lì LETO XXII Zavod za kulturo in e bombažno predilnica in tkalnica trlic DECEMBER 1981 ŠTEVILKA 12 SREČNO Ali beži še kaj hitreje kot čas? Bržkone se to v teh dneh vprašujemo vsi, kajti spet stojimo pred mejnikom, ki kaže konec določenega obdobja. In ker je to obdobje leto, vrhu tega še začinjeno s tolikimi burnimi dogodki in premiki, ki so si sledili v prvem letu sedanjega srednjeročnega plana, je vprašanje še bolj resnično, če ne že kar malo kruto. Relativno uspešno poslovno leto je za nami. Nastopil je čas obračunov, analiz. Prijal bo tudi kratek predah, vendar le za hip, le toliko, da pošteno zajamemo sapo in ugotovimo kaj bi lahko še bolje naredili kot smo, odn. katere naloge so neizpolnjene in jih je vredno vključiti v prihodnji gospodarski načrt. IN POGUMNO Leto 1982 — kaj nam bo prineslo? ludi to vprašanje je v posesti vseh. Zaenkrat je znan samo en odgovor, sicer dosti trpek, vendar hudo resničen. Terjalo bo od vseh izjemne napore. Gospodarski položaj je takšen, da terja popolno streznitev. Planska razmerja objavljena v predlogu resolucije za prihodnje leto, glede rasti narodnega dohodka, izvoza, uvoza, obsega investicij in obsega porabe so v bistvu kar najbolj preprosto povedano diktat današnjega stanja. To pa pomeni hočeš-nočeš sprijazniti se z železnimi postavkami zahtev, ki jih terja prihodnje obdobje. Ne bo lahko, v to nihče ne dvomi, tembolj, ker se svet kot celota nahaja v veliki zagati, gospodarski kot politični, lo pa ne pomeni, da je čas za malodušje, črnogledost in podobno. Nasprotno, ravno razmere v katerih živimo in delamo, naloge pred katerimi smo, terjajo od nas vse kaj drugega, terjajo še boljši odnos do dela, večjo odgovornost in ne nazadnje tudi večji pogum. V NOVO LET01982 Zaupajmo vase, negujmo enotnost in vztrajnost, dodajmo se pridnost in znanje in nič se ne bo moglo upreti uresničevanju nalog in programov pa naj bodo še tako težki. Zatorej pogumno v leto 1982! Vsem članom našega delovnega kolektiva, vašim svojcem in znancem ter poslovnim prijateljem želim v novem letu vse lepo! 'line Tomazin Vsem sodelavkam in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1982 Uredništvo PROBLEMATIKA TOZD KONFEKCIJA Osnovni in pomožni material Oskrba s tkaninami je v zadnjih mesecih potekala normalno. Imeli smo le nekaj pomanjkanja tkanin za rjuhe, kar pa smo reševali s tem, da smo garniture pakirali v 2 dela. Precejšnje težave nam povzročajo različne nianse barvnih oziroma tiskanih tkanin. Največ težav nam je v zadnjem času povzročil sukanec za vezenje izvoznih artiklov. Zaradi uvoznih omejitev je le ta v zadnji lazi več kot mesec dni ležal na carini. Srečujemo pa se tudi s pomanjkanjem selotejpa. Izostanki Delovna sila Za leto 1981 smo planirali, da bo v TOZD Konfekcija združevalo delo 223 delavcev. Stanje je bilo v zadnjih mesecih naslenje: 1. julija — 202 delavca 10. oktobra—198 delavcev 10. novembra — 197 delavcev 10. decembra — 196 delavcev Predvidevamo, da se bo število zaposlenih do konca leta nekoliko povečalo, saj imamo v teku razpis za vezenje, za sedem oseb. Konfekcija koristili le dva tedna kolektivnega dopusta in je ostalo še precej neizkoriščenega. Poleg tega pa so se dopusti v zadnjem času odobravali le za nujne primere. Strojni park V letošnjem letu smo pričeli s celotnim preventivnim vzdrževanjem strojev Rimoldi za robljenje plenic in za sestavljanje ter delnim na vezilnih avtomatih Marcus. Rezulati so zelo uspešni in ukreniti bomo morali vse, da začnemo izvajati preventivo na vseh strojih. Trenutno se največ ukvarjamo z novim Singer avtomatom za sestavo blazin, saj z obstoječim kompresorjem ne moremo doseči stalnega pritiska 5 atm. Veliko zastojev so nam povzročile luknjičarke Necchi, pri katerih so se zobata kolesa nenormalno hitro izrabila. Podobno je s hitrošivalkami Nec- chi, katere uporabljamo komaj 2 leti in so že takorekoč dotrajane. Če se bomo hoteli držati planiranih obveznosti, bomo morali napeti vse sile, da bomo dobili take nove stroje, ki bodo ustrezali našim proizvodnim zahtevam. Plan 1982 Smo v času, ko je večina našega dela usmerjenega v priprave planov. V Konfekciji je to letos še posebej občutno, saj planiramo ukinitev izdelave izdelkov z vezenino. Ker bomo vso tkanino, razen tiste, ki gre v izvoz in reprodukcijska podjetja morali predelati v konfekcijske izdelke, se še kako zavedamo, v kakšni meri bo naš uspeh vplival na dohodek DO. Zato ponovno poudarjam, da bo brez nakupa nekaterih strojev planirana proizvodnja težko realizirana. Vodja TOZD Konfekcije ing. Šolar Jožica September Oktober November % izostankov 15,8 13,1 15,7 Porodniški dopust 7,2 5,5 6,5 Bolezni 3,8 4,1 3,7 Letni dopust 4,6 3,1 4,6 Neopravičeni izostanek 0,1 — — Opravičeni izostanek 0,1 0,4 0,9 Pri bolezenskih izostankih secih i v primerjavi z istim lan- velja poudariti, da so se le ti skim obdobjem znižali od v prvih desetih letošnjih me- 6,16% na 4,46%. Proizvodnja September Oktober November kv. m 728.482 744.038 727.217 % izvršitve 89.8 88.7 95.4 enot 30.654 28.593 30.367 % izvršitve 96.3 86.7 101.4 Iz podatkov je razvidno, da ne dosegamo planirane proizvodnje. Povprečni procent doseganja za navedene 3 mesece znaša v enotah 94.8. Del rezultata v mesecu novembru lahko pripišemo sklepu delavskega sveta TOZD Konfekcija, o obveznem nadurnem delu. Glavni vzrok nedoseganja planskih obveznosti je v številu zaposlenih (trenutno 27 manj), velikem številu porodnic (trenutno 15) in oseb s skrajšanim delovnim časom (trenutno 8). Računamo s tem, da bo proizvodnja v mesecu decembru upadla, saj smo poleti v TOZD PROBLEMSKA KONFERENCA 0 PROGRAMU PREDELAVE STEKLENIH VLAKEN O delni preusmeritvi proizvodnega programa, to je predelavi steklenih vlaken, je bilo v delovni organizaciji že veliko povedanega, vendar takrat informacije še niso bile tako popolne, da bi iz njih lahko dobili celotno predstavo o tej naši usmeritvi. V sodelovanju s Tekstilnim institutom iz Maribora je bil izdelan projekt predelave steklenih vlaken z vsemi elementi, ki v tak projekt sodijo. Da bi člane družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter širšo družbenopolitično