iziam naših rojakov v Srbiji Žalostna slika Včeraj nam je prišlo po naključju v roke ljubljansko "Jutro" od, 20. julija. To je prvi slovenski časopis iz stare domovine, ki smo ga dobili v roke, odkar je naša domovina pod tujcem. Zato smo pa časopis toliko bolj radovedno ogledovali. Drugače piše "Jutro" kot navadno, le to nas je zbodlo v ' oči, da smo videli vse polno čtiva v italijanščini. Videli smo, da mora zdaj ljubljansko časopisje vse članke in novice, ki se tičejo Italije, prinesti najprej v italijanščini in prestavo v slovenščini. Obenem vodi "Jutro" vsak dan posebno kolono, v kateri uči svoje čitatelje italijanskega jezika. Videli smo tudi, kako " Jutro" pozivlje Ljubljančane, da morajo biti vsi vidni napisi na trgovinah, na uradih ali sploh kjerkoli na poslopjih', v italijanskem in slovenskem jeziku in sicer morajo biti oboji napisi v popolnoma sličnih črkah. Podjetje, ki dela napise v Ljubljani, je tako preobloženo z delom, da ne more sproti izdelovati naročil. Ameriška ladja v boju s tujo podmornico Ali se Anglija pripravlja za napad na kontinent? London. — časopisje piše, da bo vlada v kratkem naznanila mobilizacijo novih milijonov mož. časopisje si to tolmači s tem, da se je vlada odločila za novo vojno strategijo, ki se bo lahko omogočila z razvojem vojne na ruski fronti. Vpoklicani bodo vsi moški do starosti 40 let. Anglija ima zdaj pod orožjem 4,000,000 mož in vpoklicani so bili samo do 37 leta starosti. Vse ugiblje če ne bo nova mobilizacija povod za invazijo na evropski kontinent, ali v Francijo, ali v Italijo. Ameriški gazolin dospel v Vladivostok Washington. — Državni urad je dobil obvestilo od ameriškega konzula iz Vladivostoka, da je v sredo dospel v pristanišče prvi ameriški parnik z gazoli-nom za Rusijo. V Washingtonu so se oddahnili, ker Japonska ni poskusila ovirati pošiljke. -o- Nemci so bili ubiti v ho-landskih samostanih Bern, Švica. (ONA). — Sto in šestnajst nemških vojakov je bilo ranjenih in ubitih, ko so angleški bombniki zadeli bivši samostan v Tegelen, Holandska katerega je nemško vojaštvo okupiralo. Nemci so vzeli redo-vom več samostanov po Holand skem in jim uporabljajo za vo jaške namene. NOŽ IN VILICE JE POŽRL Winnipeg, Man. — Kitajec Lee Kee je prišel v bolnišnico in zahteval, naj mu vzamejo iz že lodca nož in vilice, katere je "pomotoma" požrl z jedjo Zdravniki mu niso verjeli, toda X-žarki so pokazali, da se je Ki tajec res navžil napačne hrane Vilice so mu že izvlekli, ker še niso bile v želodcu, nož pa še ča ka na operacijo. Sedmina V nedeljo ob desetih bo daro vana v cerkvi Marije Brezma dežne v Madison, O. sv. maša za pokojnega Antona Gačnik. Prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Washington, 4. sept. —Neka podmornica in ameriški rušilec Greer sta danes izmenjala strele v severnem Atlantiku. To je prvič, da je bila napadena ameriška bojna ladja v tej vojni. Rušilec Greer je peljal pošto na Islandijo, kjer je ameriška posadka, ko je tuja podmornica izstrelila proti njemu salvo torpedov. Poveljnik rušilca je takoj ukazal vreči bombe na kraj, kjer se je nahajala podmornica. Torpedi iz podmornice niso zadeli, ravno tako se; tudi ne ve, če so bombe zadele podmornico. Vest se je takoj raznesla žirom sveta in v§e ugiblje, če bo ta dogodek izpeljal Zed. države v vojno. Uradni Washington je sicer pozoren, toda tolaži narod, naj se radi tega dogodka ne razburja. Dogodek si razlagajo v Washingtonu na več načinov: 1) da je podmornica zamenjala ameriško ladjo za angleško, 2) da je delal poveljnik nemške podmornice na svojo roko, 3) da je to Hitlerjev čin, ker hoče na vsak način ustaviti dobavo pomoči Angliji iz Amerike. To, da je ameriški rulilfic takoj odgovoril na napad kaže, da je ameriška bojna mornarica pripravljena na vse slučaje. * Berlin, 5. sept. — Poveljstvo nemške mornarice izjavlja, da mu ni ničesar znanega o kakem napadu na ameriško bojno ladjo, kot se to'trdi v Washingtonu. -—o- Nemški vohuni preoblečeni v duhovne Rio de Jainero. (ONA). — Nek ameriški misijonar, ki se je nedavno tega vrnil iz Brazilije pripoveduje, da je tam mnogo nemških vohunov, ki potujejo po deželi preoblečeni za duhovne. Naletel je večkrat v malih na sel jih na katoliškega "duhovna," . ' Iskrena hvala vsem skupaj, drugo pa sami veste, kaj bi še radi dodali. VLADA BO STOPILA NA PRSTE ONIM, KI NE PLAČAJO ZA POKOJNINO Federalna sodnija bo začela z sodnijskim postopanjem proti kakim 30 malim podjetnikom tukaj, ki ne plačujejo za starostno pokojnino v vladno blagajno, dasi to pobirajo od svojih delavcev. V 22 okrajih v severni Ohio je kakih 4,000 malih podjetnikov, ki plačujejo neredno. Nekateri so taki, da niso plačali še centa vladi, odkar je ta postava v veljavi. Kazen za prestopek je $10,000 globe in eno leto za pora. Kar je. naj bol j žalostno priltem je to, da bodo oškodovani delavci, ki redno plačujejo za pokojnino, a delodajalec tega denarja ni oddal vladi. Ako tak delavec doseže starost, ko bi moral dobiti pokojnino, ne bo dobil nič, ker vlada ni dobila njegove ga denarja. Zadevo ima zdaj v rokah federalni pravdnik Freed. Mesto bo posodilo Nessa vladi Zed. držav Začenši s prihodnjim tednom bo elevelandski varnostni direktor Ness posojen Stricu Samu. Kakšna naloga bo poverjena Nessu, jše ni znano. Najbrže bo pa stopil na čelo nove vladne organizacije, ki se bavi z akcijo v blagor vojakov in uslužbencev pri obrambni industriji. Toda Ness bo še vedno ostal v sedanji službi kot varnostni direktor, vsaj začasno. Prijazen obisk Včeraj nas je obiskal v uredništvu odlični slovenski misijonar in časnikar, pater Bernard Ambrožič. Prišel je obiskat patra Kazimirja Zakrajška. Pater Bernard nam je obljubil članke izpod njegovega zelo zmožnega peresa. Stavka v Lorainu 900 delavcev pri American Ship Building Co., ki spadajo k uniji CIO, je odšlo na stavko. Vzrok je, ker je tovarna priznala za kolektivna pogajanja unijo Ameriške delavske federacije. AMERIŠKA ff DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ SLOVENIAN MORNING E; " ; IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER , jgf , | CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 5, 1941 _LETO XLIV. — VOL. XLIV. L 5"n° nam je prišlo v roke