Journal of Surgery. 
2011;202(3):286–90.
8. Dindo D, Demartines N, Clavien P-A. Classifica-
tion of Surgical Complications. Annals of Surgery. 
2004;240(2):205–13.
9. Vidmar D. Ultrazvočna diagnostika akutnega 
vnetja slepiča ter njen vpliv na kirurško odločitev. 
Ultrasound diagnosis of acute appendicitis and its 
impact onsurgical decision-making. Endoscopic 
Rev. 2009;14(31):137–44.
10. Kaiser S, Mesas-Burgos C, Söderman E, Frenckner 
B. Appendicitis in Children–Impact of US and CT 
on the Negative Appendectomy Rate. European 
Journal of Pediatric Surgery. 2004;14(4):260–4.
11. Atema JJ, van Rossem CC, Leeuwenburgh MM, 
Stoker J, Boermeester MA. Scoring system to 
distinguish uncomplicated from complicated 
acute appendicitis. British Journal of Surgery. 
2015;102(8):979–90.
12. Semm K. Endoscopic Appendectomy. Endoscopy. 
1983;15(02):59–64.
13. Tsukada K, Miyazaki T, Katoh H, Masuda N, Oji-
ma H, Fukuchi M, et al. CT is useful for identifying 
patients with complicated appendicitis. Digestive 
and Liver Disease. 2004;36(3):195–8.
14. van Rossem CC, Schreinemacher MHF, van Ge-
loven AAW, Bemelman WA. Antibiotic Durati-
on After Laparoscopic Appendectomy for Acu-
te Complicated Appendicitis. JAMA Surgery. 
2016;151(4):323.
15. Kathkouda N, et al. Laparoscopic Versus Open 
Appendectomy. Ann Surg. 2005;242(3).
16. Khiria LS, Ardhnari R, Mohan N, Kumar P, Nam-
biar R. Laparoscopic Appendicectomy for Compli-
cated Appendicitis. Surgical Laparoscopy, Endos-
copy & Percutaneous Techniques. 2011;21(3):142–5.
17. Naiditch J, Lautz T, Chin A, Browne M, Rowell 
E. Endoloop as the First Line Tool for Appen-
diceal Stump Closure in Children with Appen-
dicitis. European Journal of Pediatric Surgery. 
2013;25(02):155–9.
18. Nadeem M, Khan SM, Ali S, Shafiq M, Elahi MW, 
Abdullah F, et al. Comparison of extra-corporeal 
knot-tying suture and metallic endo-clips in lapa-
Primerjava laparoskopske apendektomije pri enostavnem in zapletenem vnetju slepiča 29
iZVirni ZnanStVeni čLanek
roscopic appendiceal stump closure in uncompli-
cated acute appendicitis. International Journal of 
Surgery Open. 2016;2:11–4.
19. Mayir B, Ozben Ensari C, Bilecik T, Aslaner A, 
Oruc MT. Methods for closure of appendix stump 
during laparoscopic appendectomy procedure. 
Turkish Journal of Surgery. 2015;31(4):229–31.
20. Matyja M, Strzałka M, Rembiasz K. Laparosoco-
pic Appendectomy, Cost-Effectiveness of Three 
Different Techniques Used to Close the Appendix 
Stump. Polish Journal of Surgery. 2015;87(12):634–
7.
21. Fingerhut A, Millat B, Borrie F. Laparoscopic ver-
sus Open Appendectomy: Time to Decide. World 
Journal of Surgery. 1999;23(8):835–45.
22. Pegan V. Laparoskopska kirurgija v Sloveniji – 
konservativnost ali preudarnost? In: 3. Kongres 
Endoskopske kirurgije v Sloveniji – 3rd Congress 
of Endoscopic Surgery of Slovenia with Interna-
tional Participation, Rogla 28–29 3. 1996. Book of 
Abstracts p.1.
23. Starc M, Tomažič A Laparoskopska kirurgija v Slo-
veniji v letu 2008 – rezultati ankete. Endoscopic 
Rev. 2009;114(30).
24. Kalšek S. Laparoskopske apendektomije v Splošni 
bolnišnici Ptuj. In: Ivanecz,A, KrebsB, editors. 13. 
Kongres endoskopske kirurgije Slovenije. Mari-
bor; Apr 2015. Zbornik predavanj p.121- 2.