Poštnina plačana v gotovini
Posamezna stevli&a 3 ein.
TRBOVLJE, 30. marca 195L
Štev. 13
Pred kongresom Gasilske zveze Slovenije
Člani gasilskih društev trboveljskega okraja se pripravljajo na kongres Gasilske zveze Slovenije s tekmovanjem ter organizacijsko učvrstitvijo svojih Trat Na nedavni okrajni gasilski konferenci so sklenili, da. bodo svoje vrste Ckreipili z mladino.
Danes šteje okrajna gasilska zveza lil prostovoljnih društev in 22 čet ter ■H prostovoljnih industrijskih gasilskih čet. Vseh članov je 917, mladincev 190, mladink 21, članic 122, pionirjev pa 68. SkltniH so, da bodo v letošnjem letu svoje vrste pomnožili in »cer hočejo število povišati za 15 % Članice za 25 %, mladince pa za 50 •/«.
Že lansko leto so posvečali pozornost vzgoji mladih pionirjev gasilcev, kjer je prednjačila, četa v Zagorju, ki je imela pod vodstvom tov. Kluna £16 mladih gasilcev. Pri vajah so pokazali lep napredek.
V preteklem letu so bili ustanovljeni
pionirski gasilski krožki po vseh šolah; pionirske grupe imajo tudi gasilsko društvo Trbovlje, industrijska četa rudnika Trbovlje, v Radečah in na Dolu pri Hrastniku, najmočnejšo pa v Zagorju.
Delo gasilskih društev je bilo v minulem letu izredno bogato, saj so imeli 264 vaj, v katerih pa niso vštete vaje za pripravo z okrajni gasilski nastop. Skrbeli so tudi za strokovno vzgojo članov, saj so imeli 44 strokovnih in 21 političnih predavanj* Poleg tega so delali prrostovoijno na gradnji gasilskih domov, sečnji lesa, popravilu cest in gradnji zadružnih domov, kjer 6o opravili 12.852 delovnih ur.
Najboljše uspehe so dosegle v preteklem letu vaške gasilske čete Kolovrat, Cemšenik, Coiniše, Izlake in Pra-pretoo, ki imajo v primeri z društvi in četami y industrijskih krajih slabo orodje, a so vztrajno delale in dosegle uspehe. Tudi v Lotkah-Kisovcu in Ko-trodežu so se gasilci postavili, saj s« Bi zgradili lani svoje gasilske domove-
Za letošnje leto so napravili obširen delovni plan. Sodelovali bodo pri sanitarnih teče,jih, po vseh društvih bodo .ustanovili kuttumo-presvetne odseke, posvečali bodo vso pozornost političnim in strokovnim predavanjem, delali pa tudi v najožji povezavi PAZ in RK
jprva ženska gasilska četa je bila v Trbovljah
Žene v Trbovljah so bile med prvi mi, ki so spoznale velik pomen vključitve žena v gasilsko organizacijo. Tako je bila leta 1947 sestavljena prva ženska gasilska četa pri Gasilskem društvu Trtoovlje-mesto. Ustanovitelji ca te prve čete je bila tovarišica Guček Vida. Četa je štela tedaj 11 tovarišic, danes pa že 16. V štirih letih 6o članice gasilke sodelovale pri vseh vajah in nastopih, sodelovale pa tudi pri vseh požarih. Na vsakem okrajnem gasilskem nastopu so žene nastopile samostojno.
Zgledu Trboveljčani so soledile tudi žene v drugih krajih. Ponekod je bil odziv večji, drugod manjši- Tako šteje ženska sekcija rudniške gasilske čete v Zagorju 8 članic, v Radečah 12, na Dolu pri Hrastniku 16, v Vrhovem 4. na Dobovcu tudi 4, v Podkumu šteje ženska sekcija celo 5 žena, v Praprotnem 6, v Hrastniku tudi 6. Tudii v Senožetih delujeta 2 članici, na Izlakah in v Loki pri Zidanem mostu so le 3 člainice-gaisilke, v Zidanem mostu pa 7.
Poleg tega so žene vključene tudi v industrijske gasilske čete. Vseh žena je v gasilskih društvih in četah 122, kar je vsekakor lep napredek, ki kaže, da
PtmzniU i&boveSjsMfo
in hvasinišhih vmSesmfev
Kolektiv rudnika Trbovlje-Hrast-nik je za svoje delovne uspehe v drugem polletju 1950 prejel častno priznanje CO ZSJ in Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo Vlade FLRJ ter denarno nagrado v znesku 718.000 dinarjev. Slovesna predaja zastave trboveljskim in hrastniškim rudarjem je bila v četrtek, dne 22. marca t. L v Delavskem domu v Trbovljah, kjer so se zbrali rudarji iz Trbovelj in Hrastnika ter številni gostje, med njimi član CK KPS in minister rudarstva LRS, tovariš Franc Popit, član centralne uprave sindikata rudarjev Jugoslavije, tov. Crnkovič Nikola, organizacijski sekretar OK KPS Trbovlje, direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik in še drugi predstavniki krajevnih političnih in množičnih organizacij.
Dvorana Delavskega doma je bila nabito polna. Rudarska godba je zaigrala himno »Hej Slovani«, nato pa je predsednik sindikalne organizacije rudarjev v Trbovljah, tov. Puntar Ivan začel slovesnost ter naglasil velik pomen tega dneva za trboveljske in hrastniške rudarje.
Prehodno zastavo je nato izročil kolektivu minister rudarstva LRS tov. Popit Frapc, ki je najprej čestital kolektivu rudnika Trbovlje-Hrastnik v imenu vseh slovenskih rudarjev k častnemu priznanju, za tem pa poudaril, da je bila zmaga, ld so jo izvojevali v preteklem letu trboveljski in hrastniški rudarji, velik doprinos k skupni zmagi delovnih kolektivov Jugoslavije v borbi proti gospodarskim sankcijam vzhodnih držav. Ob koncu svojih besed je tovariš minister želel, da bi si kolektiv trboveljskih in hrast-niških rudarjev osvojil zastavo tudi tretjič in s tem v trajno last.
