Delavska
Pravica
Glasilo Rrščansteega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika
&n popr«) — Uredništvo: Ljubliana, Miklošiča c> — Nefrankirana pisma •« ne sprejemaj«
Posamezna Številka Din 1 Din 4'—■, ca četrt leta Din 10’—, za pol Teta Din 20*•—j
Cena: za 1 mesec	n	Oglati, reklamacije in naročnina na uprav«
Teta Din 20'—; za	11	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad.
inozemstvo Din	V—	(mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Stev, čekovnega računa 14.90t
V strokovno organizacijo!
Moderna kapitalistična doba je ustvarila razredni boj med posedujočimi gospodarskimi sloji in med delovnim človekom — proletarijatom. Industrija, ki se bori za vedno večje dobičke, katere potem poberejo razni delničarji in upravni svetniki, črpa seveda te vire dohodkov zgolj iz delavstva in konzumenta. Razumljivo je, da je nastal tu kader ljudi, ki ne dela in ne seje, pač pa samo žanje. Po večini ti gospodje nikdar niti ne vidijo tistih, ki jim te brezdelne dohodke donašajo.
Te vrste ljudi je vsak dan več. Stalno naraščajoče število novih industrij kaže, da že vsakdo, ki poseduje vsaj nekaj kapitala, skuša v industriji ta kapital dobro vložiti. Zadosti je, da vsaj prične, saj vnaprej mu bo množilo kapital delavstvo. Da tako industrija obratuje brez ozira na kake določbe socialne zakonodaje, se seveda razume. Bog pa ne daj, da tu pade kaka misel o delavski organizaciji. Takoj so žrtve tu, ki se kaznu)e)o s takojšnjim odpustom kot svarilni zgled vsemu zaposlenemu delavstvu.	,
Današnja doba je res doba lova za denarjem.
V tem lovu človek zgubi vsak notranji čut obveznosti do sočloveka — delavca. Lov za dobičkom ga v celoti omami. Tak človek pozabi na vse svoje dolžnosti in počasi skuša temu — stremljenju prilagoditi celo še svojo vest in notranji klic Po pravičnem odnošaju do sočloveka. Tako ostane, na zunaj sicer dober katoličan, je pa popoln suženj mamona. Tak človek dobi po navadi kot »odličen« član človeške družbe tudi velik vpliv v javnem življenju. Čim več je takih ljudi, tem bolj zastrupljajo javno mnenje s svojimi materialističnimi nazori. Razumljivo, da pride potem javno mišljenje v opreko z nalogami krščanske strokovne organizacije.
Kam gremo, se marsikdo vpraša dandanes. Žalibog popolnoma upravičeno. Ta strašni razbrzdani boj zmaterializirane človeške družbe ze razjeda osnovno celico človeške družbe, družino. Ubogi delavec, žrtev boja s kapitalom, ne more več niti svoji družini preskrbeti zadosten vsakdanji kruh. Kje pa je obleka, stanovanje, potrebna izobrazba otrokom itd. Za vse to danes nihče več ne vpjaša. Kaj mar delodajalcu delavčeva družina? Lastnikom industrij je mar samo — dobiček, denar)
Veliko pišejo in govore o socialnem vprašanju, o nastalih težkih časih, o propadanju družine in demoralizaciji človeške družbe. Toda, lahko bodo še mnogo pisali in govorili. Vse pa bo za celoto brez uspeha, morda le z edinim učinkom, da bodo nekateri od tega dobro živeli. Za ozdravitev človeške družbe pred neizbežnim propadom je treba učinkovitejših sredstev. Neukrotljivemu in naravnost divjemu boju za dobičkom na račun človeških življenj je treba streti glavo. Kjer gre za tako veliko vprašanje, kot je to, ne more biti govora o_ kakem solidarizmu s tako družbo. Razredni boj, ki ga je ustvarila ta družba in ga vodi proti vsemu delovnemu človeštvu, se more ublažiti in končati le z razrednim bojem vseh izkoriščanih.^ Zato je potrebno, da se delavci organizirajo v strokovni organizaciji in enkrat odkrito povedo vsej javnosti v obraz: do tu in ne dalje. Kjer gre za človeka in družino, mora vsak govor o kakem solidarizmu s tako družbo odpasti. Tu solidarizma ne more in ne sme biti, dokler ti ljudje znova ne dobijo pojem o človeku kot stvarstvu božjem in njegovih vzvišenih življenskih nalogah, ne pa, da razumejo pod človekom samo sredstvo za pridobivanje kapitala.
Uspešen boj proti kapitalističnemu razrednemu boju je mogoče
K volitvam obratnih zaupnikov
V smislu § 115. zakona o zaščiti delavcev od- | nosno člena 6. navodil smejo v podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, tako delavci kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnik«. V podjetjih pa, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika tudi nameščenci.
V posameznih podjetjih je pogosto prišlo med delavstvom in nameščenci, zaposlenimi v enem in istem obratu, do nesoglasja glede izvolitve nameščenskih zaupnikov. Niti delavci, niti nameščenci niso bili čisto na jasnem glede izvolitve nameščenskih zaupnikov. Pri zadnjih volitvah so nameščenci predilnice v Litiji, ki jih je nad 10, odklonili predložitev svoje kandidatne liste. Volili pa so vseeno in sicer delavsko listo, ki so jo predlagali narodni socialisti. Delavska zbornica je vse glasove nameščencev razveljavila. Narodna strokovna zveza se je pritožila na bansko upravo, ki je pritožbi ugodila in razveljavila volitve. Volivni odbor pa se je zoper odločbo kralj, banske uprave pritožil na ministrstvo za socialno politiko, ki je odločbo banske uprave razveljavilo in volitve potrdilo. Ministrstvo
1 je svoj odlok podprlo s sledečimi razlogi: j Določilo zakona o zaščiti delavcev v § 115. daje nameščencem, kadar jih je več kot 10, celo podjetje pa voli manj kot tri zaupnike, pravico izbirati, da ali volijo skupno z delavci delavske zaupnike, ali pa volijo svojega posebnega zaupnika. Kadar pa podjetje, ki ima več kot 10 nameščencev in se voli več kot tri zaupnike, takrat nameščenci te pravice izbiranja nimajo, marveč morajo sami voliti svojega nameščenskega zaupnika in ne smejo voliti skupno z delavci delavskih zaupnikov.