skupnost seznanili z vsebino projekta je bila 26. nov. sklicana problemska konferenca v paviljonu NOB. Uvodoma je v. d. direktorja DO tov. Tomazin navzoče seznanil z razlogi, ki so vodili k iskanju možnosti za delno preusmeritev. Ob tem je dejal: »Vsem so poznani poslovni rezultati zadnjih nekaj let. Bili so veliko opozorilo, da se moramo kar najhitreje lotiti iskanja. Po- analizah, ki so bile narejene, smo videli kje se DO s takšno enostavno tehnologijo in takšnim proizvodnim programom nahaja. Razgovore smo vodili po posameznih DO, pri različnih institutih, po univerzah. Bile so preštudirane mnoge diplomske naloge. Videli smo, da programov, ki bi ustrezali naši delovni organizaciji ni. Začeli smo iskati nove ideje, ki bi naši DO dale garancijo za boljši jutri. Videli smo, da se v mariborskem tekstilnem institutu strokovnjaki že ukvarjajo s podobnim programom kot bi bil naš in tako je prišlo do sodelovanja.« Po uvodnih besedah tov. Tomazina je spregovoril direktor instituta dipl. ing. Čuk. Že na začetku se je izredno pohvalno izrazil o sodelovanju in poudaril, da smo eni redkih, ki so ob pričetku sodelovanja kon- kretno zastavili nalogo in sami opravili analize, kar je omogočilo najtesnejše sodelovanje med našimi in njihovimi strokovnimi delavci. Še predno je prešel na samo preusmeritev, je govoril o splošnih težnjah tekstilne industrije v svetu, kjer naj bi se iskala visoka tehnologija, ki bi bila močno fleksibilna, visoko specializirana ter povezana z drugimi industrijami v reproverigi. Ob tem je treba upoštevati tudi razvojni trend tako na tehnološki kot na surovinski bazi. Po predvidevanjih bo leta 1984 uporabljenih kar 50% umetnih surovin pričakovati pa je, da bo na področju kemičnih vlaken kot tudi naravnih surovin strateška igra cen — postavljene bodo najvišje možne cene. To dejstvo je za tekstilce še posebej pomembno, kajti nimamo nobene surovine, ne umetnega in ne naravnega vlakna. Zato bodo cene surovin v bodoče igrale zelo visoko vlogo, ker bodo v stalnem porastu. V 5-letnem programu razvoja tekstilne industrije SRS je predvideno, da bo proizvodna rast letno od 2,5—4%’, medtem,, ko zahodna Evropa O projektu predelave steklenih vlaken je na konferenci govoril direktor Tekstilnega instituta iz Maribora dipl. ing. Janez Čuk predvideva rast le 0,5% letno. Naši programi so usmerjeni v višjo produktivnost in prestrukturiranje. Med temi programi je tudi predelava steklenih vlaken v BPT, kar je še posebno zanimivo, ker predstavlja za nas novo surovino, ki ne bazira na nafti. Prihaja obdobje silikatne kemije, kar potrjuje dejstvo, da predelava stekla v svetu po letu 1970 zelo hitro narašča (v Ameriki 29,6%, na Japonskem 26,2% letno). Pii nas narašča poraba letno 15%. Iz tega je moč razbrati, da je letni zaostanek 10%, kar med drugim pomeni, da bo naš zaostanek v petih letih že precej velik. Vsekakor pa. steklo nudi vsestranske možnosti, saj ima izredne lastnosti. 80% stekla se uporablja v kombinaciji s klasičnimi plastičnimi masami, J—5% v izdelavi avto-gum, 4—5% v elektrolamina-tih, 5—6% v papirni industriji, ca. 5% pa se ga uporablja pri izdelavi klasičnega tekstila. Razmah uporabe stekla gre pripisati med drugim tudi trem bistvenim lastnostim, ki jih ima — trikrat večjo trdnost kot jeklo, izredne izolacijske sposobnosti ter kemično inertnost (kemično ne deluje). Pri predelavi stekla gre za visoko vredne specializirane programe, izdelki pa niso za končnega kupca temveč sc predelujejo naprej v reproverigi. Doslej se je steklena vlakna uvažalo (1100 ton grobejših in 700 do 750 ton finejših vlaken), ker jih nihče pri nas ne izdeluje, enako tudi tkanin, niti jih ne namerava oz. ne načrtuje resno. Dela se le naprej od tkanine do plošče. Program BPT je tak, da bo namenjen predvsem za domači trg, sprva naj bi bila kvaliteta grobejša, s časom pa bi šel raz-goj v finejše kvalitete. Seveda bi bili s programom tesno povezani v reproverigi z elektronsko industrijo (finejše kvalitete) ter industrijo umetnih brusov (grobe kvalitete). Od predvidenih 5 miljonov kv. m bi odpadlo na elektronsko industrijo 2,9 milijona in 2,1 na ostale industrije, po analizi pa bo potreba leta 1985 še občutno večja. Torej za plasman tkanin iz steklenih vlaken ni bojazni — ravno nasprotno, saj projekt zajema še izdelavo steklenih tkanin za industrijo plastike, bele tehnike, specialne zadeve in narodno obrambo. Pričelo se bo s tkalnico in nakupom filamenta, predelava pa bo podobna sedanji klasični tekstilni. Pri tem bo nekaj težav, vendar so možne povezave z različnimi porabniki, predvsem kar zadeva uvoz materiala, saj bo za potrebe uvoza treba izvoziti 40% proizvodnje, da bi zadostili kriterijem družbe. Po novi resoluciji pa naj bi bil izvoz kar 50%. Tudi pri sami proizvodnji bodo določeni problemi predvsem pri delovni sili. V splošnem pa predelava steklenih vlaken ni umazana tehnologija, niti ni, kot so nekateri mislili nevarna za silikozo; poudarek pa bo predvsem na čiščenju. Tudi z ekološkega vidika ni nevarnosti (ne onesnažuje okolja). Kemični del procesa je suha tehnologija po mednarodnih normah in zato tudi tu ne bo problemov. Po izjavah direktorja inštituta s strokovnimi kadri ne bi smelo biti problemov, skratka pogoji so dani in treba je vztrajati na tem programu, o čemer so seznanjeni tudi tisti, ki so se z mislijo ukvarjali, da bi pričeli s predelavo steklenih vlaken, toda sedaj vsi spremljajo program BPT in bodo od svojih načrtov odstopili. Celoten program bo treba izvesti kompleksno — to je od začetka do konca, ker se sicer pretrga reproveriga, nedokončan izdelek pa ni prodajen. Realizacijo projekta pogojuje investicija v vrednosti 398 milijonov dinarjev, od tega odpade 250 milijonov na osnovna sredstva. V zvezi s tem je pripravljen sporazum o združevanju sredstev z bodočimi poslovnimi partnerji. Investicija je dokaj visoka, toda tu ne gre prezreti določenih ekonomskih izračunov, ki so nadvse ugodni. Tako bo ustvarjeni dohodek na delavca trikrat višji, akumulacija bo 71% (sedaj v tkalnici 12%, v DO kot celoti 9%), realizacija na delavca pa bo kar petkrat večja. V razpravi, ki je