Zastavo je nato sprejel od tovariša ministra tov. Planko Fran?, večkratni udarnik zahodnega jamskega obrata, ki je v imenu celot-
nega kolektiva obljubil, da se bodo rudarji častno in vztrajno borili, da jim zastava ostane v trajni lasti. ■ Tovariš Nikola Crnkovič je spregovoril v imenu sindikata rudarjev Jugoslavije, ki je izrekel našim rudarjem čestitke ter naglasil, da bo moral kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik v tem letu res krepko zgrabiti za delo, če bo hotel, da mu ostane zastava trajno, ker mu je nevaren tekmec kolektiv rudarjev v Velenju. Tov. Crnkovič je želel trboveljskim in hrastniškim rudarjem nadaljnje uspehe v bitki za predčasno izvršitev planskih nalog.
Direktor rudnika, tov. Hegler Jože,. je čestital rudarjem k odlikovanju v imenu rudniške uprave ter podčrtal veliko borbo, ki jo je bojeval kolektiv rudnika v minulem letu. Zmaga, izvojevana zadnji dan leta, je plod skupnega dela vseh rudarjev, ki so razumeli pomen velike bitke, — našli pa so se med njimi tudi nekateri tovariši, ki še danes ne razumejo pomena naših velikih prizadevanj, to so tisti, ki neupravičeno izostajajo z dela, s čimer otežkočajo izvršitev planskih nalog, namesto njih pa morajo naj-pridnejši in najpožrtvovalnejši ru-
f darji vlagati v svoje delo velike večje napore, ki bi jim bili prihranjeni, če bi imeli izostankarji več tovariškega čuta in več razumevanja za naše skupne napore. S složnim in vztrajnim delom, s skupnimi napori bomo v letošnjem letu ponovno zmagali in dokazali vsemu svetu, kako kopljejo rudarski krampi gjrob reakciji in vsem tistim, ki so proti nam.
Ob koncu slavnostnega zborovanja so poslali rudarji pozdravno pismh CO ZSJ in Svetu za energetiko in ekstraktivno industrijo pri vladi FLRJ. V tem pozdravnem pismu se rudarji zahvaljujejo za zastavo ter pravijo; »Ponosni smo na veliko priznanje, ki ste nam ga izrekli s podelitvijo zastave, ki jo prevzemamo zaporedno že drugič, tretjič pa v presledku za dosežene uspehe.« Rudarji obljubljajo v pozdravnem pismu, da se bodo borili še naprej, tako da bo prehodna zastava ostala trajna last trboveljskih in hrastniških rudarjev.
Med veselimi zvoki rudarske godbe so nato odšli najboljši rudarji-udarniki in povabljeni v Dom kulture v Trbovljah, kjer jim je bila prirejena zakuska.
Rudnik Trbovlle-Hrastnlk
fe preglasil nove udsmlka
Minuli teden so obrati rudnika Tr-bolje—Hrastnik proglasili na slovesen način udarnike za mesec december in januar. Največkrat si je pridobil do-sedaj ta častni naslov tovariš Kmet Martin, ki dela v jami- na Ostrem. Proglašen je bil za udarnika že 27-krat, — normo pa je ta tovariš prekoračeval povprečno za 93%.
Samo za mesec december je bilo razglašenih 366 udarnikov, med njimi enkratnih 55. dvakratnih 28, trikratnih 35, štirikratnih 32. petkratnih 33, šestkratnih 22 sedemkratnih 25, osem-
sl naša borbena žena utira pot tudi v gasilstvo. Kaikor so naše borbene žene pokazale v narodnoosvobodilni borbi svojo predanost in heroizero, tako gredo žene odločno naprej v vseh področjih dela. med njimi tudi v gasilstvu.
Žene trboveljskega okraja bodo po svoji zastopnici Guček Vidi povedale na kongresu Gasilske zveze Slovenije, kako delajo z možmi za razvoj in procvit gasilskih društev ter za oču-va/nje ljudskega premoženja.
Pionirski gasilski vod v Zagorju
.kratnih 29. devetkratnih 18, desetkratnih 14, enajstkratnih 15. dvaoa jstkrat-nih 7, trinajstkratnih 19. strinajslkrat. nih in petnajstkratnih 5. šestnajstkrat-nih 6, sedemnajstkratnih 8. osemnajst-kratnih 6, devetnajstkratnih 2. dvajset-kratni 1 in štiriindvajset kratni tudi' 1.
Za mesec januar je obrat Ojstro pro. glasil 35 udarnikov in sicer je Kmet Martin 27-kratni. Cinžar Jakob 14-kratni, Vastič Mirko 19-kratni. Kolšek Anton pa 18-kratni udarnik. Nadalje je bil v tern obratu izklican za udarnika trinajstič 1 rudar, enajstič 2. desetič 1. devetič 2, osmič 1. sedmič 4, šestič, petič in četrtič po 1. drugič 3 in prvič 6 rudarjev.
Obrat Hrastnik je razglasil 59 udarnikov.
Največ udarnikov je bilo proglašenih v zahodnem obratu v Trbovl jah in sicer 118. Za 19-kratnega udarnika ie bil razglašen Hribar Feliks, za 18-kratne udarnike Hančič Franc. Tomažič Martin in Erjavec Franc, Škof Anton pa je 17-kratni udarnik.
Vzhodni obrat je razglasil za januar 99 udarnikov, med katerimi je Sentur Stane 19-kratni udarnik. Krašek Leopold 18-kratni, Cirar Franc, Slapšuk Matija in Borštnar Hinko pa 16-krat-ni udarniki.
Udarnike je proglasil tudi dnevni kop v Trbovljah in sicer 13. Med njimi je izklican Zičkar Anton za 19-kratnega, Rozman Jože pa za 18-kratnega udar. nika. Separacija je proglasila 5 udarnikov, zunanji obrat 8. strojni obrat 4, čevljarska delavnica pa 7 udarnikov.
Po vseh rudniških obratih so proglasili udarnike na prazničen način. Rudnik Trbovlje—Hrastnik im« v mesecu decembru in januarju skupno 714 udarnikov.
Čestitamo vsem tem plemičem dela k njihovim uspehom z željo, da bi se jim priključili novi prvoborci za izgradnjo socializma in svetlejšo prihodnost naših delovnih ljudi.
Stran a.
IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ.^^
Tudi v Sirju t elanu je jo za tO. obletnico Oh1.
