Gospodarske stvari. Saduo drevje. (Iz rGor. gospod. lista.") Priporočal sena že muogokrat pri razuib pvilikab, da bi naši gospodarji vsak prazeu in sposoben prostorček zasadili s sadnim drevjem. Posebno sein nasvetoval, da bi ob cestab napravljali zale in koiistne drevorede sadnega drevja. Denes hočem "kaj več o zasajenji in raznib plemenih sadnega drevja govoriti, kakor sem obljubil čast. občinstvu. Ni vsako pleme enako dobro za vrt, za prosto polje, ali za drevored ob cestab. Za poslednjo rabo treba takega sadnega drevja, ktero je čversto, veliko in stano vituo, kterega sad pozno zori in ki je presno le malo ljubega okusa. Za to je tedaj posebno sposobno sadje za sušenje. Za sadni vrt pa je drevje, kteio daje fino in prav zgodnje sadje. A. Sadno drevje sposobno za zasajanje ob cestab: Jabelka: 1. Navadni matan; dievo krepko, veliko, sadje se daje dolgo časa braniti, je okusno in po violicah dišeče. Iz teh jabelk ae napravlja izvrstno jabelčevo vino, pa tudi subi krblji so dokaj fini in dobri, kakor je tudi presni jabelčnik (kuhana frišna jabelka) okusen. Ker je drevo tudi trpežno, smemo imenovati to pleme eno najboljšib. 2. Zeleni kozji nos. Drevo veliko, rodovitno in rase povsod. Sad je velik in precej okusen. | 3. Veliki renski bob. Drevo veliko in bitro rasteče, jako trpežno iu posebno rodovitno. Sad srednje velikosti, sicer pa dobor. 4. Rudeci stetinec. Dievo bitro rase, je močno, trpežno, in v vsakej zemlji dobro stori. Jabelka so lepa, okusna, sposobna za presno porabo kakor tudi za sušeuje. Oe bi bilo to drevo tako rodovituo, kakov je sadje njegovo izvrstno, gotovo bi bilo to pleme najboljše od vsib, kajti za gospodarsko rabo je jako vredno. H r u š k e: 1. Sampanjka. Njeno sadje je le za napiavo hrusevega vina sposobno, ali za to je kaj izvvstna in jo gotovo nobeno drngo pleme ne prekosi. 2. Fraukfurtarca. Drevo napravlja bitro lepo košato kvono. Hraška (sad) je velika, rujavkastordeče barve, dobra za sušenje in drugo porabo. Ker je sadje tega plemena dobro in ker je drevo jako lepo raščeno, priporočam jo posebno pri sajeuji ob cestab. 3. Tepka. Prav dobra za sušenje. Drevo jako rodovitno in stanovitno, čvrsto. Za cestne drevorede piav sposobua. 4. Volkulja. Drevo jako veliko in trpežno, doseže visoko staiost. Hruška sicer majbna, pa jako sposobna posebno za mošt. 5. Rnmena glava leva. Stanovitno drevo, sadje prav dobro za mošt, pa se presno tudi dalje časa dobro sbrani. B. Sadno dievje sposobuo za zasajenje na polji ob njivab, travnikih, pašnikib, po bregih itd. J a b e 1 k a: 1. Grafensteiner. Drevo jako krepko, rodovituo tudi v revnej legi dobro rodi. Sadje je veliko, in ko je dobro zvelo, postane lepo zlatorumeno z nekteriuii rudečkastimi progami, okusa je izvrstnega. Tvpi do božiča. Je prav dobro narnizno sadje, ktero n. pr. Holstinski sadjerejci pošiljajo v velikib niuožinali ua Rusko. 2. Zelena kraljičina (Reinette). Drevo rase krepko, visoko, je redovitno. Jabelko je jako okusno in sočnato, se olirani dolgo časa, tudi celo leto, tedaj do druge jeseni. 3. Zlati angleški zimski hrnačevar (Parmane). Drevo rase krepke, visoko, je redovitno. Jabelko je okroglo, veliko, zlatontineno iu jako izvrstnega okusa, se ohrani do pozne spomladi. Je prav izvrstno pleme. 4. Rudeči pepinek. Drero jako bitio rase in je prav rodovitno. Jabelko je prve vrste, jako okusno. 5. Zimski boršec žlahni. Drevo rase počasi in še le pozno rodi. Jabelko sicer majhno, toda posebno okusno. Enak je mošancgar. 6. Velika Kaselska reneta. Jako izvrstno sadje. Drevo rase hitro iu je rodovitno. 7. Virtemberška kraljičica. Trpežno, fino jabelko. Drevo hitro rase, je lepo in rodovitno. 8. Kartuzijan. Močno drevo, jabelko trpežno, tudi za mošt sposobno. 9. Zlati Frankliuovi pepin. Drevo rodi zgodej, je prav rodovitno, jabelko je sicer majbeno, rutneuo, posebuo finega okusa in prijetnega duha. Se hrani dolgo časa do poletja. Hrušk e: Mu.škateljka. Drevo bitro rase in je redovitno. Hruška okusna in za vse prav porabljiva. Maslenka bela jesenska. Drevo srednje veliko, ljubi vendar le dobro zemljo. Hruška jako ukusna. Suba Martinovka. Drevo sicer ui posebno veliko, rodi vendar prav zdravo in okusno sadje in v vsakej zemlji vspešno stori. Hruška je srednje velikosti, rujava z dolgim pecljem, prav dobra za susenje. Okrogla pomerančnica. Drevo veliko in prav rodovituo; (sad) livuska velika, jajčeve oblike, če je frisna, zelene barve, popolnem dozorela pa je lepo rtimenkaste barve, sladkega muškatnega okusa. Zimska apotekarca. Drevo rodovitno, bruška je velika, podolgasta, rudečkaste barve, dobra ia sposobna za sušenje kakor za drugo porabo. (Nadalje.) 0 vravnavi žemljiškega davka. Deželna komisija štajerska je tarife zemljišnega davka, kakor so bili od okrajnih cenilnih komisij izdelani, presodila in popravila, ter jih razposlala županskiin uradom iu dotičnim okrajnim ceuilnim komisijonom, da se posestniki sami lehko prepričajo, kako da so tarifi za vsak okraj postavljeni in kako sc je ta določilo. — Proti tarifom se smejo in sicer do 12. julija t. 1. pritožiti pismeno pri ceniluih komisijah: cele srenje, kakor tudi taki posestniki, ki sicer ne stanujejo v srenji, plačnjejo pa vendar od žeraljišča v dotičui srenji vsaj š e s t i n k o vsega svojega žemljiščnega davka. — V obče je deželna komisija tarife, kakor so jih okr. komisije izdelale ter popravil poročevalec ali deželni inšpektor, znižala.