Nameščenci v tem podjetju so bili pozvani od votivnega odbora, da v smislu § 115. zakona o zaščiti delavcev sami postavijo svoje nameščenske kandidate, ker skupno z delavci v smislu citiranega paragrafa ne smejo voliti delavskih zaupnikov. Nameščenci pa so to odklonili in so nato volili delavsko listo. Ker pa v smislu citiranega paragrafa ne smejo voliti delavskih zaupnikov, je zastopnik Delavske zbornice pravilno postopal, ko je razveljavil glasove nameščencev, ki so bili oddani za delavsko listo. Ker morajo torej voliti nameščenci samo svojega nameščenskega zaupnika, bi bili morali postaviti svoje nameščenske Kandidate. Ako tega niso napravili, so s tem izjavili, da se volitev zaupnikov ne marajo udeležiti in da se torej nočejo poslužiti pravic, ki jim jih daje § 108. zakona o zaščiti delavcev.
Da bi volitve obratnih zaupnikov potekale v ! popolnem skladu z obstoječimi navodili, je Delavska zbornica poslala vsem predsednikom (starešinom) obratnih zaupnikov sledečo okrožnico:
Vsem starešinam delavskih in nameščenskih zaupnikov!
1. Priloženo Vam pošiljamo en izvod brošu-rice: »Zaščita delavskih in nameščenskih zaupnikov«, ki jo je napisal dr. Stojan Bajič. To je prvo delo te vrste in vsebuje najnovejšo judikaturo, ki se tiče tega vprašanja. Brošura je za Vašo arhivo.
2. Bliža se mesec december in priporočamo vsem zaupniškim odborom, da pričenjajo takoj s ___lmUUM-—ini—	"	"	Trmrirniini	i	m—■
le v delavski strokovni organizaciji. Tu pride boj do pravega učinka in tudi uspeha. Vse drugo delo, ki' izrečno ne podpira delavske borbe v strokovni organizaciji, je le zavlačevanje perečega vprašanja. To je pa le v korist nedeljenemu materialističnemu pohodu in vsem njegovim posledicam.
pripravami za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov za leto 1935, tako da bodo vse volitve brez težkoč izvršene v mesecu januarju 1935, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavcev.
Predvsem naj zaupniški odbori takoj sklepajo
o	načinu izvedbe volitev, t. j. ali se bodo vršile vojitve po skrajšanem ali po rednem postopku in naj takoj od nas zahtevajo potrebne tiskovine. Kadar naročate tiskovine, je potrebno navesti, da-li rabite tiskovine za skrajšani ali redni volilni postopek in za katero podjetje, odnosno za kateri obrat. Vse tiskovine za izvedbo teh volitev dobite od nas. Prilagamo seznam obrazcev, ki so potrebni za redni ali skrajšani volilni postopek.
Do 10. decembra je izvršiti sledeče:
1. Naročiti potrebne tiskovine.
2. Sestaviti volilni odbor za izvedbo volitev (vidi čl. 9. Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov).
3. Zahtevati od Inšpekcije dela, da volilni odbor potrdi, in ji predložiti dan volitev (vidi člen 12. Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov).
Radi hitrejše in lažje izvršitve tega dela in radi kontrole s strani podpisane zbornice, Vam svetujemo, da vso korespondenco, ki je v zvezi z volilnim postopkom s kr. bansko upravo (Inšpekcijo dela) vršite preko nas,- tako da bomo imeli pregled čez ves potek ter izvršili tudi eventuelne intervencije pri Inšpekciji dela in delodajalcih^ in če bi bilo potrebno, dali navodila onim odborom, ki dela še popolnoma ne razumejo.
3. S poslanim materialom je treba štediti. Zbornica ne bo poravnala računov za materijalne izdatke takega materijala, katerega ima ona sama na zalogi. Zato Vam svetujemo, da predno kaj nabavite, zahtevate to od nas. Za vsako nabavo materijala morate dobiti od nas predhodno odobritev. Za korespondenco z nami Vam priloženo pošiljamo nekaj kuvert.
4. Vsi starešine delavskih in nameščenskih zaupnikov naj nam do 10. decembra 1934 pošljejo svoja poročila, kaj so z ozirom na to našo okrožnico podvzeli, odnosno naj nam pošljejo prepis zapisnika seje, na kateri se je o tej zadevi razpravljalo.
Ljubljana, dne 24. novembra 1934.
Predsednik:
Lojze Sedej, 1. r.
Tajnik:
Filip Uratnik, 1. r.
Ce slučajno kateri predsednik oziroma starešina obratnih zaupnikov ni prejel te okrožnice, kateri je bil priložen tudi seznam potrebnih tiskovin, naj se obrne na Delavsko zbornico in naj zahteva, da se mu to dostavi. Vse naše strokovne skupine in zveze so te dni prejele posebno okrožnico, katero naj pazno proučijo in se točno po njej ravnajo. #
Od gotovih strani smo prejeli vprašanje, če je Delavska zbornica res odredila, da se morajo volitve obratnih zaupnikov izvršiti že do 10. decembra. V pojasnilo navajamo, da Delavska zbornica ni ničesar drugega odredila kot to, kar je navedeno v zgoraj citirani okrožnici, katero so prejeli vsi predsedniki obratnih zaupnikov. Volitve se bodo vršile povsod šele v mesecu januarju 1935.
#
Ni izključeno, da bodo gotovi ljudje delavce napačno informirali in pri tem izvajali kake ne-
Viničarski vestnik
SVOJE PRAVICE SO DOSEGLI
Viničarji brunselskih vinogradov v Slamnjaku pri Ljutomeru so po razsodbi viničarske komisije dobili izplačano nagrado za dve leti, in sicer: tov. Vrbnjak Juri 1400 Din, Žižek Blaž 800 Din, Rozman Marija 800 Din. Imajo še dobiti izplačan celoletni zaslužek, za katerega izplačilo je tudi že razsodila viničarska komisija in končno bo morala tudi priti še sodnijska rubež. Značilno v teh zaostankih zaslužka viničarjem je v tem, da je uprava brunselske graščine (Brunnsee, Avstrija) dobila izplačanilh za vino v teh vinogradih v kratkem razdobju: enkrat 36.0C0 Din, drugič 25.000 Din, pred dnevi pa še 10.000 Din, ni pa od tega (v vsoti par tisočakov) hotela izplačati zaslužka svojim viničarjem, kateri so vsled tega celo leto trpeli največje pomanjkanje. Proti vinogradnikom inozemcem bo treba odločno nastopiti, da bodo izpolnjevali svoje obveze tu na naši zemlji, ne samo izkoriščali.
Tov. Erhatič Peter je dobil na vin. komisiji v Ivanjkovcih izplačano nagrado 550 Din. Zastopal ga je tov. Kosič Janez. Tov. Obran Ivan v Košakih pri Mariboru je po zaslugi organizacije tudi dobil izplačanih 300 Din.