Malo je tako raztresenih krajev km so vasice nad Zidanim mostom, na Južnih obronkih Turskega hriba in Kivitnaka. Pieti fojno So tu životarili težko življenje železničarji, kočarji iu bajtarji, do vratu zadolženi, če jih niso že pognali na kant advokati in gra-feofct, Koši ali grofovska ekscelenca y Sirju.. Ljudje so se ubijali, se selili v svet, hoflili ’za par ctinarjev na tlako, prejemali o praznikih kako miloščino 'otroci pa so umirali.
Ta zavrženi svet je prebudila nc,-Todmooavobod-ilna vojna in pari-izami s i j*stali tukaj stalni gostje. Postavili s-, »i bunkerje, tehniko, bolnišnico, doma šini pi so jih hranili in, skrivali. Četrtina moških je . odšla v borbo, na desetine jih je padlo in mnogi žalujejo za talci in borci, ki se niso povrnili jz brigad, pa tudi lu so pokopani zrna »ni in neznani borci.. Niže za Savo so Nemci in nasilno mobilizirani pjihovi sužnji kepali jarke in zidali bunkerje, pon rižarni pa so rušili železniško progo in metali vsake v Savo. Tako sta v bub odo iu p&dia dva partizana, ki ima ta lep spomenik: brata Žužek Franc in Petea- iz Zagorja, ki sta pogmria v Zrak že 33. lokomotivo. Iz Suhodola je padel kot talec Bostič Anton. 28-letni akademik in član KP, ki je bil že leta J941 ilegalni obveščevalec in kurir, in zaprt že decembra 1941. Njegova mati Marija je podlegla v Auschvvitzu oktobra 1942. Z njim vred je bil ustreljen 28-letni Sun tu Franc. Na Dolenjskem }e padel Suhodolčan Martinšek Rudolf. Član KP in komandant dolenjskega dopolnilnega bataljona. V KZO je pa del Sirjan Jakun Andrej. Z belogardisti se je boril na Dolenjskem' sedanji jpiredsedni-k VO OF Vorina Zvone, ki je bil priča; kako in kje je padel slavni Marok. Za intendanta pri misijah glavnega štaba je služil naš starost Draksler Franc, župnik Smon Franc pa je bil verski referent 4. operativne cono na Štajerskem in Koroškem. I.-i tako dalje brez kraja.
Sedanji vaški odbor OF sestavljam Jami taki partisaiai. in.,zato,.tudi .dobro
deluje. Odbor ima sestavljen plan dela in se trudi za materialni in pr ;~ svetni dvig teh gospodarsko zaostal1' krajev. Prirejajo se mesečne seje in sestanki, za vodovod v Suhadolu in cesto v Sirju so dali letos nad 400 ur prostovoljnega del«. Uspelo jim je preskrbeti cement za dokončanje suhi dolskega vodovoda, ki bo zgotovljen z-10. obletnico OF. Prav tako bodo ac takrat zgradili most proti Zidanemu mostu.
Predvsem pa se odbor OF trudi za dvig gospodarstva, živinoreje in sadjarstva. Pri odboru je ustanovljen poseben elektrifikacijski odsek za elektri-tiikacijo 20 gospodarstev v Sirju, ki so se že v oktobru lanskega leta priglasili za 170 luči, štiri rnlirve in več žag-eirkulark, mlatilnic, pa tudi za 6 radijskih aparatov, ki bodo prinašali novice v hribe. Vsi so v tem strnjeni ki edina, izjema je Lešek Jakob, ki misli kdaj svetiti na stroške drugih, kar pa mu bodo zanesljivo preprečili. Koristniki bodo sami darovali drogove in opravili vsa težaška dela brezplačno. Na tekoči račun pri komunalni banki so naložili že 15.000 din. Ker pa bo to premalo m se-načrti že izdelujejo, zato bo priredil odbor OF v nedeljo, 8. aprila t. 1. v prostorih okrajne ekonomije v Sirju ob 2. popoldne dobrodelno prireditev, katere čisti dobiček je namenjam za stroške elektrifikacije Sirja. Poskrbeli bodo za godbi>. hrano in pijačo in vabijo na svojo prireditev vse stare znance kakor tudi izletnike, da si ogledajo tamkajšnjo vas v prvem cvetju, se naužijejo gorskega zraka in se z njimi poveselijo. Vabijo tudi okrajne, faktorje, da ta dan pozabijo vsakdanje skrbi in pridejo med nje, saj so bili pri posojilu, pri odkupih in volitvah vedno med prvimi. Videli bodo tudi lahko, kako zelo potrebuje njihova edina okrajna ekonomija električno silo in se bodo kaj bolj zavzeli za skorajšnjo elektrifikacijo tega kraja. — Tovariši, pridite, in na svidenje!
Najboljša v tekmovaniu -
brigada Vastii Edita
i O nagradnem tekmovanju, ki ga je aranzpAsala uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik za mesec februar, so ugotovili rezultate šele sedaj. Vzrok te zakasnitev je največ v tem, ker so se obratovodstva premalo brigala zb hitro jigotovitev režultatov.
Od 300 dosegljivih točk je dosegla v tein tekmovanju prvo mesto mladinski! brigada Vastiča Edija na obratu Hrastnik z 275 točkami. Drugo mesto je zasedla brigada Planinca Rudija, ki dela na zahodnem obratu v Trbovljah na pripravi v premogu. Priborila si je 210 točk. Tretje mesto je dosegel
prečni odkop brigadirja Kajtne Ivana na vzhodnem obratu v Trbovljah z 205 točki*ni. Nn četrtem mestu je brigada Kima Edija na obratu Hrastnik, ki dela na prečhem odkopu in je dosegla 195 točk. Peto mesto pa je pripadlo čelnemu strojniku zahodnega obrata v Trbovljah, ki je dosegel 185 točk.
Za prvo mesto je bila za nagrado razpisana za vsakega moža po ena šunka, za drugo mesto je dobil vsak mož po eno gos, za tretje mesto je prejel vsak po 6 litrov vina, za četrto mesto vsak po 4 litre vina, za peto mesto pa 3 litrre vina na moža.