ljubljansko "Jutro" od 20. L,) nJem najdemo seznam naših rojakov v Srbiji, katere so L ' ^e doli Nemci. Take sezname priobčuje ljubljansko ča-L izV®alc dan in to, kar mi prinašamo danes, je samo del po-|erja "tajerskega. To naj bo zadosten dokaz onim, ki še vedno (LNo. da hočejo naciji res pregnati slovensko prebivalstvo iC zem'je- Ptie k mu so večinoma profesorji, učitelji, advokati in njih |)Ve 80 morali pustiti vse in oditi s svojih domov, a na njih s® vgnezdili Nemci iz rajha. P do Je šk°da, da ne moremo dobiti redno slovenskih listov iz 1 Jrn°vine, ker potem bi šele lahko videli vso žalostno sliko fi^v doma. Khi Vo j* med spodnjim seznamom kdo, ki ga poznate. Na-(j4:° Jjfoi kraji oziroma okraji v Srbiji, kjer se ti reveži zdaj tkat . vsakih sredstev, ker s seboj so smeli vzeti sanw na sebi in 200 dinar'iev v g°tovinij__' Pipenbacher Dani-V«; 'l^nbacher dr. Dušan, !9»ko' V Inženir Henrik, Av°Varnar, oba iz Mariboru hir°n' Menger Ruža, oba V^tUkVz CeIia: Škarabot ,V',8karabot Marija, uči-Marija dete. Škara-Nio , vsi 'z Marenberga; c}lca' Upravitelj osnovne Sole, ;r fVtai°3p°dinja, Žagar Zoran S^ec dijaka, vsi iz Sv. Ju-^"titia Milan- odvetnik, Ši-' učlteljica, šijanec Ni-S^uh. 12 Ormoža; Kranjc ^fw'teli, Kranjc Kristi-N* Soju. oba iz Poljčan; i ^m',, C^el-Uca v pokoju. Vu-j^n« rti Kdan' abiturijent, jAiakmja, oba iz Polj-S®8"11"1, narednik-vod->84an ^enk&. Kospolinja in 1% j'i<«te, vsi iz Šibenika; Aek i' UOse&tnik. Slovenske j>Ju tCu dolf- davčni upravi-j!A Vin evc Albina, gospodi-»!>? CvPu Beloglavec Adolf ^ št- Vid pri Ptu-EE.VUjit1 upravitelj bratovske L%lta ri-7ranka' gospodinja; fc^lje nJa' vizjak Uroš' Jereb Drago, 110-k^Vr'Antonija, uči-i^eliih ut' diJak. R-ežabek ftT^la?;.vsl Slovenske Ko- ' 5*°' tekstilni m°j" Hr^T,rJeta> gospodinja, I^Vc D?Vec dr. Milko, ad-LV'^Ove » žena' HraSovec Kkir F'ra ogumil- dijaka vsi T , • ravnatelj gradi- C5 Loi^ ' ravnatelj me-B*4 in t Antonija, žena, h ; Meta' otroka, Lak Ivan> ot>einski P ,k' Ra?0Rakar Karol, pošt-ftifc^Ut t Roza. gospodinja, K^e- i,nJa- L£lmut Ange- tC fim'a. uga dr- Ju"j' ad" gospodinja. Sluga CWlv&ri t Pavla, gospodi-IV'fiJa 'Tr 'g°vec, Broves Jo-|l, "8i i ^ič Joško, uradnik [4« Ana, gospodi-I VNon, 'strica; Kropiv-■ArH ju' Kropivšek Cirila, vSi ?tod in Kropivšek R^ vSueo JUrlj: Šijanec P DrTL^ta, gospodi-vNteiftuju: Vitori Sre-RVton16'}. Vitori Andreja, KX (S; dteiil' učiteljica, itk r^ri« \si Središče; Vr-fL\rtoVeT' VrU>vec Angela, ■K': ?reda, dijakinja, I^V^raVl Celje; Dekle-■NiilWpekleva Metod, KjVc V Var JosiP. llkS^CgOeKlar Alojzija, KXt1 Žr« k ln Ceglar Sla- Cistšeda Anton- I Se^' Celfp Go»čan Ana-JS\ Kotnik Ignac, IVS1 ^anjo, krojač, v'l> ' BreL^adnik, Gaberc m A h lk Adolf, pekar- ski delovodja, vsi Ormož; Bohanec Prania posestnica, Mala Nedelja; Lazar Viktor, čevljar, Maribor; Stanj ko Milke, podporočnik, Zagreb Olga, učiteljica, Ljutomer; vunderl Matija, učitelj Vunderl Neža. učiteljica. Vunderl Zdenja, dijakinja, Vunderl Zvonimir, dijak, vsi Naraplje; Vidic Pavle, konc. tehnik. Maribor; Gavril Januš. artist, Varšava; Pečar Vekoslav, činovnik, Ruše. * Guča pri Čačku (srez dragačevski): Gradišnik, lekarnar, dr. Mak, sodnik, oba in Celja; Krainc Anton, profesor, dr. Brumen Fr.. oba iz Maribora. Užice:' Ašič Ivan, notar, Babšek Jožef. Erlatič Lav. dr. Brenčič Vinko, Horvat Tatjana, Lenarčič Franc, vsi iz Maribora; dr. Mejak Fran, Gornji grad; dr. Roš Franc iz Celja. Lazarevac (srez kolubarski): Dr. Se-kula Jože, dr. Jan Jurij, advokat, dr. Juvan Alojzij, župan, Verlič Fr., sodnik, vsi iz Maribora; dr. Porekar Ciril, dobil mesto v Belanovičih. PcŽEsra: Dr.' Sernec Ivan, sodnik, Majcen Mirko, učitelj, oba iz Maribora; Kajfež Jakob, gostilničar, Ptuj. Čačak (srez trnavski): Dr. Cizelj Franc, Trbovlje; Mlakar Vladislav, profesor. Jagodi na: Div Faiininger, dr. Hoj- nik, dr. Novak, profesor Onič, vsi iz Maribora; Hočevar Mirko, advokat, Celje, dr. Jančič, bivši poslanec, Maribor. Paračin: Dokler, sodnik, Maribor, dr. Horvat,, Ingolič, advokat, Maribor, dr. Kramberger, dr. Kloar Franjo, advokat, Celje; Lenard. sodnik, Maribor. D.iunis: Dr. Hrašovec Milko, Celje; Jereb Rado, notar. Slovenske Konjice; dr. Pučnik, Slovenska Bistrica; Škara-bet, sodnik. Satler, načelnik, dr. Sluga, Ptuj; dr. Šijanec, Maribor; dr. Zoreč, zdravnik. Ruše; dr. Macarol, advokat, Slovenske Konjice; Autrata, Maribor. Ribarska: Žagar, učitelj, inženir Koprivšek, oba iz Št. Jurija; Porekar Vlado, Maribor. Čupri.ia: Dr. Hodžar, advokat, dr. Ogrizek, advokat, dr. Požar, državni pravdnik, vai iz Celja; dr. Muhič, sodnik, Slovenska Bistrica. Kruševac: Dr. Visenj ak. Paračin: Skaza. -O- Maša za kralja Po naročilu jugoslovanskega konzula dr. James W. Mallya bo v soboto ob enajstih darovana v cerkvi sv. Vida slovesna sv. maša ob priliki 18. rojstnega dne kralja Petra II. Konzul vabi k maši vse, ki jim je jugoslovanska reč pri srcu. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Victor Opaskar, 6729 Bayliss Ave. so pustile vile rojenice zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Bauchar iz Painesville, O. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolni-1 šnici. Čestitamo! tam čakati na zeleno luč. Kdor bo torej želel na prihodnjem križišču na levo, naj vozi na desni strani ceste, ki deli cesto na dvoje, to je po sredini ceste. Pri tem, seveda, pa mora paziti na promet, ki bo šel mimo njega na levi, bodisi, da ga bo hotel kdo prehiteti, ali da pride kak avto od nasprotne strani. Avti, ki prihajajo od nasprotne strani, imajo prednost. Treba je tudi paziti na to, da imajo pešci, ki gredo preko ceste prosto pot, ker ti imajo tudi prednost, ako so v mejah posta-j ve, teeveda. | , V VELJA IX _ ICVo?tembra bo sto- i,%t rVa> ki bo ime-h K iT bo za vso dr-liVr bo Poznal to i v^M^H v državi, ft % razna mesta istj Je Prometne po- |V<1 Sob Za avtomobili-tV^car napreJ ne bo IvN«'na križišču 1 r°tary turn." °brnili na le- e3 zavv6 da bi bil° ltJ «a desno in I. A k -fiuon, peKar- .