Pri sodišču v Ptuju je zmagal v pravdi z vinogradnikom viničar tov. Veršič iz Haloz ter je dobil izplačano nagrado 600 Din.
Po posredovanju organizacije je dobil izplačane nagrade 500 Din tov. Ceh Franc, viničar, od uprave admontskega samostana Racerdvor pri Mariboru.
Rešitev viničarskega vprašanja si gotovi vinogradniški modreci predstavljajo tudi tako, da bi naj viničarji začeli pridelovati lan in konopljo (najbrž to na strehi ali pod mostom, ker dovolj zemlje še za krompir himajo) in da naj bi si obleko sami doma izdelovali. K taki bedastoči je pripomniti samo to, naj tako začnejo poprej vinogradniki, morda jim bo potem ostalo kaj več denarja za plače viničarjev in delavcev.
Zborovali smo v nedeljo, 2. decembra t. 1. v Mariboru in v Limbušu. V Mariboru je bila udeležba nad vse pričakovanje. Viničarji se vedno bolj zavedajo, kaj jim je strokovna organizacija, zato tudi vedno novi pristopajo v naše vrste.
Kovinarji
Koroška Bela—Javornik. V zadnji številki »Delavske Pravice« je izšel popravek na naš članek z dne 8. novembra t. 1. Celotni popravek pa bistva članka nič ne spremeni. Resnica je, da je odbornik z liste g. Šoberla ugovarjal resoluciji, vloženi od javnega shoda. Res je, da lista ni bila vložena od
S.	M. R. J., pač pa, kakor gori omenjeno, se vidi, da večini ni bilo všeč, ker je prišla ta iniciativa od ene manjšinskih organizacij.
Ločite pojme od demagogije, pravi dopisnik »Delavske Politike«, ko odgovarja na članek »Del. Pravice«. Želimo samo to, da naj se v delo strokovnih organizacij ne vmešuje politika in naj se delo, pa najsi bo to magari od manjšine, enako upošteva. »Ločite delo« od »demagogije«, vam kličem, sodrugi. S tem je debata o tem za nas končana.
pravilne manipulacijje pri izvedbi volitev, zlasti da bi onemogočili organizacijam udeležbo pri volitvah. Vse naše skupine opozarjamo, da pazno sledijo ukrepom volivnih odborov v podjetjih ter vsako nepravilnost takoj prijavijo centrali.
*
V	onih podjetjih, kjer bo volivni odbor hotel izvesti volitve po skrajšanem postopku, mora volivni odbor sklicati sestanek vsega delavstva, na katerem se mora tri petine zaposlenega delavstva izjaviti, da pristane na sprajšan postopek. Ce je delo v podjetju tako razdeljeno, da se je vsemu delavstvu nemogoče udeležiti sestanka, mora volivni odbor sklicati dva ali več sestankov, tako da je mogoče vsemu delavstvu prisostvovati in se izjaviti za ali proti skrajšanemu postopku. Za skrajšan postopek mora tudi podjetje dati svoj pristanek. Sklicanje sestankov mora biti nabito v tovarniških prostorih na vidnem in delavstvu dostopnem kraju. Volivni odbor mora pravilno na vidnem mestu razglašati kje in kdaj se vlagajo kandidatne liste in sicer, če se vrše po skrajšanem ali po rednem jiostopku.
Lesno delavstvo
Duplica. Dne 23. nov. t. I. se je vršil sestanek članstva, ki je bil kar dobro obiskan. Zastopnik centrale je v enournem govoru obrazložil članstvu položaj, v kukršnem se podjetje nahaja, ki ni prav rožnat, vendar pa tudi ne . obupen. Dalje je obrazložil delo organizacije tudi izven podjetja. To so ,novi zakoni
o	minimalnih plačah, starostno in invalidsko zavarovanje itd. To, kar stori organizacija v podjetju, je le obveza velike rane, glavni cilj delavskih organizacij je boj proti krivičnemu kapitalističnemu družabnemu redu, kateri tako sramotno ponižuje in tlači uibogo delavstvo.
Dragi tovariši, ohranimo si to v srcu. Vsi se zavedamo, da se nam godi krivica, le malo pa jih je, ki bi se vprašali: Koliko sem storil za zboljšanje svojega položaja. Delavci bomo imeli samo to, kar si bomo priborili sami. Tudi svoj položaj bomo sami izboljšali, to pa le takrat, ko bomo vsi v delavski organizaciji in dovolj zavedni! Nezavedno delavstvo je najboljše orožje delodajalcev za izkoriščanje delavstva. Brez žrtev ni zmage in brez organizacije ni izboljšanja. Zato vsi do zadnjega v borbo .za izboljšanje našega položaja.
V nedeljo 9. t. m. priredi skupina iiia Homcu Miklavževo prireditev. Ker je spored delavski, ste vsi iskreno vabljeni, da se je udeležite! Udeležba je naša delavska dolžnost!
st. Vid nad Ljubljano. Vse člane obveščamo, da se bo v soboto, na praznik 8. decembra 1934, ob 9 dopoldne vršil redni mesečni sestanek naše skupine v prostorih dvorane cerkvenega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Predavanje bo o bolniški blagajni. Za vse člane udeležba obvezna. Ob tej priliki oj>ozarja tovariš blagajnik vse zaostankarje, da poravnajo članarino in mu tako omogočijo redno poslovanje. Odbor.
Oblačilno delavstvo
Škofja Loka. Z budnim očesom zasleduje naše organizirano delavstvo razvoj borbe; ki je bila vsiljena našim tovarišem iz tovarne »In-texc na Trati. Sočuvstvuje pa z njimi ne samo naše članstvo, solidarno je /. njimi sploh vsfe delavstvo škofje Loke'in okolice,'ki^pa obenem priznava Jug. strok, zvezo kot res pošteno in dosledno strokovno organizacijo. Zato vam kličemo, ne stojte ob strani, zamujeni čas sc ne vrne nikdar več.
Nekaj pa imamo tudi v naši tovarni, kar je vredno, da se zabeleži: razpaslo se je namreč zopet denuncijantstvo, pa ne mislite, da med organiziranimi, ne; Ona šestorica neorganiziranih v naši tovarni, kateri se ob vsaki priliki radi bahajo, kaj vse so svoj čas storili za delavstvo, dobro ve, da v naši skupini .ni nobenega, ki bi jim to veroval (kričijo, da bi prekričali glas vesti, ki jim pa drugače govori), najmanj pa še, da bi jim po vsem, kar delavstvo vidi in ve, še zuupalo. Mi zavedni delavci in delavke jim pa povemo: za pohlepneže, ča-stilačneže in denuncijante v naši složni družini ni prostora in ga ne bo.