7ANA& KMETOVAL
Slabo vreme je oviralo izvedbo spomladanske setve
Zaradi slabega vremena v trbovelj ■kem okraju z oranjem in setvijo doslej še niso mogli pričeti, okrajni setveni aktiv pa je storil že vse potrebno, da se spomladanska setev izvede v ce. loti, d ane ostane torej noben košček zemlje neobdelan. Za izvršitev spomladanskih setvenih del obstaja širši okrajni aktiv, ki ga sestavljajo kmetijski poročevalci posameznih K 1.6. Pereča je bila preskrba semen za privatni sektor, medtem ko je bil zadružni in državni sektor z njimi preskrbljen. Za zasebni sektor primanjkuje predvsem semen za črno deteljo, lucerno in delno tudi semenski krompir, iV okrajnem setvenem štabu so se dogovorili, da bodo skušali preskrbeti Polrebna semena z lokalno zamenjavo, ker imajo nekateri kmetje na razpolago nekaj več potrebnih semen, ki jih bodo zamenjali za druga.
Komisija jc pregledala vse setvene
površine in ni nevarnosti, da bi zemlja ostala neobdelana. V trboveljskem okraju bo treba spomladi obdelati in posejati 1524 ha, od tega 550 ha krompirja, 230 ha ovsa, 183 ha koruze, 177 hektarov povrtnin, ostalo pa jara žita in podobno. Do 21. msirca še niso mogli pričeti z, oranjem zaradi stalnega deževja. V teku zime so popravili in pripravili kmetijske stroje prav tako tudi traktor, ki je bil dodeljen KZ v J>oki pri Zidanem mostu. Po do-šlib poročilih je bilo do 21 marca zoranih le 30 ha zemlje, od tega 8 ha s traktorjem.
Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo je posvetilo skrb tudi čiščenju semen jarih žit. Očiščenih je 90 % semen.
I -cpo vreme, ki se napoveduje, bo omogočilo, da bo tudi v trboveljskem okraju spomladanska setev opravljena pravočasno.
Zakaj ni mleka v Trbovljah?
»Danes zopet ni mleka!« — tako se v Trbovljah žalostno razgovarjajo zadnjih 14 dni zaskrbljene matere, ki imajo doma dojenčke. Vrste pred mlekarnami sploh niso več vrste, ampak gneča žensk in otrok, ki se prerivajo, da si zagotovijo vsaj pol litra nvieka za dojenčke. To je namreč naj več ji obrok, ki se deli v Trbovljah. 6staie kategorije upravičencev, kot so to predvsem onemogli starčki, največkrat ne dobe ničesar.
Tako je torej približno stanje preskrbe z mlekom v Trbovljah. Sedaj pa še poglejmo, kje so vzroki tega žalostnega stanja. — Trbovlje kot močan potrošniški center potrebuje dnevno z;, 100-odstotno kritje svojih potreb 35uO litrov mivka. To množino morajo Trbovlje dobiti in sicer 500 litrov tz do. rnačega odkupa, ostalih 3000 litrov, ki so še potrebni, pa iz Ptuja. Namesto teh 3000 litrov ki so nujno potrebni, pa prihaja sedaj iz Ptuja cfnevmo 500 do 1590 litrov mleka. Bit je tudi primer, ko je prišlo v Trbovlje samo 300 litrov mlaka. Tako je Ptuj do 23. marca 1951 izpolnil svojo obvezo Trbovljam le z 29%. Ni potem prav nič čudnega, če je pred mlekarnami v Trbovljah toliko upravičenega godrnjanja in pritožb. Mlekarice v mlekarnah ne morejo delati čudežev, so pa največkrat popolnoma po krivem žrtve
A^nnMfl in
Medsebojne obdolžit ve in govori ...
Zunanjepolitična pozornost se še vedno obrača k pariški konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, ki pa se ne premakne z mrtve točke Politični komentarji označujejo te razgovore kot brezplodne, kajti stališči obeh taborov se kljub 17 sejam nista približali niti za korak, če izvzamemo par besed, ki jih je Gromrkov črtal v svojem predlogu dnevnega reda. Vsa pogajanja so sedaj v besednih dvobojih ter so našteli, da je bilo v teh treh tednih baje izgovorjeno že več kot milijon besed. V tem prednjači zlasti sovjetski delegat, ki skuša z dolgoveznimi govori in trmasto nopopustl jivost -jo pripraviti zahodne velesile do popuščanja. Izgleda pa, da je postala potrpežljivost nova taktika zahodnih delegatov in vise kaže, da se spričo spremenjenega položaja na Koreji ne mudi zlasti Ameriki- Opozoritev zahodnih velesil na sovjetski pritisk na Balkanu, zlasti na ogrožava nje Jugoslavije, je tudi Gromikovim napadom v marsičem obrusila ostrino. Tajni sestanek delegatov prav tako ni mogel spremeniti položaja, kajti zadnja javna seja je bila le nadaljevanje sovjetskih novih obdolžltev in zahteve, da se avstrijska mirovna pogodba poveže s tržaškim vprašanjem.
Na korejskem bojišču so se sole OZN približale 88. vzporedniki}. Seul, že ves razrušen, je v rokah Mac Arthurjevih čet, ki so zadnje dni s padalskimi akcijami ravno na tem področju popravile svoj položaj. Mac Arthur je ob tej priliki dal baje nalog za prekoračenje 38. vzporednika, v kolikor
utemeljenih pritožb in pripomb potrošnikov. Ti namreč nočejo in ne morejo razumeti tega neznosnega stanja kajti vsi prav dobro vedo, du rudarji In drugi izpolnjujejo svoje piane, jih morajo, ker se zavedajo svojih dolžnosti. Ne vedo pa, kako gledajo na v*e to merodajni krogi r Ptuju, kjer je namreč kritje potreb z mlekom precej drugačno kot v Trbovljah. Razumljiv je nekoliko nižji odkup mleka glede na diskusijo o sprostitvi in olajšanju obveznega odkupa. Takšno je stanje tudi v trboveljskem in poljeanekenn okraju, pa je odkup mleka oz. njegova izdobava v teh okrajih kar zadovoljiva (okraj Poljčane oskrbuje z mlekom Hrastnik), Tudi če pogledamo eno leto nazaj, vidimo, čisto drugo sliko. Meseca marca In aprila lanskega leta je Ptuj realiziral svojo obvezo z mlekom s 94% in je bila preskrba z mlekom še nekam zadovoljiva. Kakšno pa je strm je letos,- smo pa navedli že spredaj. Vsekakor naorajo biti tukaj drugi vzroki, ki-jih je treba temeljito raziti k ati. Trboveljskim potrošnikom mleka bi bilo zadoščeno, če se povzročitelji {»okličejo na odgovor in se takoj prične z rednim pošiljanjem in preskrbo z mlekom.