----- —.......... POSTAVA V OHIO % V VELJAVO Strašni boji za Leningrad in Kijev "AMERIŠKA DOMOVINA" (117 St. Clair Avenue AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNIKA: -5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 207 Fri., Sept. 5, 1941 Narod bi rad čistega vina Narodni politiki, delavski vodje, industrijci in opazovalci v kapitolu kot v raznih krajih Zed. držav so mnenja, da morala naroda ni taka kot bi morala biti, ako hočemo izvesti ogromen obrambni program, ali če se nameravamo, če bo sila, dejansko udeležiti tudi vojne. Iz dobro poučenih krogov v Washingtonu se poroča, da je predsedniku Roose-veltu v tem času največ na tem, da se dvigne tozadevno moralo in da se bo vršila kampanja, katere namen bo u ž ga,t i ameriški narod, da bo začel bolj resno uvidevati resen položaj, v katerem se dežela nahaja in da ne bomo mislili, da so vojne priprave sam zato, da ima več delavcev delo. Baje so načrti za to propagando že v delu. Ako vzamemo v obzir mnenje naroda v osrednjem za-padu, kjer je največ opozicije proti smernicam naše vlade, bomo našli vzroke apatiji ameriškega naroda proti vojnim pripravam sledeče: 1. Zed. države niso formalno v vojni. Zato mnogo ljudi ne more razumeti, zakaj naj bi bili višji davki, zakaj naj bi žrtvovali luksus in se odpovedali raznim potrebščinam na ljubo vojnim pripravam. Razumeti ne morejo, zakaj na-j se vadijo naši sinovi v orožju, ko je dežela vendar v miru z vsemi narodi sveta. 2. Mnogo je ljudj, ki mislijo in tudi naglas govore, da vlada ne pove vsega narodu, kar ve in kar v svoji politik'i zasleduje. Nekateri celo mislijo, da rabi vlada vojno samo za pretvezo, da more več trositi., 3. Nekateri Amerikanci so bili vidno presenečeni, ko se je naša vlada izjavila, da bo pomagala Rusiji, torej bo nastopila indirektno proti Finski, ki ima v tej deželi še vedno mnogo oboževalcev. 4. Del ameriškega naroda je prepričan, da bilijoni, ki jih bomo potrošili za oboroževanje, ne bodo izdani z uspehom. 5. Nazijska propaganda iz Berlina se poslužuje vsakih sredstev in vsake prilike, da naščuje ameriški narod proti vojni. Vlada je prepričana, da pri tem Nemčiji mnogo pomagajo oni Amerikanci, ki so proti vladni vojni politiki, namenoma ali nenamenoma. Mnogi opazovalci, ki se drže nevtralnega stališča, so mnenja, da bi se morala ameriškega naroda lahko dvignila in narod pridobil za popolno sodelovanje pri obrambnem programu, ali karkoli bi že nameravala vlada. Ti opazovalci so mnenja, daje vzrok tej mlačnosti samo to, ker publika ni dovolj poučena, ker se je ne vzame dovolj v vse podrobnosti vladne politike. Ameriški narod je drugačen kot je angleški. Angleži so zmožni vzeti vsako stvar v roke molče in mirno, Amerikanci so pa zmožni silnih naporov samo tedaj, ako se zbudi njih miselnost in dramatični instinkt. Amerikanci hočejo vedeti pri vsakem početju za vzrok. Špansko-ameriška vojna je bila bojevana z namenom, da se osvobodi Kubo španske sužnosti. V svetovno vojno smo šli samo radi tega, da bomo s tem onemogočili vse bodoče vojne in da bo svet varen za demokracijo. V tej vojni je uradno stališče ameriške vlade to, da je poraz Hitlerja potreben za varnost Zed. držav, toda da se bo to doseglo, ne da bo treba iti Ameriki dejansko v vojno. To je, po mnenju mnogih, nelogično in nemogoče, zato je v prvi vrsti toliko nesoglasja v javnosti. Nekaterim namreč ne gre v glavo, da bi mogel biti Hitler poražen brez aktivnega sodelovanja ameriške armade. Zato tudi mislijo, da tisti, ki govori, da Ameriki ne bo treba v vojno, ne govori z narodom odkrito. Nekateri Amerikanci so tudi mnenja, da demokracija, svoboda in udobnost, kar vse je ameriškemu narodu najbolj pri srcu, niso v nevarnosti, dokler nismo poklicani, da bi jih dejansko branili z orožjem v roki. Zopet drugi so mnenja, da nas bo stalo dosti denarja, da bomo pomagali rešiti angleški imperij ter pomagali poraziti sovražnika, ki nazadnje ni naš sovražnik. Vendar je naša vlada prepričana, da so njene smernice, kot jih je zasledovala dozdaj, več dobrega doprinesle, kot pa če bi se bili dejansko udeležili vojne. To zadržanje ameriške vlade, katero se lahko smatra za nevtralno, dokler se ne zgodi kaj posebnega, je zadržalo ali zadržuje Japonsko, da se ne raztegne na Daljnem vzhodu. To zadržanje naše vlade je tudi zadržalo Nemčijo, da ni še poplavila vse Francije, Španske in Portugalske in njih kolonij. Tako Japonska kot Nemčija sta še vedno mnenja, da je zanju boljše, da ne raz-dražita Amerike. Kot mnogi trdijo, je predsednik Roosevelt še vedno mnenja, da bodo Zed. države najbolj efektno pomagale poraziti Hitlerja, ako bo naša dežela kot vojni arzena! in ne, če postavimo svojo armado na bojno polje. Vendar je potreba sodelovanja vsega naroda in nede-ljeno javno mnenje, če hočemo izvesti oboroževalni program, s katerim bomo pomagali poraziti Hitlerja. Zato so nekateri mnenja, da bi moral predsednik uvesti narod v svoje načrte. Nekateri so celo svetovali Roose-veltu, naj bi potoval po deželi in narod poučij o položaju kot je. Narod je dozdaj poslušal Roosevelta kot ni pred njim še nobenega predsednika in v splošnem odobrava vsako akcijo, ki jo podvzame. Narod mu bo še raje sledil, če bo vedel vse in ne samo nekaj. Narod bi rad čistega vina. ............................ j Newburske novice Vse mine Tudi počitnice so minule in zopet se je pričelo s šolo. Različnih obrazov prihajajo otroci v šolo. Eden pride vesel in živ. Letos je za en razred naprej. To je novo in zato vleče. Drugi prihaja s kislim obrazom, to so po največ dečki. Mimo so prosti dnevi. Treba je zgodaj ustati in se umiti. Umivajo se dečki ne radi. žoga mora ostati za pečjo in mesto nje je treba poiskati knjige, oj te knjige! čemu so si izmislili knjige? če bi knjig ne bilo, bi človek lahko kar naprej imel počitnice. Tretji pa pride z nepristranskim obrazom. Je blio res prijazno med počitnicam, pa se jih je že naveličal. Zato mu sedaj ni dosti mar, čeravno bo treba zopet pogledati med platnice. Najbolj vesele so matere, ker jim ni treba skrbeti, kje neki se igrata Francek in Micka. Da, počitnice so minule — za otroke, za matere se bodo pa pričele. Vsi otroci k eni maši Vsi otroci naj prihajajo ob nedeljah k maši ob 9, otroci iz publik šol tako kakor oni iz naše šole. Po maši imajo otroci iz javnih šol pouk v krščanskem nauku. Od šestega pa do 14. leta dvakrat na teden so dolžni priti. Staršev dolžnost pa je, in sicer stroga dolžnost, da