Škofja Loka. Ker se večkrat iznašajo kake pritožbe zoper dostavljanje »Del. Pravicec na nepravo mesto, pozivamo vse, ki so v zadnjem času spremenili stanovanje ali sploh naslov, da to sporočijo tajniku skupine; nakar bo z ujjravo lista uredil, da se slični nedostatki odpravijo.
Tekstilno delavstvo
Kranj. Strokovna skupina delavstva in name-ščenstva v Kranju obvešča vse svoje člane, da se vrši v nedeljo, dne 9. decembra, ob 10 dopoldne delavski sestanek v Šmartnem v Šmartinskem domu. Isti dan popoldne ob 5 pa bo delavski sestanek v Šenčurju v prostorih Društvenega doma. Vse člane prosimo, da se sestankov udeleže v čim večjem številu. Na dnevnem so volitve novih obratnih zaupnikov.
Tovarna >Jugobruna« se pokazuje v prav lepi luči. Do naših ubogih delavk ima prav veliko socialnega čuta. Začeli so jih kar na lepem pretepati.
V nedeljo se je vršil v dvorani Ljudskega doma v Kranju članski sestanek. Poročal je predsednik JSZ tovariš Srečko Žumer o potrebi strokovne organizacije in njenih nalogah. Skioptično predavanje je imel dr. Simončič o naših izseljencih. Predavatelj je opisal življenje izseljencev v Nemčiji, v Franciji, Belgiji, Ameriki in Holandiji.
Kamnolomci
Sloven.ska Bistrica: Kamnolom. Neradi raznašamo naše razmere, vendar smo primorani javnosti |»ovedati, kako težko nam ie priti do svojega zasluženega denarja. Dobivali smo skozi celo leto .namesto denarja le bone. Po intervenciji organizacije pri ibanski upravi smo dosegli, da se nam je nekaj izplačalo. Sedaj pa smo ponovno dobili namesto denarja bone. Kako postopujo trgovci z boni? Razumljivo je, da hočejo dobiti za svoje neplačano blago obresti, zato nam odtegujejo 10% od vrednosti bona. Na tak način smo prikrajšani na zaslužku za 10%, kar sc nam pri bornih plačah zelo pozna. Zato prosimo bansko upravo, da se nam krvavo zaslužena mezda izplača v gotovini, ker se nam sistem bonov ne 'zdi zakonito nadomestilo zaslužka, posebno, ker trgovci ne dajo radi brez gotovine in jiam odtegujejo 10%.
Kdo je odgovoren za ustavitev tovarne „lntex„ v Škofji Loki
Nekako pred tremi meseci je pričela na Trati pri Škofji Loki obratovati nova tekstilna tovarna Intex, podružnica tovarne Intex v Kranju. Last-niki teh tovarn so baje sami inozemci. V tovarni na Trati je bilo v zadnjem času zaposlenih okoli 50 delavcev in delavk. Delovne in plačilne razmere so bile naravnost nevzdržne. Delavci so prejemali največ 2.45 Din na uro, le izjemoma par delavcev je prejemalo nekaj več. Delavke so prejemale jx>
1	do 1.70 Din na uro in tudi le par delavk je prejemalo nekaj več. V podjetju je bilo uvedeno deseturno delo. Nekatere delavke pa so bile zaposlene 10 ur dnevno brez presledka. Za prvega mojstra ali obratovodjo ji nastavljen g. Johan Lah, ki je bil v tovrstnih tovarnah zaposlen tudi v drugih državah in je imel priliko spoznati, da si delavstvo povsod zna braniti svoje osnovne pravice in svoje dostojanstvo. Omenjeni je rodom, Slovenec, ima j>a baje hišo in družino v Nemški Avstriji. Mi proti njegovi osebi sicer nimamo ničesar, ce. bi ne bil nastopil proti pravicam delavstva v tej tovarni. Delavstvo tega .[podjetja se je organiziralo v Jugoslovanski strokovni zvezi. Ko je podjetje izvedelo, da pe je. delavstvo organiziralo, je nastopilo z reakcijo in odpustilo pet delavcev in dve delavkT z motivacijo, da ni dela. Izjave g. Laha in pa tudi ostale okoliščine, katerih zaenkrat ne navajamo, nam pa jasno povedo, da je pomanjkanje dela samo zato, ker se podjetje na ta način hoče iznebiti onih delavcev in delavk, katere smatra za glavne krivce, da se je delavstvo organiziralo. Že dejstvo, da je podjetje par dni f>o odpustitvi delavcev sprejelo novo delavko, nam je dokaz, da pri tem ne gre za jjomanjkanje dela, marveč zato, da se prepreči strokovna organizacija, kateri se kapitalisti' z vsemi mogočimi sredstvi upirajo. Delavstvo je napravilo svoje korake pri svoji organizaciji, Delavski zbornici, kakor tudi na pristojni sreski izpostavi, da posredujejo radi številnih krivic, zlasti pa radi odpustov. Vsa posredovanja so ostala brezuspešna. Vsi tisti, katerim je bilo odpovedano delo, so bili razen ene delavke tudi odpuščeni. Samo ena delavka, ki se je odpovedala organizaciji, ni bila odpuščena in je bila celo povišana za preddelavko.
Nasproti sta se |X>stavila dva principa. Princip podjetja je, da se za vsako ceno prepreči delavska strokovna organizacija, da tako nemoteno lahko izkorišča in preganja delavstvo po svoji volji. Delavstvo pa se je postavilo na princip zakona, kateri mu dovoljuje, da se v zaščito svojih socialnih, gospodarskih in kulturnih interesov sme svobodno organizirati v strokovni organizaciji, ki je po zakonu dovoljena. Prav radi tega je delavstvo zapustilo delo in s tem dokazalo, da si ne pusti jemati svojih zakonitih pravic od nikogar. Krivda za to zadene jx)djetje samo, ki je s svojo reakcijo prisililo delavstvo do tega koraka.
PORAST PRODUKCIJE PREMOGA
Od leta I‘>29., ko je znašala produkcija premogu v Jugoslaviji 5,635.000 ton, je padla produkcija v letu 1933 na 4,149.000 ton. Letos pa je produkcija začela poiiiovno naraščati. ,\tipni m podatkom Narodne banke je znašala produkcija premoga za III. tromesečje tega leta 1,038.394 ton .napram 943.634 ton v istem tromesečju lanskega leta. Porast produkcije znaša tedaj 94.740 ton ali 10% več. V prvih dveh tromesečjih je znašala produkcija premoga v Jugoslaviji 3,236.961 ton, napram 2,923.000 ton v istem času za leto 1933. Porast produkcije znaša tedaj 318.858 ton ali 11%.