Ne more in ne srne nam biti vseeno. kako bomo v Trbovljah preživeli okrog 700 dojenčkov.
PO SVETU
bi se za to pokazala taktična potreba. Pozornost je vzbudil Mac Arthurjev poziv, ki ga je spričo novega vojaškega položaja naslovil na poveljnika kitajskih in severnokorejskih 6et, da Je pripravljen Sestati se vsak čas zaradi sporazuma o prenehanju sovražnosti. Ta izjava se živo komentira ter sodijo v obveščenih ameriških in angleških krogih, da izjava ni pripravna ln ne bo prispevala k pomiritvi- Pač pa se v OZ.N štirje trenutni položaj na Koreji kot nova zaključna etapa, M naj bi ji sledila nova izjava O&N m poskus, da se doseže mir.
Oborožitev Zahoda »e nadaljuje. Poleg ameriškega orožja, ki prihaja v večjih množinah v Francijo, je Kanada poslala Holandiji in Italiji orožje in opremo za po eno pefvotn« divizijo ter bo v kratkem opremita tudi eno belgijsko divizijo.
360.888 km železniških prog imajo
Združene države Amerike t. j. štirikrat več kot v Sovjetski zvezi.
Naši Izseljenci v ZDA. V ZDA je približno milijon naših izseljencev, od teh 600 000 Hrvatov, 300.000 Slovencev in 100.000 Srbov, Makedoncev i»a je nekaj nad 20 000. Največ izseljencev je zaposlenih v industriji jekla, gumija in avtomobilov.
Nove poštne in brzojavne nakaznice. Sedanje poštne in brzojavne nakaznice »o veljavne samo do konca mr. seca marca, s 1- aprilom p« pridejo v promet nove.
Perzijska skupščina in senat sta
sklenil«, da se nacionalizira industrija petroleja v državi.
40-letni Dokler Ivan se je priglasil
za gradn jo proge
Akoravno je za Trboveljski okraj določeno, da se četa za gradnjo železniške proge Dcboj—Banja Luša sestavi šele v mesecu juliju, se za delo na tej mladinski železnici priglašajo že sedaj in hočejo iti med prvimi. Dos tu daj se jih je že priglasilo 15 brez VIII. razreda trboveljske gimnazije, ki bo odšel meseca julija na to progo v celoti, izvzemši dva dijaka, ki sta za telesno delo preslabotna.
Med priglašalei, ki želijo oditi na gradnjo te mladinske železnice, je tudi 40-letni Dokler Ivan iz Dol« Pr> Hrastniku, ki je bil že na gradnji proge šamac—Sarajevo, na cesti Bratstva in edinstva ter na gradnji tovarne Titan v Kamniku. Ko je podpisal izjavo, je dejal: »Prav rad grem, saj imam čas!« (Je- namreč invalid).
Med prvimi priglašalei je tudi tovarišica Holešek Berta, ki je med le-
Doboj—Ban jal uka
tom zaposlena v Staničevi koči pod Triglavom, želi pa do pričetka sezone sodelovati na tej novi progi-
V počastitev volitev v Ljudsko skupščino LRS so delali!
V zadnji številki našega lista srno poročali, da so Da rudniški opekami v Trbovljah naložili 10.000 kosov opeko za zadružni dom v Kleku- Izpopolnili moramo to poročilo še toliko, da je to delo opravilo 5 pridnih delavk. Kdor pozno težko delo nakladanja opeke, bo vedel, da je teh 5 tovarišic, ki so naložil® 10000 kosov opeke, izvršilo velikansko delo, h kateremu jim moramo le čestitati. Pripomniti Pa še moramo, da so bili na dan volitev prav marljivi tudi trboveljski šoferji, ki so spravili vso to ppuko po slabi gorski cesti det zadružnega doma na Kleku.
jj^irfd^KULTURA - PROSVETA
Važni sklepi Sveta za kulturo in prosveto v trboveljskem okraju
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah De na svojem predzadnjem zasedanju »talenti, da se namesto poverjeništev ustanovijo sveti. Tako je bil med drugim uetan« >v4 jen Svet za kulturo in namsveto, ki je že pokazal nekaj do juri!) uspehov. Na drugi seji. ki jo je imel Svet za kulturo in prosveto, so [razpravijati najprej o izvršitvi sklepov prve seje. Važno je na primer, da »e je reševanje materialnih vprašanj gureneslo na krajevne ljudske odbore. •Tako rešuje posebna komisija vprašanje uvedbe krajevnih samoprispevkov »a kulturo in prosveto. Na Izlakah- so že izglasovali uvedbo krajevnega samoprispevka. Za dograditev gimnazije V Trbovijsah je bil izvoljen gradbeni odbor, ki je ugotovil, da gradbenih dlel na gimnaziji letos ne bo mogoče izvršili zaradi pomanjkanja denarnih jsredtsiev, nakupil pa je že nekaj električnega materiala. Tudi rta soli v Zidanem mostu čakajo na odobritev 900.000 din, ki so določeni za obrtniška dola na šoli.
Na terenu je vež nepravilnosti
Ko so razpravljali o položaju na terenu, so poročali elani Sveta o deju strokovnega aparata. Glasbene šole dielujejo v Trbovljah, Zagorju in Hrastiriiifcu. Kadra za vzgojo je dovolj, vendar v Hrastniku že dolgo rešujejo Manovamjsko vprašanje za eno učne, moč. Sprejet je bil nadalje sklep, d;, ae klavirji glasbenih šol ne posojajo za razne proslave, ker nastajajo na kSaivšrjih pri transportih razne poškodbe. Da se preskrbe ta glasbila za različne proslave, se bo na terenu izvrši! pregled vseh razpoložljivih klavirjev. Tako imajo klavirje društva, fci nimajo opravka s kulturo im prosveto. Ker so ta glasbila last narodne imovine, se bodo dodelila SKUD in KUD v okraju.