skrbijo, da res pridejo. Noben oče ali pa mati ni stroil svoje dolžnosti napram otrokom, kateri jih ni skrbno pošiljal k verskemu nauku skozi osem let, ako so morali otroci v nekatoliške šole. Tudi zanikernik sodbi ne bo odšel, čeravno ga sedaj ne gane nobena beseda. ženske so pozabijive Na otoku Madagaskar gre pogrebni sprevod, kadar pokopu-jejo žensko, vedno mimo hiše, kjer je stanovala in tam nekaj časa pošto j i, češ, ženske so po-zabljive, dajmo ji priliko, da vzame s seboj, kar je pozabila. če bi Bog dal tako priliko duši po smrti, bi vsaka še kaj popravila, zlasti pa nebrižni starši in pa nemarni ljudje glede duše. V tem so moški še veliko bolj pozabljivi kot ženske, škoda je le to za nas, da bo s smrtjo zapečatena naša cela večnost. Ali kedaj misliš na to? Kadar se ljudje zanimajo Vse kaže, da je prosperiteta v naši vasi. Mrs. Frances Novak na 80. cesti je dom popolnoma preuredila in prenovila znotraj in na zunaj. Kar zraven je družina John Zimermana. Tudi od tam se sliši razbijane "karpen-terjev," ki popravljajo hišo. Zimermanovi so ne dolgo tega hišo kupili in se takoj, ko bo prenavljanje dogotovljeno, preselijo sem iz "Woodlanda." Hiša naših šolskih sester je tudi dobila na zunaj zelo potrebno novo barvo in sedaj izgleda lično, kakor prava dominikanka. Tako gre-naprej. Eni povečujejo svoja stanovanja, drugi prenavljajo, tretji pa zidajo nove. Prosperiteta je v vasi. Peljali se bodo V nedeljo ob eni popoldne odpelje izpred šolskega dvorišča na 80. cesti bus, ki bo peljal naravnost k sv. Kristini kamor so namenjeni možje, člani dr. Najsvetejšega Imena, da se udeležijo blagoslovitve novega bande-ra. Kdor želi iti na bus, naj se zglasi pri Mr. Resniku ali pa pri Mr. Meljaču. če jih ne poj de en taužent, pa naj jih pojde, kar jih more od doma. Vse hiti v zakonski jarem Ne vem kaj vleče mlade ljudi v tako velikem številu v zakonski jarem. Zadnjo soboto jih je stopilo kar šest parov, v ladjo zakonskega življenja, er-eh, prav za prav, štiri, dve poroki sta bili le popravljeni. Potočarjova Marica se je poročila z Earl Weiss-om. Zupančičeva Lojzka z Štefanom Kru-sowsky. John Turk je vzel Cedijo Adams za svojo pravo ženo po obredu sv. katoliške cerkve in Pavlina Kovačič je postala nevesta George Vargo. Tako gre. Kakor vidite, naši sinovi poročajo slovaška in poljska dekleta, naša dekleta pa obratno. Narodnost ne dela več kakih zaprek. Glavno je, da sta oba ene vere. Lepo pa je tudi če sta oba ene narodnosti. Vsem skupaj želimo obilo sreče, že naprej pa vemo, da bo ta sreča pomešna tudi s križi in težavami. Zato bodo najlažje izhajali, ako se bodo vedno ljubili s pravo krščansko ljubeznijo. Zdaj pa še besedo sorodnikom in prijateljem novo poročencev. Če se že mora pri porokah nekaj metati, na ženina in nevesto, potem mečite rajši riž, mesto "konfetija," in to zunaj cerkve, kjer ga bodo ptice izpod neba pozobale. še najbolj pametno pa bi bilo ga izročiti nevesti naravnost, v paketu, da ga lahko skuha na juhi drugi dan. Nikar ne mečite konfetija, ker se težko pomete, saj TI ga gotovo ne boš prišel pobrati. K Mariji Kakor po navadi, pojdemo tudi letos zadnjo nedeljo tega meseca v Providence Heights, če je vreme lepo, je to zelo prijazen izlet. Listje takrat že rumeni, jabolka rdečijo, vse izgleda kakor bi bilo pozlačeno od soln-čnih žarkov Mariji na čast. Letos imamo še veliko večji vzrok, da se zatečemo k Mariji. Naši sorodniki tam v stari domovini, tam v Marijni deželi, ne morejo in ne kmejo k nji na Brezje. Nekateri pregnani iz doma tavajo po tujih krajih, morda lačni in raztrgani. Pojdimo mesto njih mi k Mariji, ki je tolažnica žalostnih in pomoč kristjanov, naj ona posreduje s svojo vsemogočno priprošnjo pri Bogu, da skrajša dneve pregnanstva naših ljudi. Tisti pa, kateri imate sinove pri vojakih, imate tudi vzroka dosti, da prosite varstva na duši in telesu svojim sinovom. Pridite toraj vsi v Providence Heights na zadnjo nedeljo v septembru. Kadar iščete prostor Kadar se vrtite po sredomest,-nih cestah in iščete prostor, kjer bi parkali, vedite, da je to že zelo star križ. Očak Noe je celih štirideset dni vozil sem in tja predno je dobil prostor, da je parkal svojo barko, vsaj pravijo tako. Preko 600 ubitih Veliko naših je bilo zadnjo nedeljo in pondeljek šlo iz mesta. Nekaj jih je šlo na farme, drugi pa v kako odaljeno mesto obiskat svoje sorodnike. Silbit-zerjevi so bili v Jolietu, Ulepičo-vi tudi. Tam sem srečal tudi nekatere. od sv. Vida, Ausecovi, Frank Mervarjevi in še drugi. Nekaj jih je šlo sem, nekaj tja, vse je bilo na cesti. Vse je drvelo, kot bi gorelo za njimi. Ali se je čuditi, da je toliko nesreč, zlasti če vidimo, kako vozijo nekateri mladi vozniki, kateri drvijo naprej kot furije. Kolikor nam je znano, so se naši vsi povrnili živi nazaj. 600 ubitih, nekateri hipno postavljeni pred Boga potem, ko so v nedeljo jutro, dobrovedoč, kaj delajo, šli preko tretje božje zapovedi v kateri Bog, da, Bog pravi: "ZAPOMNI SI, da posvečuješ Gospodov dan." Iti v nedeljo ven ni greh. Greh, smrtni greh pa je, ako radi tega mašo zanemarimo. Pravi čas za obhajilo je med mašo Sv. obhajilo je del maše. Za- to je pravi čas sprejeti sv. obhajilo le MED mašo in dokler je le mogoče, bi morali vsi brez izjeme prejeti sv. obhajilo edino le med mašo. Zunaj sv. maše je sv. obhajilo edino le za one, kateri res ne morejo maše počakati. Prevelikokrat se sv. obhajilo rabi, kot neka pobožnost, katero se lahko opravi, kadar se kateremu zljubi. Pa ni tako, sv. obhajilo, naj še enkrat ponovim, je del sv. maše. Najboljša priprava za sv. obhajilo je sv. maša sama, zlasti kdor ima "misale," to je, na-tačno prestavo maše kot se bere pri oltarju. Kdor drugim jamo koplje . . . Mrs. Debelak iz 82. ceste je delala, da bi napravila surprise družini našega mežnarja, John Kegloviča. Ko pa sta stopila z možem v dvorano, kjer ima biti Keglovičev party, se je pa dognalo, da je vse skupaj le za njiju. Družina Debelak ima tukaj veliko prijateljev, kateri so jima napravili lepo domačo zabavo in party v šolski dvorani za njih 30 letnico poroke. Mi se strinjamo z mnogimi voščili in jima želimo še 30 let. 60 let Ako ste videli posebne cigare zadnje dni, na katerih je ime Frank Kužnika potem vedite, da so bile izdelane za njegovo 60 letnico rojstva. Napram precejšnim preizkušnjam, katere je prestal v teh letih, še vendar ne izgleda kot 60 letnik. Morda bo zadnjih 60 let lažjih. Le križ na stolp' nam govori Ali ste že opazili, kako se sveti križ na vrhu cerkvenega stolpa? Sveti se kot bi bil zlat in tudi je. Križ je pozlačen, pristno, čisto zlato je na njem. Društvo sv. Imena je obljubilo, da bo žrtvovalo svoto za to potrebno delo. Križ stane $60.00 in je sedaj garantiran za deset let. Iskrena zahvala društvu. Važno naznanilo Naša 40 urna pobožnost se bo vršila letos 19., 20. in 21. oktobra. Tiste dni se morajo opustiti vsa druga slavljenja, naj si bo poroka, ali pa kaj drugega. 