DELAVSKA
MLADINA
Inteligenca v odnosu do proletarskih mladinskih organizacij
Delavski mladini
Premnogokrat se sliSi in ponavlja izrek: »Mladina je up in cvet narodal« Ta izrek velja tudi Ute, delavska mladina, ki že sedaj v mladih letih trpii in vidiš ter okušaš vso strašno in trpko borbo življenja. Ti si up in cvet svojega stanu. Mnogokje smo odrinjeni in zapostavljeni vsled nizkega stanu, toda živeti moramo v živi zavesti, da smo tudi mi ljudje, da imamo svoje poslanstvo, ki ni nič manjše ali važnejše od drugih, ki ne poznajo borb in trpljenja življenja in, da smo z vsemi enakopravni po božji in človeški postavi.
Ko smo to ugotovili je treba ugotoviti še to, ali se zavedamo svojega poslanstva in nalog, ki nas čakajo. Odgovor ni težak, a tembolj žalosten. Mogoče še ne uvidimo tega, toda človeku, ki se poglobi od časa do časa vase in gleda v preteklost in vidi sedanjost, s tem pa primerja naše zadržanje, z bridkostjo ugotovi, da imamo mnogo nerešenih vprašanj in težkih nalog, ki čakajo naše reiltv« in zahtevajo mnogo truda in nesebičnega dela v duhu krščanskega evangelija in borbenosti.
Sliši se, da je svet ^materializiran; ne zanima se za duhovne stvari, vera mu je odveč, ideali so mu tuji, idealist prežet z vero mu je bedak. Ti ljudje vidijo rešitev in zadovoljstvo samo v uživanju vsega, kar jim svet nudi. Za bodočnost nimajo posebnih skrbi, ampak gledajo je v sedanjost. — Premislimo, če ni tudi z nami tako. Zopet moramo reči, da smo igrača tega modernega sveta, ki nas je zajel s svojim valom. Ne uvidimo, da se za stvari, ki bi nam edino mogle koristiti, ki bi imele trajno vrednost, ki so življenskega pomena in, ki nam edine morejo zboljšati sedanji položaj, ki ni solnčen in mehek, ampak krut in trd, da se za te stvari niti nismo zanimali. Stopamo z življensko vihro nepripravljeni, neodporni in vsi zaverovani v užitke, ki so nam v pogubo In propast. Težko je včasih govoriti mlademu člo-, veku resne stvari, toda pisec teh vrstic je sam mlad proletarec, z vami trpl. tn vse fo. kar čutite in doživljate z vami čuti in doživlja, mogoče še v večji meri in, ki mu je bilo dano, da se je z muko in velikimi borbami približal v hram znanosti. Zato vidi tem večjo potrebo in nujnost, da se obrnemo in zastavimo svoje mlade sile v smer, ki vodi k boljšemu življenju. Da pridemo do cilja, ki ga sploh moremo doseči je pa treba mnogega, požrtvovalnega in nesebičnega dela. Treba je ,da se organiziramo z organizacijo, ki nam bo vedno predočevala naše naloge, nam kazala pota in sredstva, po katerih bomo dosegli neše cilje. S tem namenom smo ustanovili Mladinsko zvezo Jugoslovanske strokovne zveze. V novoustanovljeno organizacijo kličemo vso ono proletarsko mladino, ki spoznava in čuti, da je ustroj današnje človeške družbe krivičen, in da je radi tega nujno, da se zgradi nova družba na božjih temeljih. Vzgojiti hočemo borbeno svoje sile, za blagor zatiranega ljudstva. Hočemo vzgojiti borce, ki bodo priborili delovnemu človeku ono mesto v človeški družbi, ki mu po božjem in naravnem pravu pripada.
Naše delo pa ne sme biti usmerjeno samo v dosego materielnega zboljšanja delovnega razreda, zavedamo se, da poleg materielne krize pretresa svet še večja duhovna kriza. Današnji človek se je odklonil od večnega središča: Boga. Zato se moramo, kot krščanski socialisti boriti tudi za preosnovo človeka po evangelijskih naukih Kristusove cerkve. Zavedamo se, da more le tak ustroj družbe rešiti svet, ki temelji na etičnih dogmah Kristusovega nauka,
★
Zato, tovariši in tovarišice, vse drugo, zlasti še šport naj nam bo le v pametno razvedrilo, ne pa končni cilj kot nam je sedaj, da ob njem pozabljamo na prazne želodce, na krivice, ki jih doživljamo in naloge, ki nas čakajo. Zavedajmo se, da bomo samo to imeli in uživali, kar si bomo sami priborili, to pa si moremo priboriti le z delom in trudom, Zato študirajmo socialna vprašanja, ki nam bodo šele odprla pogled v svet!
Kvišku pogled in pojdimo z mladostnim na-vdušenejm na delo, ki bo rodilo obilne sadove in nam olepšalo bodočnosti
Danes je postalo nekako moderno, da se govori in razpravlja o socialnih problemih in išče rešitev iz težke gospodarske depresije. To prizadevanje je našlo tudi globok odziv v akademskih organizacijah raznih struj. V njihovih programih se stalno srečujejo pozivi po zboljšanju ali popolni spremembi sedanjega družabnega reda. Snujejo se socialni krožki. Na sestankih se vrše predavanja in debate. Eni vidijo rešitev krize v preobnovi družbe po Mancovih naukih, drugi zopet v stanovski ureditvi države, tretji pa iščejo čisto nova in neodvisna pota. Silno učene besede se čujejo na takih
V soboto, 8. decembra t. L, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, se bo vršil ob pol 16. uri v mali dvorani Delavske zbornice
ustanovni občni zbor
Mladinske zveze
Jugoslov. strok, zveze v Ljubljani
Vse mlajše člane in članice bližnjih skupin vabimo, da pristopijo kot člani in se udeleže občnega zbora. Bolj kot kdajkoli, je danes treba naši delavski mladini vodnice, ki jo bo vodila v boljše dni. .Zato.— mladi, delavci, in. delavke — vsi na ustanovni občni zbor. — Pokažimo, da se zavedamo ■nalog, ki nam jih narekuje sedanji čas.