sledila obširni in nazorni obrazložitvi projekta so bila postavljena še določena vprašanja, ki so se nanašala na praktično izvedbo delnega prehoda na novo proizvodnjo in kako daleč smo s poslovnimi partnerji. Na vprašanja so bili posredovani konkretni odgovori iz katerih je razvidno, da vse teče po načrtih, zadeve s poslovnim partnerji pa Spominski dnevi Mitje Gorjupa Društvo novinarjev Slovenije vsako leto prireja študijske dneve, posvečene spominu Mitje Gorjupa. Letos smo se zbrali na Brdu pri Kranju. Organizatorji so povabili tudi goste — novinarje iz drugih republik, srečanja pa se je udeležilo tudi nekaj novinarjev — urednikov glasil v združenem delu, ki so ali člani društva novinarjev ali pa redno prihajajo na take in podobne izobraževalne seminarje. V dveh dneh in pol, kolikor je srečanje trajalo, smo se pogovarjali o naslednjih temah: Kosovo — nauki in izkušnje (uvod Mitja Ribičič), Aktualni problemi javnega obveščanja (uvod: Jože Smole), Poljska — nauki in posledice (uvod: Vlado Jan-žič), Novinarski jezik (uvod: dr. Matjaž Kmecl in Alenka Puhar); v soboto dopoldne pa je bila okrogla miza (sodelovali so Metod Rotar in nekateri direktorji večjih delovnih organizacij in sozdov) o politiki gospodarske stabilizacije. V tem prispevku objavljamo samo nekaj poudarkov in misli iz uvodnih referatov in razprav o aktualnih problemih javnega obveščanja ter novinarskega jezika. so dogovorjene do tiste faze, do katere se je bilo do tega trenutka možno dogovoriti. Za realizacijo celotnega projekta bo izdelan mrežni plan po katerem naj bi vključno s predhodnimi deli trajalo vse skupaj okrog enega leta. Začetek investicije naj bi bil leta 1983, s poskusno proizvodnjo bi pričeli v letu 1984. O posameznih detajlih delne preusmeritve bi lahko zapisali še marsikaj, vendar bi potem že zašli v podrobnosti, kar pa ni namen tega članka s katerim želimo le informativno seznaniti člane kolektiva o izdelanem projektu. O tem bo govor tudi na samoupravnih organih, kjer bodo, če bo potrebno, posredovane tudi podrobnejše informacije. Zaključek problemske konference je bil, da je nakazana usmeritev pravilna in da je treba z delom na tem področju nadaljevati, saj vse analize in izračuni kažejo, da smo po velikih naporih vendarle našli področje delne preusmeritve, ki nam bo zagotovilo boljši jutri. Odgovomust novinarjev ni večja od odgovornosti politikov in gospodarstvenikov Nesporno je, da se v obdobju zaostrenih pogojev gospodarjenja in zastoja v razvoju samoupravljanja ponovno in pogosteje srečujemo z zoževa-njem obveščevanja (zapiranjem virov informacij, zapiranjem v uredništvu, regije, republike, monopolizacijo sredstev obveščanja itd.). Jasno pa je tudi, da je vsako zoževanje obveščanja v nasprotju z načeli naše družbe. Načelno se vsi strinjamo, da potrebujemo objektivne informacije, angažirano in kritično komentiranje, dejansko pa prihaja — zaradi številnih razlogov — do maličenj teh načel. Dva izmed trenutno (in tudi sicer) spornih in različno interpretiranih problemov sta tudi selekcija pri objavi prispevkov in liberalizem (ki se seveda med seboj povezujeta). Tako se pri selekciji prispevkov in posameznih navedb v novinarskih prispevkih postavlja vprašanje, kdaj in kako se mora novinar že vnaprej vprašati o možnih negativnih učinkih določenih informacij. Posebej je tako vpraševanje (Nadaljevanje na 4. strani) J. F. IZ INTERNIH INFORMACIJ RSZSS IZ INTERNIH INFORMACIJ RS-ZSS (Nadaljevanje s 3. strani) aktualno takrat, ko gre za objavo sklepov (predlogov) nekega organa, mnenja funkcionarja ali razprave udeležencev sestanka (seje). Nekateri (velikokrat prihajajo taki glasovi iz upravnih in izvršilnih organov) namreč menijo, da je dolžnost novinarja ocenjevati, kaj je v izjavah, sklepih in mnenjih primerno za objavo in kaj ne. Steni pa hote ali nehote postavljajo novinarja v vlogo »cenzorja« gospodarstvenikov in politikov in mu pripisujejo večjo družbenopolitično odgovornost kot ostalim »družbenopolitičnim delavcem«. Vsak, ki javno nastopa, je v celoti odgovoren za svoje izjave, mnenja itd., zato te odgovornosti ni mogoče prenesti na pleča novinarjev. Torej ne gre za selekcijo pri objavi, ampak je dolžnost novinarja, da objektivno sporoči informacijo ter jo komentira — oceni njen družbeni namen in možne posledice, jo z argumenti podpre ali negativno oceni. Podobno je z liberalizmom. O njem je najbrž mogoče govoriti samo v povezavi z že omenjeno problematiko. Vse preveč posplošeno označujemo politiko uredništev za liberalistično. Površno obveščanje, enostransko favoriziranje stališč skupin, posameznikov in forumov kot tudi posredovanje zgolj lastnih — redakcijskih stališč in mišljenj vodi v liberalizem, predvsem pa objektivno pospešuje zapiranje v lokalne okvire in onemogoča celovit pretok informacij. Vezanost novinarjev in sredstev javnega obveščanja predvsem na forume in funkcionarje (življenje pa teče tudi mimo forumov in ob njih) pa povzroča tudi to, da se nižji forumi po internih kanalih pritožujejo na višje, češ, da novinarji in uredništva svoje naloge niso dobro opravili. Namesto tega bi bilo veliko bolj smotrno (vplivalo pa bi tudi na odprtost in javnost dela forumov), če bi svoja stališča, ocene in drugačna mnenja posredovali samim uredništvom in v javnem dialogu z argumenti razčiščevali sporne zadeve. Dejstvo je, da se del družbenopolitičnih delavcev (kar velja tudi za direktorje, vodje oddelkov itd. v združenem delu) še ne zaveda pomena sredstev javnega obveščanja, pomena svojega javnega nastopanja in podobno. Taka razmišljanja pa neredko lahko s svojim ravnanjem podpirajo tudi novinarji in uredništva. Naslednji problem je obveščanje v kriznih situacijah. Preveč je mnenj, da je v takih primerih treba zmanjševati pretok informacij oziroma izvajati dosledno selekcijo. Najbrž bo veljalo obratno — da ravno več informacij lahko pripomore k hitrejšemu reševanju problemov. Pa tudi na vdor tujih in sovražnih informacij ne gre pozabiti, ki pridejo še zlasti do izraza, če so informacijske vrzeli prevelike. Nasploh premalo spremljamo razširjanje tuje propagande in na mnoge sovražne teze