40-urna pobožnost je največji praznik v letu in zato se mora tem dnevom umakniti vse drugo. jal, da je vera luč in jezik materin pa ključ do prave izobrazbe in omike. Napreden človek bo pač sodil drugače, ker pač misli, da če je človek veren, da se ne more narodno usmeriti. Voditelji držav pa imajo glede tega precej drugačno mnenje. Oni dobro vedo, da kdor je veren in udan svoji cerkvi, je udan tudi narodu in državi. Zlasti v teh burnih časih, ki jih svet preživlja sedaj, se voditelji držav nemirno vprašujoče ozirajo po ljudski masi, če jim je te zvesta ali ne. Verni državljani jih ne vznemirjajo, pač pa brezverci in radikalci. V nedeljo, 7. septembra bomo imeli pri fari sv. Kristine slavnost, ki bo imela bolj pa-triotično kot versko lico. Ta dan bomo slovesno oddali drog za našo zastavo svojemu namenu, za katerega je bil postavljen. Seveda so ob takih prilikah tudi posebne ceremonije. Navzoči bodo zastopniki Ameriške legije godba, mestni uradniki bodo sodelovali, itd. Pohitimo tudi mi k tej slav-nosti in če ne radi drugega, vsaj radi svobode, ki jo tukaj uživamo pod to našo zvezdnato zastavo, ki je poleg slovenske trobojnice najlepša na svetu. Frank Kovačič. Narodnost in vera Euclid, O.—Naša župnija sv, Kristine rapidno napreduje, vendar pa je še veliko udobnosti, ki bi se prav lahko prilagodile nam in župniji. Razne župnije lastujejo veliko takega, kar bi tudi radi mi, a se moramo zadovoljiti .s tem, ker imamo. S časoma pa bomo tudi mi prišli do večjih udobnosti. Lansko leto se je na pobudo mož od društva Najsvetejšega Imena postavilo drog za zastavo. Mnogi so to zelo pogrešali. Miss Josephine Kovačič je to sporočila tudi svoji bivši učiteljici sestri Margaret, ki sedaj poučuje v Kansas City, da so možje od društva Najsvetejšega Imena postavili drog, raz katerega bo vihrala naša zvezdnata zastava. Čestita sestra je bila nad to akcijo tako prevzeta, da je takoj odgovorila na pismo ter še pristavila vprašanje: "Kje stoji, koliko je visok," itd. Dalje pa je še dostavila: "Čestitam društvu Najsvetejšega Imena k tej lepi akciji, odkrito Ti povem, da sem tega zelo pogrešala ves čas mojega bivapja v Euclidu." Križ je simbol krščanstva, križ predstavlja trpljenje, a le v križu je zveličanje. Zastava pa je simbol naroda. Vsak narod ljubi svojo zastavo in državljan, ki ne spoštuje svoje zastave, ni vreden imenovati se državljan dotične države, pod katero zastavo živi. Narodnost in vera sta tako združeni, da je škof Slomšek, ki je poznal slovensko dušo boljše kot ne vem kdo, zato pa je vedno poudar- Čestitke k lepi slavnosti Te čestitke veljajo društvu Najsvetejšega imena pri fari sv. Kristine. Da so člani tega društva zelo aktivni, to dobro vemo, a da so pa tudi tako pa-triotični, tega pa nismo vedeli in to pa nam bodo dokazali v nedeljo, 7. septembra, ko bodo slovesno razvili ameriško zastavo na novopostavljenem dm gu. Dosedaj je društvo Najsvetejšega Imena imelo samo svo j a bandera in pri sv. Kfistini pa so prvi, ki bodo razvili tudi svojo ameriško zastavo. Prav je tako, da smo dobri katoličani in obenem tudi dobri in zvesti državljani. Kjer ni vere v Bo ga, tam ni pričakovati udano-nosti državi. Zato,pa rojaki in člani društva Najsvetejšega Imena, obr-nimo v nedeljo svoja vozila proti Euclidu. Slavnost se vrši v nedeljo popoldne. Kadar imamo podobne slavnosti v Newburghu, Collinwoodu ali na St. Clairju, tedaj se jih iz Eu-clida vselej pripelje poln bus. Sedaj se pa tudi mi izkažimo hvaležne Euclidčanom. Gotovo bo tudi Father Bombach vesel našega obiska. Iz Newburgha odhajamo ob eni popoldne, da pa se nas bo odpeljalo več skupaj, zato se zbiramo pred Slovenskim narodnim domom na 80 cesti točno ob eni uri popoldne. Kdor ima kaj prostora na svojem av tu, naj- povabi še svojega prijatelja, da prisede. Vam, prijazni člani društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine, pa naj veljajo na tem mestu najlepše čestitke. Vi se zavedate, da le v pravem-katoliškem duhu je napredek. Vas si bomo postavili vsi za vzgled. Dokler bomo složno delali v katoliškem prepričanju, smo lahko gotovi, da delamo prav. Vsem članom društva Najsvetejšega Imena in sploh vsem rojakom pošiljam prijateljske pozdrave ter na veselo svidenje v nedeljo popoldne pri sv. Kristini. J. Resnik. Iz Barbertona Barberton, O.—Naš Slovenski lovski klub Barberton je na svoji seji sklenil, da pripravimo kosilo za naše boljše polovice, ki nam tako lepo strežejo in pomagajo na strelišču. Poleg tega pa tudi zelo lepo skrbe za našo zastavo. Saj ste videli, kako so jo bile lepo okrasile za zadnjo tekmo. Torej ni več kot prav, da se jim tudi jagri malo ionir % grafije. Mladina poznala in se je ce'°i)i si ji predvajal ne* .1, • '' C& m meniti "koherer, brez. katere bi ^Jk brezžičnega brzojav jL ne mogli izvršiti M Ig nih poskusov. Dete Ji|| je izrinil koherer cev je izrinila brez tistega prvega ft di novejših izuril Jfc; Dolgo BranlyjeV°JP) bilo življenje rea»ttJi ki je žrtvoval vse^ft svojega najljubš^ Jhi nauka o elektriki'' J«e legij u v Amiensu. rj,, iskoval pariško vS je že 1. 