V zadnjem času se opaža, da mladi-
na obiskuje filme, ki zanjo niso primerni, prav tako se je ugotovilo, da mladina preveč popiva. V Hrastniku so že postavili komisijo, ki vsak film pregleda, če je primeren za mladino. Ta način bodo uvedli tudi v ostalih krrajiih, krajevni ljudski odbori pa bodo izdali odločbe, da se mladini ne smejo dajati alkoholne pijače.
T ežkoče
pri ustanavljanju novih institiibij
Bino izmed perečih vprašanj, ki se še vedno obravnava, je ustanovitev DID v Radečah. O tem je bilo govora že leta 1948, ko so hoteli v Radečah ustanoviti DID za poldnevno oskrbo otrok zaposlenih mater, vendar se rešitev tega vprašanja še ni "premaknil* z mrtve točke: enkrat ni bilo primernih prostorov, drugikrat zopet ni bilo razumevanja krajevnih' činiteljev za ureditev tega vprašanja, ker se jim ustanovitev DID ni zdela potrebna. Letos so se zopet lotili," da Uštamove DID brez oskrbe, da bo mogoče otroke vzgajati lin jih odtegniti kvarnemu vplivu ceste. NaSi-so primerne, prostore. ki jih je saoitams inšpek-tija- pregledala, Potrebna so bila samo manjša popravila. Za zgradbo, kjer naj bi bil DID, je vrt za zelenjavo. Ta vrt bi se moral preurediti v otroško igrišče, čemur pa nasprotuje KLO. češ da je vrta škoda za igrišče. V Radeč ali jim je več za nekaj kilogramov salate kot za vzgojo otrok!
Potreba ustanovitve DID se je pokazala tudi v Lokoh-Kisovcu ter ustanovitev internata za dijake, ki obiskujejo zagorsko gimnazijo iz oddaljenih KLO. Svet je sklenil, da se to vpraša nje uredi, ker zaenkrat še ni možnosti za ustanovitev nižje gimnazije na Izlakah.
Kasni tečaji, večerne gim nazije in letovanje otrok
Večerne gimnazije so že dobro de lovale v Zagorju, Hrastniku in v Trojanah, to sezono pa so Skoro popolnoma zizmrle. Ni bilo dovolj priglašen-čev\ ki bi jo redno obiskovali. Sprejet je bil predlog, da se zaenkrat uvede samo prvi razred.
Svet za kulturo in prosveto se ukvarja tudi z organizacijo različnih tečajev'. Tako se je v Trbovljah pričel gospodinjski tečaj. Po zaključku bo ta tečaj tudi v Hrastniku in Zagorju. V njem nwo predavanja o .zdravstvu, o negi dojenčkov, o šivanju in prikrojevanju ter o praktičnem kuhaju, vršijo se pa tudi politična predavanja-
Letovanje otrok v počitniških kolo nijeih bo letos po številu nekoliko manjše kot lani in to zaradi neprimernih zgradb in težav v prehrani. Za dk rajaia letovanja določa načrt 250 otrok, za pionirska taborenja 60 otrok, za dnevna letovanja 300 otrok, za mladinska letovanja pa 100 otrok. Za iz vedibn počitniških kolonij je postavljena posebna komisija iz zastopnikov droga sveta, APZ, poverjenika za
majo obolenja na dihalih, ki znašajo I brez tuberkuloze 17,53 •/•■ Kožnih in podkožnih bolezni je 17(47 %, bolezni na prebavilih 13,18 •/•, revmatičnih obolenj pa je 11,06 %. Da je število obolenj veliko, gre seveda predvsem na račun industrije, kjer so izredno te. žavrai delovni pogoji, kot n. pr. v rudnikih, cementarni, steklarni in kemični tovarni, vzrok obolenj pa je do neke mere seveda tudi še vedno pomanjkljiva higiena v industrijskih obratih.
Tuberkuloza je porasla od 19 % v letu 1949 na 2.3 •/. v letu 1950. Nalezljive bolezni upadajo, k&r je pač uspeh zaščitnih cepljenj. Povprečni odstotek bolnikov je bU lani 6,52 ‘It, v letu 1949 pa 5,98 %. Odstotek bolnikov se je dvignil predvsem v Hrastniku, Radečah in v Trbovljah, medtem ko je v Zagorju nazadoval.
Zanimiva je statistika umrljivosti otrok. V letu 1950 se je opazil porast umrljivost otrok v 2. in 3. mesecu starosti, kar je pripisovati okoliščini, da večina mater doji otroka le do tedaj, dokler traja porodni dopust- Število rojstev je znašalo leta 1949 597 otrok in se .je lani skoraj podvojilo na 1057 otrok. Leta 1949 je umrlo 197 ljudi, tani pa 422.
Svet za zdravstvo je sprejel tudi sklep, da se uredi fizikalna terapija tudi y Hrastniku in Zagorju. Trboveljska bolnišnica je občutno premajhna, zlasti pa trakt oz. oddelek za operacije. Nujno potrebna je nadzidava operacijskega trakta, ker so postali sedanji operacijski prostori za pravilno operacijsko delo pretesni. Sestavili so posebno komisijo, ki bo storila vse potrebno, da se reši to vprašanje.
Nastalo je tudi vprašanje, kako naj se uredijo zobne ambulante, da se bodo v njih lahko zdravili tudi tisti, ki niieo bolniško zavarovani. Sklenjeno je bilo, da se zobne ambulante proglasijo z* »ustanove odprtega trpa« s prioritet«} za zavarovance.	j
Svet 2a zdravstvo ima zelo obsežne delovno področje in sicer bolnišnico, polikliniko v Trbovljah, sektorsko ambulanto, diagnostično postajo, okrajna ambulanto, kirurško, interno ambulanto, obratne ambulante, bolniški oddelek pri rudniku, posvetovalnico za matere, krajevne babice in prevoz bolnikov. Iz prednjega je razvidno, da je delo Sveta za zdravstvo zelo obširno fn se svet zaradi tega tudi po« gosto sestaja.
Filatelistično društvo v Trbovljah
in socialno skrbstvo, okra jnega pionirskega sveta, AFZ, poverjeništva za trgovino im preskrbo teir zastopnika sindikata.