sploh ne reagiramo, če pa, prevečkrat nervozno in posplošeno. V razpravi se je pojavilo tudi vprašanje, kdo in kdaj sploh lahko da embargo na določeno informacijo. Razprava je pokazala, da problem embarga (kot problem poslovne tajnosti v organizacijah združenega dela) ni povsod natančno določen oziroma normiran. Nekateri razpravljala so menili, da je v zadnjem ča^u spet oživela težnja po agitpropovskem delovanju sredstev množičnega obveščanja. Poudarili so, da so najboljša propaganda dejstva, ki so vsem na očeh. Na drugi strani pa so pogostejši očitki, da javna glasila o družbenopolitičnem in gospodarskem položaju pišejo preveč kritično oziroma črno. Ponovno je zaživela že stara razprava: koliko se v sredstvih obveščanja neposredno kažejo družbenoekonomski in politični odnosi taki, kot so. Seveda tu ne gre pozabiti, da smo, kot je to že običajno v podobnih primerih, spet priče medsebojnemu obtoževanju novinarjev ter politikov in gospodarstvenikov, da so krivi za težave. Brez dvoma je del krivde tudi pri novinarjih, saj se prevečkrat srečujemo z nekakšno cehovsko logiko, da imajo novinarji vedno prav (redakcija ščiti novinarja tudi, kadar ta nima prav). Še o marsikateri sporni zadevi je tekla beseda, pa naj bo dovolj o tem. Še v premislek: najbrž je v takih okoliščinah položaj novinarjev in organizatorjev obveščanja v organizacijah združenega dela še težji. Jezik v sredstvih javnega obveščanja ni samo stvar novinarjev Pavšalne ocene, češ da je novinarski jezik že samo zaradi narave dela, izobrazbe novinarjev, pomanjkanja lektorjev itd. slab, niso upravičene. Problem je širši. Ne gre zgolj za novinarsko uporabo jezika, pač pa gre za jezik v javni rabi. Jezik ni samo nevtralno sredstvo sporočanja, je tudi stvar politične in razredne pripadnosti. Na nek način se jezikovna vprašanja, ki niso samo jezikovna, povezujejo s tistimi, ki zadevajo odgovornost novinarjev in drugih javnih delavcev. Resnobnost, pustost, neživ-ljenjskost jezika (kar je nekaj drugega kot slovnična pravil- nost) na nek način potrjujejo pretesno navezanost novinarjev na forume (forumsko izražanje). Gotovo pa kaže tudi na problem politične uporabe jezika, ko v družbi poskušamo novosti v družbenoekonomskih odnosih tudi poimenovati na novo. da bi že na prvi pogled ločili staro od novega. Seveda je vprašanje, koliko so te nove besede življenjske, naravne. Ljudje namreč uporabljajo živo govorico in staro izrazje se (kot stari odnosi) le počasi umika novemu. Položaj slovenščine v javni rabi na prvi pogled ni alarmanten. Vendar podrobnejša razčlemba pokaže nevarnosti »srbohrvatenja« slovenščine (tu ne gre zgolj za posamezne besede, ampak za stavčno strukturo, saj je ta temeljna značilnost posebnost jezika). S tem vprašanjem se tesno povezuje uporaba t. i. aktivističnega jezika (ki je slab), ki se širi tudi prek naših delegatov v federaciji in Tanjuga (prevodi). Jezik je vedno znova tudi misel, zato velja: kdor ustrezno obvlada jezik, bo tudi misel dobro oblikoval. Stališča predsedstva RS ZSS o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije Pre d se d st vo rep uh 1 i škega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na zadnji seji sprejelo stališča, ki govorijo o vsebini medsebojnega obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije in o nosilnih obveščanja, njihovih nalogah in organiziranosti na vseh ravneh. Predmet medsebojnega obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije so vsa aktivnost članstva, organov in organizacij sindikatov pa tudi vsa dogajanja in pojavi v družbi, ki so kakorkoli povezani z družbeno vlogo in nalogami sindikatov v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu (mednarodno delavsko gibanje). Udeleženci v procesih medsebojnega obveščanja, ki jih navajajo stališča, so: člani, osnovne organizacije, izvršni odbori in drugi sindikalni organi v OZD, občinski, medobčinski in mestni sveti zveze sindikatov in njihova telesa (komisije, sveti, odbori), odbor za obveščanje in politično propagando ter informativna služba RS ZSS. Stalen pretok informacij med različnim ravnmi organiziranosti zveze sindikatov je zagotovljen z odprtostjo vseh virov informacij in javnostjo dela organov in organizacij, pa tudi s konkretnimi obveznostmi posameznih udeležencev, ki jih predvidevajo Stališča. Tako morajo vodstva osnovnih organizacij ZS zagotoviti sprotno obveščanje članstva o razmerah v posameznih oko- ljih. o uresničevanju lastnih stališč in sklepov v organizaciji in o delu drugih organov in organizacij. Vse informacije morajo zato obsegati podatke in dejstva o doseženih rezultatih, težavah, slabostih in drugih pomembnih vprašanjih. Seveda morajo vodstva sindikalnih organizacij v OZD obveščati tudi občinske svete in samoupravne ter poslovodne organe in druge družbenopolitične organizacije v OZD. Podobno velja za občinske, medobčinske in mestne svete zveze sindikatov. Ti morajo o določenih stvareh, ki jih navajajo Stališča, obveščati osnovne organizacije, konference in koordinacijske odbore ter republiški svet oziroma njegovo informativno službo. Te svoje pravice in obveznosti sveti uresničujejo predvsem prek sekretarjev, predsednikov in komisij za obveščanje. V osnovnih organizacijah pa so za medsebojno obveščanje najodgovornejši predsedniki, tajniki in posebej zadolženi člani izvršnih odborov. Tulli za republiški svet ZSS Stališča predvidevajo pravice in dolžnosti v procesih medsebojnega obveščanja. Republiški svet zagotavlja tudi pretok informacij s svetom ZSJ in sindikalnimi organizacijami v republikah in pokrajinah, za kar je operativno-strokovno zadolžena informativna služba RS ZSS. Odbor za obveščanje in politično propagando je stro-kovno-politično telo, ki vodi politiko obveščanja zlasti na področju samoupravnega obveščanja delavcev v združenem delu, medsebojnega obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije, pa tuili družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja. Odbor izdaja informacije za medobčinske, mestne in občinske svete ZS in posebne informacije za urednike glasil v združenem delu in predsednike komisij za