1873. posta. ?fiti ke. Z instrukcij^JSa prebijal skozi ^ va revščina je da je sklenil i&ym zdravnik, kajti stih časih ni ^"f L. 1882. je P°stal |P dicine in s tem ^ ft najhujših skrbi- m rist mu je bilo ne if 4 je. V vsem sv°j bil skoraj n^1' A* zdravniške Pr®kfVi4 ° fizikalnimi raziS - A°? Njegova naj<|^ ba je nedvomno tL na cev, napolni opilki, skozi kate tok bolje stiruj^ Jaij|a učinkovali elektr^ ij^. haji. Sicer Branlyjem ^l-V učinke, vendar 3e M zasluga in zas^^Fi blikacij v letih da se je kohere^ {#• ko valovne tele^jf sicer skromni r ni meri zaslužil »tj so mu jih prejel: veliiko "'^Jp ske akademije (f§ je vitez in P° častne legije- a I jel Nobelovo temu je ostal takšen, da ga ^JJ letnika rešila/ j«? zbirka, ki jo je„l'§ J "Echo de ParlS> L' rosti 96 let. vj^ —Xi^ I1:' V Sofiji zivl K pripel Našim D8rSci| in Madison o»Jt da je prevzel fj vnika "AmensjyJ bro poznani i" «, I1 Mr. iosp Mr. Graniti/ pobirati nar° ^ ročnikov in vo naročnin0, K v F, ge posle, ki podjetjem. 1 mar je v Trumbull ki, prosimo. 6 Gramcu,aliPsV; sam obiskal ijj./ dilo. Našim ty poročamo. Domovine. če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure; 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Am. Telefon: MAin 6016. SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 38c Fresh Selected Eggs, doz...........34c Elberta Free Stone Peaches, 8 lbs......25c White New Potatoes, 151bs?>............27c! Silver Dust or Lux Flakes With Towel, Large Box.........21c Fels-Naptha Soap, 10 Bars...........41c Cold 6% Beer At a Low Price SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 DRESSMASTER ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ SATAN IN IŠKARI0T Po nemškem Izvirnika K. Slays Slekli H > so mu haik in mu od->rf n]jci , e ter jih privezali na >va(jr sta ju držala vojaka. 11 sta Sa prijela za no- .o ganili so ga. Hn21 prijel za pali- f V«vU: Pravljenj smo, effendi!" i f ^ - . £ lo še začeli- Moliti je še ^St • ? 1 začel Sallam je razpel roke * ;Big . ] enoličnim glasom: lf !!ni J,'r-rahmani 'r-ra-V imenu Allaha, usmi-' evjlnimil°stljivega! Veliki in i ttj0l)ti s° grehi tega sveta in 86 s^riva v srcih be(j. v- Ampak pravič-lljl, 1kazen ne počiva. O ijte'v° M°hammed, o kalifi! Wi v'erilil in pri vsakem 'Mete priletela palica šejhu h je , . "i ^ zobe, ni se ge- ^Itfiei,1111" Pa pri d'vanaj- "Sst U 36 zastokal i" pri ^HaJ^ je tuleč ponavljal V 0 : i , v«evidni —t o vsečuje- Soži VsePričujoči —! O O ponižujoči —! §.bo dovolj. je bilo kmalu do-.la jih sicer pri- UjVj-e culJenje je bilo vse [• ' Prizor vse bolj odu- Nj . sem zapovedal. je ' od"esite ga!" !SiČejel plačiI°za sv°- 'K ja,° siro-vost in za vse i 1 1)a sem si pridobil % paznika. Bal se ga ; 4te ■ 111• i ila^Mšla in se mi za- Nnilj ] ev- Ni se več ba" ,r'io. ' Judi. lepo so ravna- ■ "l v hNla * 1 ti ^ p J'e pod nadzor_ 1 S oDa,0lkovnik jo je dal 1 1.36 šel °yati> na vsak k0" ' t neopaženo za , S /Me namreč vseka- ejHti • bila ušla- četudi S bi i'.! slabega namena. , S Jla kje svoje ljudi , škodovati s , dedovanjem. ? VI. S Vk< spat. Drugi ; lj sk 1 težavno poto- • ^ b0i vite«i warru. Pa iiM. p,.1 nevarna je bila ■ Jf lzali mo se sovra- , t,?0 se odpravili. V iN \v£Utku je še prišel \ et°u in me pova- V T 1)1 tnu naj" z menoj! (1 "ad Pokazal." Vi 0 ^ Siabo za nas." ,Kaj Pa?" ti, i^po,, Navajen, kakor tir,f3ef hvSOd previden, tudi na videz ^iionQ .Pil sem okoli ra211 sled, ki mi je ki jih ti lju- je ,p°Slejva!" krenila na jug, z a SVa se obrnila ^ S ^ V' h Jt ®esku človeško S^ab abra insesPet S % n St°Pila sva za ^ed je na odprt s«alovje. In tam je sled srečala drugo, ki je prihajala iz jugovzhoda. Bila je sled jezdeca. Preiskala sva sledi. Dva človeka sta se srečala med skalami, eden je hodil peš, iz našega tabora je bil, torej eden naših ljudi, drugi je bil na konju in je prišel iz puščave. Precej časa sta bila skupaj. Kaj bi bila druga počenjala, ko da sta se pogovarjala —? Sledi sta bili po najinem računu osem ur stari. Neznanca sta se sestala torej še pred polnočjo in se razšla črez kako uro, eden se je vrnil v tabor, drugi na jugovzhod. Pol ure sva se mudila z branjem sledi, iz izmenjala najine misli in sumnje pa sva pohitela za vojsko. Poročal sem Kruger be ju in Emery ju o najdbi. Kruger be j se ni mnogo zmenil za njo, ni bil vzgojen v izkušnjah stezosledca, ki mu je na divjem za-padu vsaka sled vsaj sumljiva. Emery pa je gubal čelo. "Ali je bil jezdec v taboru?" model 67-107 White električni šivalni stroj, izdelan iz finega orehovega lesa. Ko se zapre, je pripraven za pisalno mizo. Cene so od 44.95 naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. _819 E. 185. ST. Zavarujte hišo! Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba. John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE 1934 KE 2473-R (Fri. Tues., Sept. 16) Lokal za gostilno Odda se pripraven prostor za gostilno ali za kako drugo podjetje. Vpraša se na 6005 St. Clair Ave. (207) Oblak furniture Co. gj trgovina s POHIŠTVOM "» 4 Pohištvo in vse potrebščine ; j za dom J 3 6612 ST. CLAIR AVE, f 5 _HEnderaon 297S HH želi stanovanje Želim dobiti stanovanje 2 ali 3 sob, v okolici 60. do 79. St. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče ENdicott 3099. Delo v trgovini Išče se dekle, ki bi pomagala v konfekcijski trgovini. Pokličite Liberty 9370. (x) Lepotilni salon naprodaj Naprodaj je na vzhodni stra-li mesta lepotilni salon, ki de-a tedensko prometa $75 in več. Vsa moderna chrome oprema. Cena zelo zmerna. Vprašajte pri Apple Co., 1836 Euclid Ave. MAin 3745. (207) GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) OTOE X XX ž X.iHi ž X TREBUŠNE PASOVE IN R C ELASTIČNE NOGAVICE M imamo v, p^Ini zalogi. Pošiljamo k K tudi po pošti. H C MANDEL DRUG CO. g M 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. IXXXXXXXXZTXXXXXXXXXXXXXXn Peč naprodaj Proda se Grand peč, mizni pokrov, v dobrem stanju. Vprašajte na 1246 E. 172. St. (208) "Ne." "Zakaj ni prišel k nam?" "Hm —! Nismo ga smeli videti —." "BaJ se nas je —. In kdor se nas boji, ni naš prijatelj —." "In kdor ni naš prijatelj, je naš sovražnik!" "In tisti človek iz našega tabora, ki se je šel ponoči pogovarjat z našim sovražnikom, tudi ni naš prijatelj —." "Sovražnika imamo v taboru, izdajalca!" "Well! Tako je!" "Pa kdo bi bil?" "Paziti moramo na naše ljudi. Kako daleč je še do Mudhe- ra?" "Jutri opoldne prispemo." "Well ! Nocoj ,bo jezdec spet prišel po novice in izdajalec mu pojde naproti. Prijeli ju bomo!" Žal je bilo že prepozno. Dogodile so se reči, ki bi jih ne bil verjel, če bi nam jih bil kdo tudi napovedal, vkljub temu, da sem vedel, kak dozorel lopov je