Pripravljalni odbor Mladinske zveže JSZ v Ljubljani.
smmmmmmmmmmmmmmmmmmmMKgim-
Mnoge naše skupine se poleg zgolj strokovnega dela udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Ustanavljajo se dramatski odseki, katerih namen je, prirejati igre in prosvetne večere. Temu udejstvovanju ne bi bilo mogoče ničesar oporekati, bilo bi celo zelo prifioročljivo, ako bi bilo to prosvetno delo pravdno usmerjeno. Po naših skupinah pa se
v tem pogledu močno greši. Vse to delo se namreč vrši brez pravega sistema in brez globljega namena. Največkrat se jvrirejajo igre in prosvetni večeri, ki nimajo z delavstvom nič skupnega. Včasih so celo nasprotni z duhom delavske ideologije. Igra se radi igranja samega, radi časti, mogoče tudi iz finančnih razlogov. Vsa stvar pa nima globljega smisla.
Nam pa morajo biti igre, kakor tudi prosvetni večeri, le sredstvo v dosego našega namena, ki je: vzgoja borbene proletarske mladine po načelih krščanskega socializma. Igre nam morajo postati glasilo evangeljskih naukov in bojno sredstvo proletariata. Naša igra mora zajeti množice tistega delavstva, ki je prepričano, da se morajo družabne preosnove izvesti v duhu evangelija, in se zaveda, da je potrebna borba ne iz sovraštva, ampak zaradi pravice. Naše igre morajo kazati pot iz nevzdržnih razmer, ki jih je ustvaril kapitalizem. Kazati morajo pot k boljšemu življenju, vrednemu delovnega človeka.
Ker pa je delavec po načinu svojega življenja usmerjen kolektivistično, morajo tudi naše igre poudarjati kolektivističen značaj teatra. Kolektivističen značaj igre pa se poraja z zborovskim elementom. Za kapitalistično družbo, ki sloni na indivi-
sestankih. Zal pa ostane vse to med štirimi stenami društvenih prostorov. Vse ostane le pri suhem teo-ritiziranju. Nikomur pa ne pride na misel, da bi zanesel te nauke na realna tla, da bi šel med ljudstvo, med delavce in kmete ter tamkaj oživotvoril svoje načrte. Prevrati, ki vznemirjajo narode, se odigravajo brez sodelovanja intelektualcev, ali celo proti njim. Niti fašizem niti boljševizem nista iskala sotrudnikov in sobojevnikov med inteligenco. Bolj kot kedaj, je danes jasen prepad, ki zeva med intelektualci in drugimi sloji.
Le redko kedaj se jx>niža kdo od »inteligence* in skuša trositi svoje nauke med proletarsko mladino v njenih organizacijah. Tedaj gleda nekako zviška na vso to proletarsko »sodrgo«. Namah mu oplahnejo vse predstave o enakosti ljudi. Čuti se neizmerno vzvišenega nad temi ljudmi, ki niso tako srečni, da bi si, kot on, pridobili s posečanjem Almae matris Alexandrinae pečat intelektualca. Vse ga more gledati kot Boga vse poslušati in se ravnati jjo njegovih »nezmotljivih« naukih. Tedaj pa se večkrat pokaže, da njegovi nezmotljivi nauki niti niso tako nezmotljivi. Suhi teoretični nauki, ki si jih je nabral po akademskih sestankih, se izkažejo pogosto neizvedljivi v praktičnem življenju.
Ako hoče najti inteligenca svojim naukom realno jx>dlago, je zato potrebno predvsem sodelovanje z onimi sloji, ki so najbolj živo zainteresirani na preosnovi družabnega reda. Zato ven iz društvenih prostorov, med ljudstvo, med delavce'dn kmete, v proletarske mladinske organizacije! Bolj kot kedaj je potrebno to danes, da se vzpostavi vez med intelektualci in drugimi sloji. Le v skupnem sodelovanju med intelektualci in drugimi sloji, kjer se bosta združila teorija in realno življenje, se bo našel izhod iz gospodarske in moralne krize.
V	vrste snujoče se krščansko socialistične mladinske organizacije: »Mladinske zveze JSZ« kličemo vse one inteligente, ki vidijo rešitev krize v preosnovi družbe v duhu krščanskega nauka. V sodelovanju vseh slojev, t. j. intelektualcev, delavcev, kmetov, malih obrtnikov in sploh vseh onih, ki so žrtve sedanjega kapitalističnega sistema, bomo našli pravo smer našega pokreta in rešitev iz gospodarske in duhovne krize.
j dualizmu, so značilne individualistično usmerjene 'i igre. V njih pridejo do izraza le posamezne osebe.
I	V naših, kolektivističnih, igrah pa nastopa delaven razred kot celota. Posamezne osebe, ki nastopajo bolj vidno, so zgolj predstavniki te skupnosti.
Tudi pri naših prosvetnih večerih in akademijah mora biti vsled tega program tako izbran, da sloni glavni poudarek na zborovskem elementu. (Zborne deklamacije, gOvorski zbori.)
Pri doslednem izvajanju takega programa pa obstoji glavna težava v tem, ker nimamo še zadostne tozadevne literature. Delavec je zelo slabo zastopan v naši dramatski litreraturi. Prav tako nam nedostaje dobrih zbornih deklamacij. Vodstvo mladinske zveze bo zbiralo taka dela in jih pošiljalo po krajevnih skupinah. Nekaj se bo dramatiziralo, nekaj bomo prevedli, pa bomo sestavili prav čeden repertoar. Iz delavskega občestva morajo nastati nove oblike igre in prosvetnih večerov!
Delavska kultura
Duplica. Odbor naše skupine je začel razmišljati, kako pomagati revnim delavskim otrokom. Plače delavstva so tako .nizke, da ne zadostujejo niti za Irrano, dia bi ostalo kaj za obleko, ni govora. Zato smo se odločili, da tem trpinom pomagamo. Člani so šli od hiše do hiše okrog dobrih src in nabrali nekaj v denarju in 'blagu. Za gotovino bomo .kupili toplih obleke za delavske otroke ter jim 9. decembra priredili Miklavževo veselje. Ker pa to priredi de-
Naše igre in prosvetni večeri
Kmetsko mladino -v našo sredo!
Eden izmed največjih problemov današnjega časa je vsekakor tudi ustvaritev primerne in dobre organizacije za mladino. V tem oziru je več struj, ki se medsebojno borijo za mladino in njeno zaupanje, hoteč si s tem ustvariti močan kader naraščaja in pripadnikov. Večina izmed tako zvanih pokretašev na polju mladinskega gibanja dela pa tako, da loči tudi mladino po stanovih in hoče tudi z našim mladim naraščajem ravnati po geslu: di-vide et iimpera — deli in potem vladaj... Pravi delavec na polju mladinskega in socialnega gibanja vidi v tem le zloben načrt kapitala, ki mu gre za čim večje število med seboj sprtih hlapcev, ne pa za sklop istomislečih in strumno organiziranih ljudi. Zato mora priti v vsako proletarsko organizacijo mladina vseh proletarskih stanov: delavskega, kmečkega, nameščenskega.