Okrajna letovanja bodo letos naj-brže na Gorenjskem in v Savinjski do lihi, enodnevna letovanja pa se bodo organizirala na planinskih postojankah okraja v dogovoru s planinskimi društvi.
Kulturna društva se morajc finančno okrepiti
Ker se morajo dohodki kulturnih društev zvišati, je bil sprejet sklep, ds društva povečajo načrt dohodkov za 50 %. Za dokončno obnovitev šole na Izlakah so se uvedli krajevni samoprispevki. Iz lokalnih denarnih virov se .bodo izvršila zaenkrat popravila na šoli v Zidanem mostu, Izlakah in gimnaziji v Trbovljah.
Ob zaključku seje je bil sprejet sklep, da izvedejo vsa kulturno-umet-niška društva za člane vseh svojih sekcij študij resolucije III. plenuma CK KPS.
Trboveljska bolniši ea Žalca na razširitev
Delo Sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo
V letošnjem proračunu, ki ga je nedavno sprejel okrajni ljudski odbor v Trbovljah, je postavka za socialno zdravstveno zaščito zelo velika, saj znaša tretjino celotnega proračuna ali 27,910.000 din. Pri okrajnem ljudskem odlboru delujeta Svet za socialno skrbstvo in Svot za zdravstvo ločeno. Proračun za socialno skrbstvo znaša 8 milijonov 428.000 din, proračun za socialno zdravstvo pa 19.382000 din.
Svet za socialno skrbstvo sestoji lz 9 članov, ki ima tudi pomožne organe, t. j. svet za invalidne zadeve, skrbniški svet, koordinacijski iidbo.r za raz-, deljevanje MDF, koordinacijski odbor
za socialno zavarovanje in svet za varstvo mater in otrok. Svet za socialno skrhstvo je zasedal že dvakrat in je na zadnji seji razpravljal o Domu oddiha v Lokah pri Zidanem mostu in še o drugih perečih vprašanjih.
Tudi Svet za zdravstvo se sestaja redno ter ima seje vsak mesec, po potrebi Pa tudi večkrat, Na zadnji seji je obravnaval sklepe 'prejšnje seje in Ugotovil, da so vsi sklepi izvršeni. Tako je med drugim pričela delovati šolska ambulanta na polikliniki In sicer dvakrat tedensko po tri ure.
Mnogo se je razpravljalo o velikem številu obolenj. Na/višje -število zavze-
Ze skoraj dve leti se shajajo v Trbovljah zbiralci znamk v cilju čim boljšega delovanja svojega društva v revirjih. Na pobudo Filatiistične zveze Slovenije v Ljubljani, ki združuje ta-čas_^^39 podružnic v naši republiki, v jeseni leta 1949 ustanovila filatelistična podružnica v Trbovljah. Zadala si je nalogo, da zbere vse zbiralce znamk v trboveljskem okraju, zlasti pa da zbudi zanimanje delavske mladine za ta šport. Po nekaj mesecih obhaja društva so se odcepili člani iz Zagorja, ki so si ustanovili svojo podružnico, tako da združuje društvo v Trbovljah sedaj le zbiralce znamk z Trbovelj, Hrastnika, Dola, Radeč in Lc’ pri Zidanem mostu.
Precej časa je imelo društvo težave s svojimi prostori. Na pomoč so mu priskočili trboveljski, šahijti,, ,,l$i „ so dva dni v tednu odstopili svoj. lokal v bivši gostilni. Povše, kjer se sedaj shajajo poleg šahistov, esperantistov tudi filatelisti. Ti se zbirajo vsak ponedeljek zvečer k rednim sestankom, kjer se zaenkrat ukvarjajo še z organizacijskimi vprašanji. Skoraj na vsakem sestanku stopa v ospredje vprašanje, kako zbuditi zanimanje rudarske mladine za ta lepi šport, ki nudi mlademu človeku toliko možnosti, da pogleda v širni svet, se seznanja z važnimi zgodovinskimi dogodki, spoznava tehniko vseh mogočnih načinov tiska kakor tudi vrst papirja, zlasti pa da se navaja k redu, marljivosti in strpnosti. Saj je marsikomu znano, da je poštna znamka slika kulturne stopnje naroda, hkrati pa močno propagandno sredstvo.. Na njej se odražajo- predvsem- posebnosti in svoj-stva vsakega naroda, saj prikazujejo znamke v teku svojega stoletnega obstoja že vsa pomembnejša mesta in pokrajine, velike umetnike, znanstvenike in državnike, razvoj tehnike gospodarskega delovanja, vrste živali, rastlinstva itd. Na znamkah se 'prikazujejo tudi veliki zgodovinski dogod. ki narodov, kakor vojne, revolucije in še druge notranje reformacije.
Odbor filatelistov v Trbovljah je iskal že razne načine aktivizacije mladine za zbiranje znamk ter si je v svojem letošnjem delovnem načrtu postavil sledeče naloge:
V nedeljo, 1. aprila t. 1. bo priredil z lastnim materialom prvo revirsko filatelistično rastavo v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, kjer bodo nekateri tukajšnji filatelisti razstavili del svojih zbirk in pokazali sadove svojega večletnega dela pri zbiranju znamk. Namen te razstave je predvsem, da se zainteresira naša delavska mladina za ta šport ter se ji da spodbuda za smotrno in pravilno filatelijo. Odibor se bo potrudil, da bo ta razstava čim slikovitejša in privlačnejša, pričakuje pa, da bodo zlasti
vodstva vseh naših šol pripeljala miau dino v skupinah na to zanimivo raz. stavo. Ta se bo prihodnjo nedljo, dne 8. aprila t. I. ponovila v Puharjevem domu v Hrastniku za občinstvo Hrastnika in Dola.
Po razstavi želi društvo prirediti pet vseh šolah vsaj po eno predavanje, kjer se bodo mladini prikazali osnov, ni pojmi filatelije- Predavatelj bo t! kratkem iredavanju podal smernice, kaj in kako naj mladina zbira znamke, da bo ta šport res služil svojemu vzgojnemu namenu, ne pa da ob ne. poučenosti postane morda le sredstvo-za špekulacijo in trgovanje brezvest, nežev, kasr s.e je v preteklosti na ža. lc-,t dogajalo zlasti v ..isaših mestih. Zbiranje znamk naj postan« privlačen in zdrav šport dorašeajoče mladine, da vzgojimo tudi ljudi širokega obzorja .s" Smisiom zae-vse kulturne vrednote zdravega naroda.	......