obveščanje. Informativna služba RS ZSS strokovno-operativno zagotavlja pretok informacij med vsemi ravnmi organiziranosti zveze sindikatov, obvešča javnost o delu Zveze sindikatov Slovenije prek sredstev javnega obveščanja in posreduje določene informacije drugim družbenopolitičnih organizacijam in ostalim subjektom, kadar je to potrebno. Druga sredstva in načini m e d s e b oj n e g a obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije, ki jih navajajo Stališča, so še: glasilo Delavska enotnost, glasila organizacij združenega dela, zapisniki, gradiva, informativni bilteni, sestanki, novinarske konference, vabila, delovni pogovori, obiski in podobno. LASTNA UDELEŽBA ZA STANOVANJA Na referendumu 18. junija sta bila sprejeta Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in kreditov in Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in kreditov v katerih je tudi člen po katerem bodo delavci TOZD pri dodelitvi družbenega stanovanja kot lastni delež prispevali sredstva po tabeli. ki je objavljena v Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Ta tabela upošteva skupni mesečni dohodek na družinskega člana v % glede na povprečni osebni dohodek v SRS ter (v mejah od 1—20%) določa višino lastne udeležbe z ozirom na vrednost stanovanja. Ker bomo s 1. januarjem pričeli izvajati določilo tega člena, bi želeli prosilce za stanovanja o tem nekoliko podrobneje seznaniti. Kot je razvidno iz določil Družbenega dogovora je višina lastne udeležbe odvisna od dveh faktorjev — višine osebnega dohodka in vrednosti dodeljenega stanovanja. To med drugim pomeni, da bi bila npr. za isto stanovanje višina lastne udeležbe različna od primera do primera ali konkretneje — delavci z nižjimi dohodki in s tem manjšim skupnim mesečnim dohodkom na družinskega člana, bi plačali manj kot tisti, ki imajo višje dohodke. Seveda ne gre prezreti tudi drugega faktorja, to je vrednosti stanovanja. Tu bodo nastale precejšnje razlike. Za lažje razumevanje navajamo nekaj konkretnih primerov, ki so izračunani za nekatera stanovanja. Primeri: A. Trosobno stanovanje (65kv. m) na Proletarski 3a (brez centralne kurjave); sedanja vrednost stanovanja 314.377.00 din 1. Dohodki dveh zaposlenih 21.435.00 din : 4 člani družine =5.358,75 din na družinskega člana kar je 65% povprečnega OD v SRS. Po tabeli je lastna udeležba 10% od vrednosti stanovanja, to je 31.437,70 din. 2. Dohodki dveh zaposlenih 15.436.00 din : 5 članov družine = 3.087,20 din na družinskega člana kar je 40% povprečnega OD v SRS. Po tabeli je lastna udeležba 5% ali 15.718,85 din B. Dvosobno stanovanje (49 kv. m) na Cankarjevi 1 (s centralno kurjavo), sedanja vrednost stanovanja 392.345,00 dinarjev. Izračunan dohodek na družinskega člana (4 člani družine) je 8.246,00 din kar znese 95% povpr. OD v SRS. Po tej tabeli je lastna udeležba 16% ali 62.775,20 din. C. Enosobno stanovanje (31 kv. m) na Cankarjevi 1 — vrednost 234.351,00 din Dohodek na družinskega člana je 4.314,50 din (2 osebi) — to je 50% povprečni OD v SRS. Lastna udeležba je 16.404,57 din. D. Za stanovanja na Proletarski 12 lastne udeležbe ni, ker je stavba že tako stara, da se vrednosti stanovanja ne računa. Takih zgradb je v našem stanovanjskem fondu še več. Ob teh primerih naj na tem mestu opozorimo bralce, da navedena stanovanja niso prazna (v njih stanujejo naši delavci) temveč so bila uporabljena le za konkretni prikaz. Opozorilo je potrebno, da ne bi kdo napak razumel navedbe naslovov stanovanj, kar bi po izidu glasila povzročilo nepotrebno urgiranje za to in to stanovanje, češ saj v Tekstilcu pišejo o njih. Sredstva, ki jih bodo prosilci vplačali kot lastno udeležbo pred sklenitvijo stanovanjskega razmerja se bodo zbirala na posebnem računu v okviru sklada skupne porabe v BPT in se bodo uporabljala izključno za reševanje stanovanjskih zadev, po 10 letih pa bodo vplačnikom vrnjena s 3% obrestmi. Brez plačila lastne udeležbe stanovanje ne bo dodeljeno nikomur. J.F. »te M» FOTO VESTI V torek, 24. novembra je bilo na licitaciji prodanih 54 rabljenih elektromotorjev. Interes kupcev je bil izreden, saj izklicne cene niso bile visoke. Iztržek od prodanih motorjev z davkom vred je bil 93.671,30 din ! Oh 29. novembru dnevu republike je mladinska organizacija TOZD Oplemenitilnica pripravila proslavo v počastitev tega praznika. V dobro pripravljenem in kvalitetno izvedenem kulturnem programu so sodelovali recitatorji iz vrst ZSMS ter Šarabonov oktet. Poleg uspešne izvedbe proslave velja omeniti tudi udeležbo, ki je bila tokrat za razliko od prejšnjih let dobra. OB DNEVU JLA V okviru prireditev ob dnevu JLA 22. decembru sta se srecali v športnem tekmovanju ekipi aktiva ZRVS (Zveza rezervnih vojaških starešin) BPT in Peko okrepljeni s pripadniki obmejnih enot iz Medvodij in Podljubelja. Tekmovali so v streljanju s polavtomatsko puško, odbojki in kegljanju.. Rezultati so pokazali, da je bila ekipa Peka in pripadnikov JLA iz karavle Podljubelj uspešnejša, boljša in zmagala v vseh treh disciplinah; kljub borbenosti, ki jo je pokazala ekipa BPT in karavle iz Medvodij. Večjega pomena je bila izmenjava mnenj in izkušenj pri opravljanju vsakodnevnih nalog v obeh kolektivih in sredinah. Tekmovanje je s tako sestavljenima ekipama dobilo nove kvalitete ne stinto v športnem smislu temveč tudi v še boljšem sodelovanju in spoznavanju dela v proizvodnji in nalog, ki jih opravljajo pii -padniki obmejnih enot — naši graničarji. Takšna srečanja naj bi postala še pogostejša, ne samo ob takih pomembnih jubilejih — ampak naj bi dala svoj odraz in prispevek k rekreaciji delovnega človeka v delovnih organizacijah in ostalih sredinah. Rezultati: Kegljanje Peko : BPT 1993 : 1117 Najboljši posamezniki so dosegli sledeče rezultate na 50 lučajev. L Lausegar Alojz 223 Peko 2. Pavšek Anton 212 Peko 3. Kokalj Anton 200 Peko 4. Omerovič Hazim 192 BPT 5. Perko Ludvik 191 Peko V odbojki je ekipa Peka zmagala s 3 : 1 delegacij, je naša skupna pravica in dolžnost, da izberemo nove delegate, preko katerih bomo znali prenašati naša stališča v delegatske skupščine ter se preko svobodne menjave dela dogovarjati z izvajalci