kol agasi Thomas Melton. Predal se je sovražniku in nam je bil mnogo bliže, nego smo računali. Nočni jezdec je bil res oglednik Ayarov in tisti, ki mu je šel naproti iz našega tabora, ni bil nihče drug ko naš vodnik, ki je "ušel" iz obleganega Mudhera. Preveč zaupljivi smo bili—. Potovali smo proti jugozapa-du. Počasi je šlo, izogibati smo se morali skalam in jezditi po ovinkih. Pot je bila ozka, strnjena povorka se je morala razdeliti, v četah smo potovali, številne straže smo morali razposlati, več, nego jih je bilo sicer treba. Opoldne smo počivali in vodnik nas je tolažil, da bomo v treh urah prehodili warr in prišli na odprt svet, na pustinjo, poraščeno s travo. Po dobri uri smo krenili dalje. Pol ure pozneje pa je prišel vodnik k polkovniku in javil: "Tamle je mesto, kjer so umorili mulazima Ahmeda." Kruger bej se je začudil. "Mulazima Ahmeda —V' "Da." "Umorili so ga —?" "Da." "Nič ne vem o tem!" "Saj sem ti vendar pravil, effendi!" "Besede ne!" "Oprosti, effendi! Čisto natančno vem, da sem ti pravil. Kako bi naj bil zamolčal ali pozabil tako važno novico —!" "Da bi jo bil preslišal — ?" se je neverno čudil polkovnik. "Mogoče —. Mogoče, da sem mislil na kaj druga pa nisem pazil na tvoje pripovedovanje." Majal je z glavo. "Ahmed mrtev —?! Umorjen —? Prijazno ste vabljeni, da poselite Military Ball ki ga priredi društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. V SOBOTO 6. SEPTEMBRA V TWILIGHT BALLROOM Za ples bo,igral Trebarjev orkester Vstopnina 35 centov. MALI OGLASI AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI ■L Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Poprav-39» liamo vse vrste furneze in boilerje. si NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na ! 715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218 Vprašajte za našeffa zastopnika Štefaoa Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA CVETI IČAH 610* ST. CLAIR AVE HEndernon 112® 965 ADDISON ROAD Slovenska gostilna HEnderson 4893 Se priporočam za obilen obisk! PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 . NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela na&ega ljubljenega dobrega ioproga in očeta John Klančar ki je po eno leto in pol trajajoči mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo in mirno v Gospodu zaspal dne 3. avgusta, 1941. Položili smo ga k večnemu počitku clne 6. avgusta, 1941 na Calvary pokopališče. Doma je bil iz vasi Gradišče, i'ara Rob, V Ameriko je prišel leta 1902. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sodji za večkratne obiske in podeljene svete zakramente, za molitev ob krsti in opravljeno zadušnico in cerkvene obrede. Naša iskrena zahvala naj velja vsem, sorodnikom, prijateljem in znancem in dobrim sosedom, ki so pokojnega večkrat obiskovali, tolažili ali na drugi način kaj dobrega storili v njegovi mučni bolezni. Prisrčno se zahvalimo vsem za podarjene krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega. Enako tudi iskrena hv&la vsem prijateljem, ki so darovali za svete mašee, katere se bodo brale za mirni pokoj blage duše. Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše in pogreba. Iskrena hvala tudi članom društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, ki so se udeležili pogreba, posebno pa iskrena hvala nosilcem krste, ki so spremili in položili pokojnega k zadnjemu počitku. Obenem tudi lepa hvala društvu sv. Vida, št. 25 KSKJ za hitro izplačilo posmrtnine. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za točno in prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Priljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se je Tvoje mučno trpljenje in sedaj pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: PRANCES KLANCAR, soproga ANTHONY, sin. FRANCES in ANTOINETTE KOMPARE, pastorki. Cleveland, O., 5. septembra, 1941. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ine. riOI6 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega iz delka, dobite na kozarce ali v Večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Na božjo pot J (Konec.) J "Pojdiva k maši!" je prijel > Ivan Julko za krilo, ko bi najrajši sedla na mehko travo pod ^ lipami, tako jo je pot utrudila. "Pozna sva." Ivan je silil naprej, čeprav so oči vabile, da bi t se ustavil pri stopnicah. Pa nista mogla nikamor delj kot do ' praga. Šele čez čas sta se zrinila do pod kora, a naprej nič ' več, cerkev je bila nabita vernikov. Nekje je drobno zacing-ljalo, orgle so bučale, pevci so peli: "Marija, Mati žalostna, pod križem si se vekala . . "Kam rineta, saj bo konec vsak čas," je dolg fant s klobukom na prsih sunil Ivana. "Konec maše?" je Julka vzdihnila, ko je ujela zadnjo besedo. Dva fantina z velikimi lasmi in zlato uro na prsih sta se na glas zasmejala: "Punca, kaj pa gledaš za fanti, da mašo zmujaš, a?" Julka se je ozrla, pa ne toliko, da bi ju videla, kdo sta ona dva, ki se upata tako govoriti, pa še v cerkvi na božji poti. Ivan je stal mirno pred njo in zrl proti oltarju, od koder je spet pozvonilo. "Punca, po čem pa prodajaš svojo grbo?" Fanta nista dala miru in eden je Julki še zidano ruto z glave potegnil. Julka bi zajokala, pa se je v hipu spomnila, da je v cerkvi. Prijela se je Ivana in tisti hip sta se srečala z očmi, ki so bile obema tako kalne, nič prejšnje vedrosti ni bilo v njih. — "Vidiš, to je zaradi tega, ker sva bila tako pozna. Zaradi tvoje grbe . . ." so očitale Ivanove besede. "Ivan, odpusti!" so prosile Julkine oči in zrle v modrobele oblake kadila, ki so se dvigali pod strop. Julka je mislila naidolgo pot, k je bila za njo. Kaj se je sploh podala, da se zdaj norčujejo iz njene grbe. O, ko bi ne imela ;e grbe, bi bilo vse drugače. Ta reva bi se ji ne smejala, in ona bi lahko klečala'čisto blizu gospoda, ki mašuje pred oltarjem, in bi lahko molila. Da, molila. Zdaj ne more. Njene misli so še daleč, daleč od oltarja in prižnice in blagodišečega kadila, ki napolnjuje cerkev, daleč— o, Julka, kaj je rekla stara Petričevka, ko si se odpravljala na božjo pot . . . "Tak zgani se, punca!" se je fantin spet zadri in si delal prostor, da bi mogel ven. V tem so se še drugi obrnili in začeli odhajati. Maše je bilo konec. Julka se j^ prestrašila. Ne-cdo je prihrumel in ji razpodil misli, ki so se zbirale za podvig k Bogu. Srce ji je vztrepetalo, kot da jo je nekdo udaril po obrazu. Na — zdaj je tu njega Dožja pot, njena molitev: O, Mati žalostna, glej mojo grbo! "Ivan, pojdiva," je iprosila Ivana, ko sta se gnetla po stopnicah, naj bi šla domov. Mašo1 sva zamudila, moliti ne moreva in še moja grba, si je govorila v se in Ivan jo je razumel. Umaknila sta se pod lipo za stopnico, da ju ni nihče videl. "Kje so drugi?" je plaho vprašala, ne da bi si popravila ruto, ki si jo je prej tako nerodno zavezala. "Se bomo potlej dobili. Jest so šli." Potem sta sedla na zeleno travo in dolgo molčala. Oči so jima plavale v dolino, ki jo je obsevalo prijazno sonce. Tam v desno stran so se smejale na gosto posejane hiše. "Poglej, Julka, Ljubljana!" je pokazal Ivan. "O-o-o," se je čudila Julka, a nič več tako kakor takrat, ko sta zrla z vrha in je Julka vz-hrepenela, da bi šla nekoč v to belo mesto, med visoke in svetle hiše. Njene male misli so šle tokrat vse kam drugam. In Ivanove tudi. Vse naokoli je bilo tako lepo: cerkvice po zelenih gričkih, ki so drugovale Žalostni gori, zelene jase, stojnice, ro-j marji, nad njimi pa spet slove- j sna pesem zvonov. Pa ona dva je nista slišala. "Si že dala vbogajme?" se je Ivan zbral. "Ne." Nato sta vstala in stopila v cerkev. Ivan je čutil, kako vse zija za njima in kaže: Glejte, on in tista z grbo! Pa se ni zato nikamor ozrl. Cerkev je bila prazna, le nekaj starih ženic je ždelo v klopi pred oltarjem in pod korom. Vse je še dišalo po sveti daritvi: klopi, oltar, bele rože, cvetje in zelenje, nad vsem tem pa dimi blagodišečega kadila. Julka je spustila v puščico denar, da je drobno zažvenketa-lo. Potem sta šla okrog oltarja. Julka bi stopicala najrajši po kolenih, tako j0 je-prevzelo. Ko pa je videla Ivana, da je že daleč pred njo, j0 je postalo strah in hitro si je pomagala iz temačnega hodnika. Potem sta sedla v klop. Mati božja na tro-nu ju je gledala. Julka se je zamislila: "O, Marija, glej mojo grbo, odvzemi mi jo! . ." In nato se ji je v srce zlilo sladko občutje božje bližine, duša se je oprostila težkih vezi in Julka je molila, molila —F. K. Spreminjasta vrtnica Japoncem, ki so izkušeni go-jitelji cvetlic, je uspelo vzgojiti vrtnico, ki svoje barve spreminja. V senci je bela in na soncu pa rdeča. V nočnem času ali v malo razsvetljenem prostoru dobi voščeno barvo. Cvetni listi so spočetka modrikasti, potem postanejo svetlo rožnati in končno beli. Čim pa postaviš vrtnico na sonce, pa postane purpurno rdeča. Posebnosti za ta teden funt Teletina za pohanje ......32c Teletina za filanje;.......22c Sveže vampe .............14c Govedina za pečenje x (Pot Roast)................25c Sliced Bacon............31c Izvrstne suhe klobase . , .. .34c Sveža svinjska reberca . ...22c Suh pork chops ..........28c Novo domače kislo zelje ... 8c Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Delo dobi Išče še dekle ali ženo, da bi varovala 6 let starega otroka. Plača po dogovoru. Vprašajte po 5. uri na 6914 St. Clair Ave. (spodaj). (208) Sobi se oddasta Dve sobi z gorkoto se oddasta na 1187 E. 61. St. (208) Dve sobi z gorkoto Oddasta se 2 sobi, ena spodaj, ena zgorej, z gorkoto; lahko se uporablja tudi kopalnica in kuhinja zastonj. Sobi sta Jako snažni. Za moške ali ženske. Več izveste na 6321 Orton Ct., pri 63. cesti. (208) Naše posebnosti London Ham ..........................29c Cottage Hams .......:..............37c Round Steak ..........................33c Angela mia olje ................$1.35 Coffee, 3 lb...........................45c Pork za pohat ........................33c Kirkman's Chip'so, 2..............33c Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Hiša naprodaj Proda se moderna hiša, angleški stil, zidana 6 sob, za 1 družino. Kopalnica vsa iz plošč. Hiše se drži garaža za 2 avta. Parna gorkota. Je kot nova. Jo dam poceni. 17929 Nottingham Rd., blizu Lake Shore Blvd. Tel. KEnmore 1562-M. (208) Jabolka in češplje Naprodaj so fina jabolka in najboljše češplje za prezervira-nje. Jako poceni. Oglasite se pri Anton Kresse Wood Road blizu Lost Nation Road 2 milji od Willoughby, O. Odprto bo popoldne v soboto, pondeljek, torek in sredo. (208) (208) TROJ K A DR. FRANC DETELA kar je bila ona že stokrat sliša- govimi, ki se pripeljejo popol- Beneficiat je preskrbel spre-, jem v Zagrebu njej in Heleni. J Ginljivo je bilo slovo, ko sta razdeljevali za spomin svoje imetje, Milica, kar so ji bili v teku let darovali dobrotljivi starši in sorodniki, Helena, kar ji je bilo ostalo po materi in bratu, in izročali domačinom vi skrb dva grobova na pokopališču v Gorenji vasi. Drugi so ju zadrževali, onedve sta priganjali k odhodu drugi so si brisali solze, onedve sta se veselili in jih tolažili. Gospod in gospa Stojanova sta ju spremila do samostanskih vrat, izročila in priporočila jih ter prosila, naj se vrneta pod domačo streho, ako ne najdeta pod tujo tega, česar iščeta. Zdaj so zalile prvič deklicama vroče solze oči, ko se je zahvaljevala Helena za vse, kar so Stojanovi bili storili dobrega njeni materi, bratu in njej, Milica pa zlasti zato, ker se niso ustavili njeni srčni želji. XV Možake je dolgo vodila za nos, nazadnje ga stakne, ki bil ji je kos. Prešeren Baron Berger in Edvard Ma-jer sta bila zamenjala po ne- Vaša nevesta še ni, a lahko postane; doktorja hoče imeti po vsej sili." "O tem si dovoljujem dvomiti," je dejal Radivoj, si snel ščipalnik, ga obrisal in pogledal pomenljivo gospoda in gospo. "Da mi je vaša gospodična hčerka naklonjena, za to imam dokaze, gospod Majer, dokaze." Tedaj pa se je zakrohotal gospod Majer, da se je bilo bati, da se sesede stol pod njim, in gospa je vstala, da bi skrila smeh na ustih. "Gospod > doktor, trabuko, uležano, če smem prositi," je kričal Majer, si brisal z levo solzne oči in mu z desno molil cigarnico. "Ne zamerite, mene trese vedno smeh, kadar se spomnim tistih škatel, hahaha, škatel, ki ste jih nosili z Irmo." Radivoj je vstajal. "Brez zamere!" mu je ponujal Majer roko. "Verjamem vam, da ste všeč Irmi, ki vas ima za doktorja; in jaz ji ne bom jemal te babje vere. Moj svet pa je, vrnite se kmalu kot pravi doktor