Dočim je za delavsko in nameščensko — intelektualno proletarsko mladino sorazmerno lahko ustvariti primerno organizacijo in z njo vsaj z delnim uspehom delati, pa je to zelo težko, včasih naravnost nemogoče za našo kmetsko mladino. Kmet kot tak je vedno služil za politično lutko raznim strankam. Vodje teh strank v njem povečini, razen nekaterih res poštenih in resničnih narodnih delavcev, niso videli drugega ko samo glasovalni materijal, ki je prišel do izraza samo ob priliki volitev. Drugače pa je bil prepuščen kmet samemu sebi in svoji grudi, v kateri je iskal in dobil kruh za sebe in otroke. Iz dneva v dan, od zore do mraka se ponavlja pri njem ista pesem... Zato je pa naš kmet tako individualno vzgojen, da napravi včasih videz egoista in materialista. Koliko naprej je pred njim delavski stan, v kolikor se zaveda skupnosti hotenj in borbe v strok, organizaciji.
In kmetska mladina je samo veren odraz svojega stanu. Komaj odraste fant ali dekle ljudski šoli, že mu je znan njega življenjski cilj. Tiste mladinske svobode, ki jo mladina rabi za kovanje svojega značaja, za ostvaritev lastnega jaza, naša kmetska mladina ne pozna. Zakaj to? Temu je vzrok pomanjkanje prave mladinske organizacije, ki bi slonela na etični podlagi in znala iz sprejemljive in lahko oblikujoče kmetske mladine napraviti to, kar ima delavska, kar ima meščanska mladina. Res je, da obstojajo in so obstojale razne organizacije, ki imajo in so imele v svojih vrstah tudi kmetsko'mladino. Nekatere so celo pretežno število članstva organizirale baš med njo. Toda — ali so bile te organizacije res prave kmetske organizacije? Življenje samo nam daje na to vprašanje zanika-len odgovor. Vsi vemo, da je bil glavni namen teh organizacij isti, kakor političnih strank, ki so jih oživotvorile in vodile. Že med mladino, predvsem med kmetsko mladino, se je zanesel strup stanovskega sovraštva in priganjaštva. Zato take mladinske organizacije niso in ne bodo mogle nikoli uspevati, ker mladini ni za hinavstvo in za sovraštvo, temveč za resnico in iskreno borbo za boljšo bodočnost.
Naša kmečka vas nam nudi danes žalostno sliko: Na eni strani trpljenje in pomanjkanje, kakor v vseh proletarskih stanovih. Pa ne samo to, mate-rijelnemu pomanjkanju stoji tu zvesto na strani tudi pomanjkanje duševne hrane.
Zato pa je naša sveta naloga, da pripeljamo pod naš krov celokupno slovensko mladino, da jo vzgojimo v bratski, tovariševski ljubezni v razredne zastopnike svojega stanu. In ko bo to, takrat tudi ne bo več daleč zarja zmage celokupnega zatiranja proletarijata.
lavstvo, zato smo sestavili delavski program. Zastopnik centrale jim. bo obrazložil pomen prireditve, delavstvo pa bo poleg štirih deklamacij vprizorilo tudi veseloigro »Buček v strahu:«. Na koncu pa bo Miklavž s spremstvom obdaroval, če tudii. skromno, revne delkrvsike otroke elanov i.n brezposelnih.
Še eno leto dela ni za nami, pa se že vidi, da je odbor kos nalogi, ter razume delo svoje organizacije. Tudi članstvo ima pogum ter sledi delu odbora. Le tako naprej, pa bomo gotovo dosegli svoj cilj.
Na programu imamo tudi igro »Hlapec Jernej in njegova pravica«, če bo le mogoče, jo bomo vprizorili. Saj tako tucji služimo delavstvu, samo delavstvo nas mora pravilno razumeti.
Pomoč bednim in brezposelnim
Seja Osrednjega pomožnega odbora na kr. banski upravi
V torek, 27. novembra se je v posvetovalnici kralj, banske uprave vršila plenarna seja osrednjega pomožnega odbora dravske banovine.
Na dnevnem redu je bilo poročilo o dosedanjem uspehu pomožne akcije in razgovor o nadaljnjih izvajanjih te akcije. Sejo je otvoril in vodil nekaj časa g. ban dr. Marušič, nato pa g. podban dr. Pirkmajer.
Poročevalec je poročal, da je bilo poleg osrednjega pomožnega odbora na delu še 207 krajevnih pomožnih odborov. Vsa zbirka pomožne akcije je znašala 288.000 Din. S tem se je podprlo najbolj pasivne in pomoči potrebne kraje. Nato so bili prečitani predlogi, kako čim učinkoviteje izvesti pomožno akcijo v dogledni bodočnosti. Predlogi so bili v glavnem sledeči:
Po starih tirih.
V vseh časopisih naj se objavi apel na občinstvo s prošnjo za prispevke. Na vse delodajalce naj se apelira, da naj po nepotrebnem ne odpuščajo delavstva. Se zaposleni delavci naj kolikor mogoče podpirajo Svoje brezposelne tovariše. Izvede naj se nabiralni teden. Potom listov naj se pozove vse tiste, ki so finančno jačji, da pošljejo prispevke za to akcijo. Dalje naj se od prireditev določi poseben prispevek, kateri bi se stekal v ta sklad. Poživeti je treba delo krajevnih pomožnih odborov. Predlog o zbirkah po šolah pa je bil odklonjen, češ, da naj v šolah opuste sploh vse nabiralne akcije.