družbenih dejavnosti. Ob koncu bi želel še enkrat v imenu DPO in samoupravnih organov iskreno čestitati vsem vam ob doseženih delovnih jubilejih s srčno željo, da bi tudi v naprej ostali dobri in zvesti sodelavci. Pred samo podelitvijo ur je jubilantom spregovoril tudi v. d. direktorja tov. Tomazin, ki se je vsem zahvalil za dolgoletno delo v BPT ter jim ob tej priložnosti tudi čestital. V svojem nagovoru je poudaril velika prizadevanja in delovne uspehe, ki so jih v dolgih letih dosegali naši zvesti sodelavci ne meneč se za težave in probleme s katerimi so se srečevali pri svojem vsakdanjem delu. Vztrajali so kljub temu, da vedno ni bilo lahko na kar so lahko ponosni, tako kot je ponosen nanje tudi celotni kolektiv. Sledila je svečana podelitev priznanj, katera so prejeli: Pintarič Gizela, Bukovnik Peter, Kavčič Cilka, Kojič Nevenka, Košmerlj Milena, Rupar Ana, Valjavec Marjeta, Žalec Kristina, Godnov Katarina, Vidic Helena, Janc Ana, Čadež Franc, Kolenc Viljem, Košir Albin, Zupan Nikolaj, Berlot Rudi, Brodnik Jožefa, Černilec Marija, Dolinar Marija, Dolinar Marjan, Hladnik Ivica, Pečar Marjeta, Peternelj Vlado, Primožič Marjan, Žnidaršič Magda, Knific Ančka. Že vrsto let na zadnji delovni dan pred praznikom republike prejmejo nekateri naši sodelavci za 25 let dela v BPT priznanja in sicer ročne ure z vgraviranimi inicialkami. Tudi letos je bilo tako. Na slovesnosti, ki je bila združena s kulturnim programom ob dnevu republike, je priznanja dobilo 27 naših zaslužnih sodelavcev. Po bogatem kulturnem programu v katerem so sodelovali člani ZSMS, Šarabonov oktet in citraša Marjan Zupančič in Matej Lončar, je zbranim najprej spregovoril predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata tov. Koder, ki je v imenu družbenopolitičnih organizacij dejal: Jubilantom je najprej spregovoril predsednik Konference ()() ZSS tov. Koder Na današnji skromni svečanosti naj v imenu DPO in samoupravnih organov v naši DO spregovorim nekaj priložnostnih misli ob vašem delovnem jubileju. Vesel in počaščen sem. da mi je poverjena ta dolžnost, kajti naša aktivnost je ob svečanostih kot je današnja, bogatejša za priznanje tistim, ki so dolga leta svojega dela ostali zvesti BPT. Ob tem, ko na današnji priložnostni podelitvi jubilejnih nagrad vsi skupaj malce več kot običajno razmišljamo o tem, kaj in kako smo v teh dolgih letih delali, ne moremo in ne smemo mimo jubileja, katerega se vsi veselimo in, ki nam mora vsem biti naloga za prihodnje: 38 let naše državnosti. 29. novembra 1943 so bili na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu sprejeti temelji naše socialistične državne skupnosti, ki smo ji pred 31-imi leti uzakonili tudi princip samoupravnosti. Na slovesnosti je v kulturnem programu sodeloval tudi Šarabonov oktet smo skoraj v celoti vezani na uvožene surovine in tehnologijo, razmišljamo in odločamo se o novem programu, v katerem bomo v začetku tudi odvisni od uvoza. Vse vrste administrativnih omejitev uvoza nam že postavljajo probleme v proizvodnji, bržčas pa bo še težje v letu, ki prihaja. Zato naj v imenu DPO in samoupravnih organov ob današnji iskreni čestitki za vaše delovne jubileje in zaslužena skromna priznanja, izrazim tudi našo skupno željo, da bi tudi v prihodnje znali premagati vse težave. Tovarišice in tovariši! Zdi se mi pomembno, da z nekaj stavki omenim tudi eno trenutno najodgovornejših in najširših nalog vseh nas — priprave na volitve v letu 1982. V DO smo evidentirali kar 320 možnih kandidatov za razne odgovorne naloge v skupščinskem sistemu, veliko delavcev DO pa je evidentiranih tudi v krajevnih skupnostih. Stopamo v nov delegatski mandat in ne glede na težave v delu naših V. d. direktorja tov. Tomazin je v priložnostnem nagovoru izrekel nagrajencem vse priznanje za 25 let dela v BP T ter jim čestital k jubileju V zgodovini človeštva in držav sveta teh naših 38 let resda ne pomeni veliko — če pa upoštevamo, da je večina tukaj zbranih ravno tem letom skupne graditve boljšega jutri posvetila desetletja dela, potem nam 38 let nove Jugoslavije pomeni več kot le praznik. Vsak od nas je k razvoju naše, nekaj več kot 22 milijonske družbe, prispeval svoj delež — in četudi se včasih svojega deleža niti ne zavedamo dovolj, moramo vedeti, da je v mozaiku naše socialistične družbe prav vsak majcen kamenček izjemno pomemben. Pravimo, da s svojim delom ustvarjamo pogoje za naše življenje ter gradimo pogoje za življenje prihodnjih rodov — ta misel je morda prav v sedanjem času še toliko bolj aktualna, kajti v zaostrenih pogojih gospodarjenja tudi naša delovna organizacija ne bo v rožnatem položaju, saj PRIZNANJA ZA 25 LET DELA V BPT POŽARI V TOZD PREDILNICA v__________ ___________ V poročilu o poslovanju za prvih devet mesecev tega leta smo z zadovoljstvom zapisali, da je bila požarna varnost v tem obdobju zadovoljiva, saj požarov z večjo materialno škodo praktično ni bilo. Vsega skupaj šo bili le štirje začetni požari. Zal je ta navedba veljala le za devet mesecev, kajti že 8. oktobra ob 17.15 uri je na novi liniji v čistilnici izbruhnil večji požar. Ogenj je zajel stopničasti rahljalnik in oba Rieter ERM čistilca. Le izredno hitri akciji gašenja ter prizadevnosti pri gašenju v zelo težkih pogojih gre pripisati, da požar ni dobil širših dimenzij. Kljub temu pa je bila škoda na strojnem parku precej velika, saj je bilo od ognja poškodovanih veliko strojnih delov, ki jih je bilo treba zamenjati z novimi. Že sama materialna škoda je po grobih ocenah znašala okrog 200.000 dinarjev, neocenjen pa je izpad proizvodnje, ki ni majhen, poseben problem pa je v tem, da preje že tako ali tako manjka in je požar zadevo še poslabšal. In kaj je bilo vzrok požaru? Komisija, ki je raziskovala vzrok, je prišla do ugotovitve, da je do požara prišlo zaradi trenja dveh kovinskih delov in sicer na konden-zorju pred stopničastim rahljal -nikom. Iskre so vnele bombaž, s pretokom materiala pa se je ogenj prenesel tudi na oba čistilca. zmerno kmalu pogašen, vendar je zopet nastala določena materialna škoda. Tu je bil kot vzrok ugotovljen kovinski delec, ki je med bombažem zašel med lopatice ventilatorja ter povzročil iskrenje in s tem vžig. (Lopatice ventilatorja so bile vidno poškodovane.) O tem smo obvestili tudi delavce PM Tržič, ki so si prišli prizorišče požara ogledat. Ob tej priliki pa je bil sestavljen tudi zapisnik o požaru samem in ugotovljenem vzroku. Le nekaj dni kasneje je v oddelku čistilnice ponovno gorelo. 26. novembra ob 11.30 uri je izbruhnil požar v mešalni celici TUFTA št. 2. Na srečo je bil tudi ta požar kmalu opažen in ponovno so delavci s takojšnjo akcijo in veliko požrtvovalnostjo požar omejili, celotno gašenje pa je trajalo kar polne tri ure. Ob tem velja omeniti, da je gašenje potekalo v izredno težkih pogojih in je bilo nujno potrebno uporabiti plinske maske. V požaru je zgorelo okrog 700 kg bombaža, medtem ko na strojnih delih večje škode ni bilo. Neposredni vzrok požara, ki ga je ugotovila komisija. je na transportnem ventilatorju za dovod bombaža v celice na katerega os se je med jermenico in ohišje navila po-liesterska preja Nm 3,5, ki je bila v obliki navitka med born-bažem. Navita predpreja je povzročila trenje in smojenje, Požar v čistilnici je povzročil precej škode na strojnem parku. Takole je bil videti po požaru KRM čistilec Rieter Popravilo, oz. odstranjevanje posledic požara je trajalo 5 dni, takoj po zagonu (le 20 ur po začetku) pa je prišlo do ponovnega požara na drugem ERM čistilcu Rieter. Tudi tu je bila intervencija delavcev zelo hitra in požar je bil sora- vnet bombaž pa je zračni tok pienesel v mešalno komoro. Ocenjena škoda znaša šestin-devetdeset tisoč 120,00 din. požar pa je bil javljen tudi UJV Kranj. Iz navedenih skopih opisov požarov v zadnjem času je raz- vidno, da je ravno oddelek čistilnice tisti, kjer lahko vsak trenutek pride do požara. Kovinski deli, kot so obročno železo, žica in podobno (pomešani med bombažem) povzročijo iskrenje, to pa je pri tako vnetljivem materialu dovolj, da pride do požara in velike materialne škode. Pri vseh požarih je bila sreča v nesreči v tem, da so bili hitro opaženi in da so akcije gašenja takoj stekle, sicer bi lahko prišlo do znatno večjih posledic oz. v skrajnem primeru do prave katastrofe. Velikemu prizadevanju, požrtvovalnosti in nadčloveškim naporom delavcev ter učinkovitosti gasilskih sredstev gre zasluga, da so bili požari hitro zadušeni in preprečena še večja materialna škoda ter večji izpad proizvodnje. Za samo preprečevanje požarov so bili izvedeni že nekateri praktični ukrepi, v pripravi pa .so že novi ukrepi, ki naj bi V okviru sodelovanja med društvoma tekstilnih mojstrov iz Kranja in Tržiča je bilo 24. novembra na programu športno srečanje v kegljanju. Organizator letošnjega tekmovanja je bilo društvo iz Kranja. Na kegljišču na Britofu so se najprej pomerili v borbenih igrah. Stanovski tovariši iz Kranja so bili premočan nasprotnik za naše kegljače in zmagali kar z 90 keglji prednosti. Rezultat je bil 421 331 V nadaljevanju so se pomerili tudi v posamični konkurenci nevarnost požarov zmanjšali na minimum. Ob koncu ne moremo mimo dejstva, da ne bi javno pohvalili vseh. ki so sodelovali pri gašenju navedenih požarov. Gasili so naslednji sodelavci: Lončar Janez, Jezernik Franci, Anderle Libor, Meglič Janez, Ibradžič Ibrahim, Rugovac Ze-čir, Ivanovič Ivan, Štamcar Marjan, Šparovec Ivan, Kavčič Jože, Jurkič Mato, Bukovnik Peter, Zaletel Cveto, Pirjevec Ignac, Ravnik Gabrijel, Papov Jože, Pene Drago, Jurjevčič Tone, Kimovec Branko, Mi-hajlica Vlado, Mujanič Muja-ga, Horvat Boris, Radon Matija, Ahčin Ludvik, Stritih Srečo, Srečnik Silvo, Slabe Marjan, Jurkič Mato, Đokič Pero, Petrovič Alojz, Brčina Vinko, Mlakar Kamilo, Zivkovič Ljubo, Ca kič Zoran, Radosavac Gostimir, Blažič Lojze, Perko Vili. F. J. na 20 lučajev (10 polno — 10 čiščenje). V ženski konkurenci je zmagala Cvlrnova iz Kranja s 76 keglji pred Zaletelovo BPT, ki je podrla 72 kegljev. Mira Košir je bila s 51 keglji peta. V moški konkurenci so prva tri mesta zasedli Kranjčani in sicer Rozman Jože 90, Zvršen Jože 89 ter Ajdovec Milan 88 kegljev. Naš najboljši je bil Ropret Ciril, ki je z 86 keglji osvojil četrto mesto. Skupno je nastopilo 20 tekmovalcev. J. F. IZ AKTIVNOSTI DTM NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Bohumil HRABAL: STROGO NADZOROVANI VLAKI V sodobnem evropskem literarnem svetu je malo tako nevsakdanjih in obenem priljubljenih avtorjev, kot je češki prozaik Bohumil Hrabal. Njegov razvejani življenjepis je še najbolj podoben življenjepisu Maksima Gorkega, Jacka Londona ali Ernesta Hemingwaya. Še več. Bohumil Hrabal je najbrž prav tako izrazit, vpliven in izviren avtor na Češkoslovaškem in najbrž tudi v Evropi, kot so bili omenjeni avtorji v Sovjetski zvezi oziroma v Ameriki. Življenje, ki ga je zanimalo in ga še zanima, je življenje anonimnega češkega človeka, ki si ga je avtor ogle- dal do nadrobnosti, da mu je tako lahko postal osnovni model oziroma gradivo za prozo in za jedro njegove posebne filozofije. Za Bohumila Hrabal a je značilna zgoščena pripoved, vendar je tak lok pripovedi sam v sebi vznemirljivo napet, dinamična pripoved vleče bralca za seboj, da ne utegne premišljevati, zato pa se k branju večkrat vrača. Izbor v knjigi STROGO NADZOROVANI VLAKI prinaša prerez skozi njegovo delo, tako da bomo tudi slovenski bralci bolje spoznali tega priljubljenega češkega pisatelja. (nadalj. na 9. str.) NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE (nadalj. z 8. str.) Victoria HOLT: TIGROV SKOK Pisateljičino zanimanje je v tem romanu usmerjeno k psihološkim potezam in burnim doživetjem junakinje Sarah; Vietoria Holt jo upodablja v najrazličnejših življenjskih okoljih in situacijah, od sveta gledaliških umetnikov v Londonu, kjer njena mati nastopa z velikim uspehom, medtem ko sama preživlja prijetne in brezskrbne dni z učiteljem in prijateljem Tobvjem, do skrivnostnega Ashingtonovega gradu, kjer gospodarita Martha in Mabel, razumevajoči a gospodovalni ostareli samici. V drugem delu romana skupaj s Sarah spoznavamo vabljivo eksotiko Cejlona, pa tudi brutalnost in gospodovalnost belih lastnikov plantaž kave in čaja. Marjan ROŽANC: METULJ Pripoved