Po krajšem pojasnilu g. podbana, kako naj bo akcija izvedna, so dobili besedo posamezni zastopniki. Zastopnik Saveza grafičnih radnika g. Kosem je poudarjal, da je treba preprečiti dvojne zaslužkarje, ker bi se s tem dobilo mnogo novih mest in zaposlilo brezposelno mladino. Kritiziral je licitacijo del na Ljubljanici, kjer državna oblast ovira izvršitev dela. Zastopnik Narodne strokovne zveze g. Juvan je zahteval, naj uvedejo socialni davek. Kritiziral je, da so plače, ki jih plačujejo pri zasilnih delih, odločno prenizke. Tajnik Delavske zbornice g. Uratnik je kritiziral bednostni sklad in ugotovil, da je delavstvo s to ustanovo zelo nezadovoljno, ker so sredstva zelo neenakomerno razdeljena. Navajal je konkretne primere. Zastopnik Županske zveze dr. Fuks je ugotavljal, da so razmere na deželi neznosne in je beda po kmetih veliko večja, nego kje drugje. Zastopnik občine Moste je poročal o usjjehu pomožne akcije, ki jo je ta občina izvedla. Ugotovil je, da so gospodarski krogi fiopolnoma izčrpani (to je zelo^ hudo) in naj država temu vprašanju posveti več pažnje. Prior g. Učak, zastopnik privatne karitative, je poročal o uspehih te akcije in ugotovil, da je samo Ljubljana v preteklem letu zbrala potom privatne karitative 600.000 Din in to v denarju in živilih. Poudaril je željo, naj se privatni karitativi ne delajo težave.
Pri korenini
Zastojmik Jugoslovanske strokovne zveze tajnik Rozman je [»udarjat, da je lejx> in prav, ako se taki forumi zanimajo za podporne akcije, vendar naj se to prepusti privatni karitativi, ki, kakor je iz šteevilk razvidno, veliko bolj uspešno vrši svojo nalogo. Pridružil se je predlogu, da je prav, ako se apelira na javnost, da pomaga onim, ki so brez kruha. Nato je ugotovil, da so že ostali govorniki poudarjali, da take akcije niso rešene s podporami.
Škofja Loka. Kakor je bilo objavljeno v naši »Del. pravici«, se je pričel strokovni tečaj 22. novembra. Na obeh predavanjih nas je g. kaplan Demšar peljal do pojmov, ki SO' delavstvu tuko malo znani na tem polju. V ponos pa je naši skupini lahko to, da se strokovnega tečaja udeležuje naše članstvo v tako častnem številu, to pa nam jc obenem tudi garancija, da delavstvo dobro ve, da ga bosta edino strokovna in duhovna i/.ubra/.bu (preobrazba) rešila iz sedanje otopelosti in brezbrižnosti do svojega stanu. Tečaja so se v precejšnjem številu udeležili tudi tovariši in tovarišice iz predilni-ške skupine na Trati. G. Demšarju se pa za vso njegovo skrb im naklonjenost zahvaljujemo in sc mu še nadalje priporočamo. Prihodnje predavanje ima dr. Joža Pokorn. Pridite vsi!
Tu je treba iskati rešitve pri korenini. To, kar danes razpravljamo, jc kaplja v morje proti bedi in revščini, ki vlada pri nas. Predvsem je treba dvigniti kupno moč prebivalstva. Tu naj dajo zgled državna in samoupravna podjetja, ki so doslej plače le znižavala in tako dala povod za znižanje drugim jrodjetjem. Plače je treba povišati in ne znižati, ker s tem, ker plače znižujejo, revščino in brezposelnost le še povečujejo.
Za zasilna dela je nadaljeval zastopnik JSZ, ki jih plačujejo iz bednostnega fonda, je najnižja mezda od 10 do 12 Din na dan. Kdo naj od tega živi? Delavec z družino v nobenem slučaju ne, še za samca je to premalo. Važno Je, da pri nas izvedemo starostno zavarovanje. To sicer ne spada na ta forum, vendar je zelo v tesni zvezi z rešitvijo tega vprašanja. Pri nas imamo za izvedbo tega vprašamjai dovolj fjodlage. Odpravi naj se bednostni fond. Ta fond in sedaj odpravljeni prispevek za 1% izredno doklado so sredstva za izvedbo starostnega zavarovanja. Koliko tisočev delavcev bi šlo v teku časa lahkoi v pokoj, ki Sedaj morajo še delati. Koliko tisočev bi na ta način dobilo delo. Plače, ki jih danes plačuje naša industrija, so naravnost sramotne. Tako imamo slučaje v tekstilni industriji, kjer zasluži delavstvo 1,— do 1.50 Din na uro. Zato, višje plače in to poštene plače, pa bo beda in revščina sama od sebe ozdravljena. Radi dvojnih zaslužkarjev je treba določiti mejo, pri kakšnem zaslužku sme imeti kdo še kako [»stransko službo. Najboljše je, da se to določi z eksistenčnim minimumom tako za delavce kakor nameščence. Poleg tega pa naj bi bile te akcije, ki jih podvzemamo res socialne in ne politične akcije, kakor je pri nas navada.
Pričakovano stališče
Nato je dobil besedo zastopnik Zveze industrij-cev dr. Golia. Pobijal je trditve predgovornika, da niso točne in da taka poročila ne spadajo na ta forum. Predlagal je, naj se apelira na tiste, ki imajo še kaj sredstev, da tej akciji pomagajo. Trditve, da naša industrija plačuje j» 1.— do 1.50 Din na uro delavstvo moram odločno zavračati in bi želel, da
bi se iznesli konkretni slučaji. Prav tako je odklanjal misel, da naj uvedemo socialni davek, ker so vsi pridobitni krogi, kakor je že zastopnik občine iz Most ugotovil, popolnoma izčrpani. Pri-jx»ročal je, da & v nadalje prosimo vse one, ki morejo kaj žrtvovati, da to akcijo podpirajo. (Bo še velika revščina!)
Malo korev tare
»Slovence« z dne 30. nov. 1934 piše v daljšem člaknu o socialnem zavarovanju. V tem članku priporoča tudi načrt o spremembi zavarovanja, ki ga je po njegovi ugotovitvi osvojila in med ljudstvo spravila »krščanska strokovna zveza«. Namenoma pa je pozabil povedati, da je to Jugoslovanska strokovna zveza. Če »Slovenčevo« uredništvo dauies ne ve, da v Sloveniji ni nobene »Krščanske strokovne zveze«, razen »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki obstoja že nad 40 let, je pa res žalostno. Če ima |>a take dopisnike, naj jih korigira. Ali je ,pa vise skupaj le kaj drugega n. pr. zanikanje tega, kar je, in želja po tem, česar ni.
Kraljica ped
patent
Kuri sc s premočom, drvmi in vsakovrstnim drugim gor voin. Go t i o«i zgorui navzdol in razgreva vse prostore z enkratnim naložen jem
10 do 40 ur neprestano
Nc kadi in no smrdi, je dosledno ekonomi« na, /uto najcenejsa pofi
Touarni&ka zalogo za drau-sfta banovino u Ljubljani
Holodvorshn ulica Sl. 26
Zahteva tc prospekt in obisk zastopnika
Rado NlpiC, Lfubltano, HfiitošiCeva 13
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskamo: K. Ceč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko 2umer.