Marjana Rožanca, naslovljena slikovito dvoumno METULJ, je zanimiva z dveh vidikov. Prvi je tematski v ožjem pomenu te besede. Pisatelj obuja spomin na pozna petdeseta in prva šestdeseta leta. obnavlja duha tedanje Ljubljane, njenih pesnikov in bohe-mov, žurnalistov in lahkotnih fičfiričev, a tudi zamišljenih iskalcev nekakšnih polnih človeških in medčloveških možnosti, velikih ljubezni in nesrečnih samomorilcev. METULJ pripoveduje o tedanji kulturi, a tudi o radoživem, do kraja sproščenem uživanju. Odpirajo se vrata v stare kavarne, ki jih zdaj ni več, v vroče razgovore in napete prepire, v spalnice osamljenih žensk . . . Oživijo postaje z večernih klatenj od kozarca do kozarca, od želje do želje. Slišijo se odmevi tipk s starih pisalnih strojev. Pisatelj oživlja zanosno, tako zlahka pokvarljivo iluzijo o visokem in izvoljenem svetu kulture. Rožančeva pripoved postavlja pred bralca pravo, živopisno in dražljivo pričevanje o polpreteklih letih. Jean-Jacques SERVAN-SCHREIBER: SVETOVNI IZZIV Knjiga je rezultat skupnega razmišljanja Pariške skupine, ki so jo julija 1979 ustanovili Jean-Jacques Servan-Schreiber, Karl Schiller in Samuel Pisar. Avtor najprej navaja dejstva in dogodke, ki nam sicer niso povsem neznani, vendar pa v njegovi interpretaciji jasno pokažejo pot, po kateri se je nameril Zahod pred tremi desetletji. Zahod je sprva bogatel na rovaš nerealno nizkih cen za surovine — zlasti nafte — in najprej dosegel velik napredek, naposled pa se je znašel v današnji krizi. »Prihodnja tri leta bodo usodna,« pravi avtor knjige SVETOVNI IZZIV. Cim širšo javnost hoče seznaniti z analizami, mnenji in načrti vrhunskih svetovnih strokovnjakov. Takšne analize delajo že desetletja, vendar so obtičale v ozkem krogu izvedencev, kajti nekateri trmasto trdijo, da bi utegnile izzvati nepotrebno paniko in da javnost ni tako dozorela, da bi mogla razumeti preveč zapletene probleme. Toda po mnenju Pariške skupine ima javnost pravico do resnice, njenih vzrokov in morebitnih posledic. Knjiga SVETOVNI IZZIV je izšla v zbirki PLAVA BIBLIOTEKA. Jože VIDIC: SEMENJ V BISTRICI Doba najhujšega okupatorjevega nasilja na Gorenjskem in Štajerskem, poletje 1942, je bila Jožetu Vidicu spodbuda, da se je z značilno raziskovalno vnemo lotil zapisovanja spominov tistih, ki so ta čas neposredno doživeli. Skupni naslov SEMENJ V BISTRICI je povzel po prvi zgodbi v knjigi, v kateri pripovedujejo, kaki) so se prav na semanji dan, 25. julija, Nemci krvavo maščevali nad vaščani Bistrice pri Naklem: ti naj bi zagrešili sodelovanje v uspelem partizanskem napadu na nemški policijski avto. Takšne in podobne zgodbe je avtor poiskal in zapisal še iz okolice Tržiča, Kamnika, Jesenic, iz Poljanske doline in nekaterih drugih slovenskih krajev. Kakor vse Vidičeve knjige doslej bo tudi najnovejša vzbudila pri bralcih veliko zanimanje. KADROVSKE VESTI V mesecu novembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Smolej Marija Zahirovič Zineta Marteta Hamdi Kuvelič Hinka TOZD Oplemenitilnica Klemenčič Avguštin DSSS Majstorovič Bogdanka Meglič Anton TOZD Tkalnica Savatič Verica Hrkič Fatima Čahčar Doma V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: Sporazumno Grgič Martina Kališnik Teodor Invalidska upokojitev Žagar Stana Po lastni izjavi Stajič Biserka Bičevič Saima Plavšič Drina Pa j i č Žarko Šerval Mara Žnidarič Jože •Pravilna odpoved Hrnčič Silva V pokoj Hladnik Francka Disciplinska izključitev Triller Tomislav NAŠE MAMICE Šcčkanovič Mujcsira, rodila 16.7.1981, deklico Petoš Dragica, rodila 8. junija 1981, dečka Agovič Hedija, rodila 19. septembra 1981, dečka Čehajič Nemira, rodila 6. septembra 1981, dečka Bektaševič Enisa, rodila 1. oktobra 1981, dečka Radovič Milja, rodila 11. septembra 1981, dečka Pantoš Mirjana, rodila 15. novembra 1981, deklico Elar Zdenka, rodila 25. oktobra 1981, deklico ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica ter celotnemu osebju pisarne tkalnice za izkazano pozornost. Vsem skupaj se prisrčno zahvaljujem za dragocena darila, katera mi borio v trajen spomin. Vsem želim pri nadaljnjem delu veliko uspehov in osebne steče. Francka Hladnik Vsem sodelavkam in sodelavcem. mojstrom in asistentom v TOZD Tkalnica — oddelek navijalnica, se ob upokojitvi prisrčno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje, obisk in darilo ob slovesu. Tudi vodstvu TOZD in vsem v obratni pisarni TOZD Tkalnice za prijetno in iskreno slovo od DO lepa hvala. Vse skupaj lepo pozdravljam ter želim še mnogo zdravih in uspešnih delovnih dni ter »Srečno novo leto«. Mandelc Marija Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica se najlepše zahvaljujem za izkazano pdzornost in lepa darila ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in skupnega razumevanja pri nadaljnjem delu. Praprotnik Rezka Osnovni organizaciji sindikata TOZD Tkalnica ter sodelavcem Eliteksa se zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni, obenem pa želim vsem srečno in uspešno novo leto. Kati Toporiš Ob smrti dragega očeta Ferlič Franca se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Tkalnica in TOZD Konfekcija za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi DO BPT za darovani venec. sin Franc in hči Stana z družinama »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Änderte Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Čeprav križanke že dalj časa ni bilo v našem glasilu je bil odziv reševalcev dokaj skromen, saj je bilo oddanih le 41 rešitev, od tega je bilo kar 21 nepravilnih. Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrado 120.00 din prejme Klemenc Rezka TOZD Predilnica 2. nagrado 100,00 din prejme Mokorel Erna DSSS 3. nagrado 90,00 din prejme Aljančič Jože DSSS 4. nagrado 80,00 din prejme Rozman Danilo VEO 5. nagrado 70,00 din prejme Primožič Jana DSSS 6. nagrado 60,00 din prejme Jančič Marta DSSS 7. nagrado 50,00 din prejme Zaletel Silva TOZD Tkalnica 8. nagrado 40,00 din prejme Filipovič Dragica DSSS 9. nagrado 30,00 din prejme Radon Matija VEO 10. nagrado 20.00 din prejme Jančič Janko VEO Rešitev novoletne križanke oddajte do 12. januarja 1981