Našel se bo prav gotovo še marši, kak delavec m inteligent, ki bo začel z zbiranjem teh tako zanimivih sličic premnogih narodov ter našel V, svojem prostem času razvedrilo. Pre-oil. bo bb tem športu lepe. urice. „na' svojem domu, hkrati pa iskal zveze a ljudmi po Šimih deželah naše zemelj., ske oble.
Razstava bo odprta v nedeljo, 1. IV. t. 1. od 7. do 18. ure v Trbovljah, y nedeljo, 8. aprila t. 1. pa ob istem času v Hrastniku. Vstop je prost. 0;lejte si to zanimivo razstavo, ne bo vam žal!
Planinsko društvo v Zagorju tekmuje
Planinsko društvo v Zagorju je med najboljšimi v Sloveniji. V šestmesečnem tekmovanju OF ne zaostaja za drugimi množičnimi organizacijami, nasprotno, to društvo je najboljše v Zagorju. Doslej je v tem tekmovanju sprejelo 63 novih članov, med njimi 14 mladincev, in je članstvo zvišalo za 15«/ft. Društvo je v začetku. minulega meseca priredilo skupinski izleit v vasi, kjer so bile partizanske bitke. V februarju so planinci delali na elektrifikaciji vasi in napravili okrog 600 prostovoljnih ur. Sodelovali so tudi pri izvedbi planinske Titove štafete, ki jo je organizirala Planinska zveza Slovenije. Štafeto so prevzeli od Planin, skega društva Ljubljana dne 18. marca na Sv. Gori in jo naslednji dan zjutraj izročili planincem iz Hrastnika.
sindikai.no gledališče TRBOVLJE
V soboto, dne 31. marca 1951 ob 19.30: J. B. P. Moliere: »Namišljeni bolnik«. Komedija v treh dejanjih. Prva repriza. Predstava bo v Delavskem donim. — Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigami državna založbe v Trbovljah.
Vprašajne, ki ga moramo rešiti takoj?
S tem, da se je SNK »Rudar« kvalificiral za II. zvezno ligo, problem kluba za našo publiko, ki bo gledala, kako se moštvo bori za »visoki naslov« v jugoslovanskem nogometu, še ni rešen. Pozanimati se moramo, kakšne izglede ima »Rudar« na zelenem in finančnem polju.
Predvsem moramo opozoriti trboveljsko publiko, da klub, ki je pred dvema letoma zasedel II. mesto v republiškem tekmovanju, nastopa danes med 28 najboljšimi moštvi v državi in da bo treba precej truda, da obdrži častno mesto v II. ligi.
Trboveljsko občinstvo je sicer z dušo in telesom za svojega predstavnika, to pa samo takrat, kadar je »Rudar« zmagovit, medtem ko vsak poraz napravi trboveljske navijače obupance, ki psujejo igralce svojega moštva in jih s tem demoralizirajo, kar prinese v premnogih primerih poraz in razočaranje. Publika se mora zavedati, da je športna vzpodbuda moštvu potrebna zlasti takrat, kadar igralci nimajo igre v rokah, da jim na ta način vlijejo poguma, da ne odnehajo in obupajo.
Sedaj pa poglejmo še finančno stanje SNK Rudarja. Samo vožnja in hrana na poti, ki jo bodo morali napraviti naši nogometaši, bodo stali klub okrog 700.000 din, kjer pa ni vračunan njih vsakodneven zaslužek. Vsota je na prvi pogled visoka. Če pa pomislimo, da stane prehrana in vožnja v Skoplje, kamor bodo morali iti v tem tekmovanju dvakrat, 80.000 din, v Titograd in Boko Kotorsko pa celo 100
tisoč din, vidimo, da so to stroški, ki jih lahko prenese samo finančno močan klub. Pri sedanjem obisku nogometnih tekem in če se b< hrib nad igriščem tako polnil s poznanimi »zastonjkarji«, lahko zagotovimo našemu moštvu v teku celotnega tekmovanja samo 200.00C din. Kje dobiti ostali denar? Razne akcije za pridobitev novih članov so več ali manj uspele, tako da tudi tu ne bomo našli prave rešitve. Z množičnim vpisom v članstvo SNK Rudarja bi se sicer kril precejšen del stroškov, zato lahko ce lotna trboveljska publika pripomore in se včlani v SNK Rudar.
Nič manj pereče je vprašanje dograditvi stadiona in zgradbe, v kateri bodo tudi sobe za gostujoča moštva. Delo samo napreduje zelc počasi in še tukaj delajo samo nekateri člani odbora in aktivni nogometaši. Trboveljska publika sicei zahteva od Rudarja čim večji uspeh, a prispevek, ki ga nudi svojemu predstavniku, je zelo majhen. Nobena rediteljska služba ne more preprečiti, da bi drugače vroči na-vijalci ne skakali čez plot S tem so oškodovali ostalo publiko, ki bo v takih prilikah in pogojih prikrajšana za užitek, če bo moral Rudai odigrati tekme v Ljubljani.
To navajamo zaradi tega, ker^smo bili v enakih finančnih težkočah lansko leto, samo s to razliko, da bomo morali rešiti to vprašanje pred tekmovanjem, ne pa med njim, kar je lansko leto občutno vplivalo na plasman Rudarja v III. ligi.
Z. J.
Izps?ed sodiščss m še fem
JIludinsko prvenstvo Slovenije It(ulM1 : Kovinar (Maribor) 7:1 (3:0)
Nogometna igrišča so zopet zaživela. iV nedeljo 25. marca se je, pričelo tekmovanje ttildiišhe v nogometu. V Trbovljah se je srečalo mladinsko moštvo Kovinarju iz Marribora z mladinci Rudarja. Po zelo zanimivi in borbeni igri. v kateri so prevladovali mladinci iz Trbovelj, je zmagal Rudar z visokim rezultatom 7:1. Ves čas je bil Rudar v premoči, le v drugem polčasu so gostje bili v sredini igre nevarni in so tudi dosegli častni gol.
V predtekmi so igrali mladinci rudarske šole tz Trbovelj in mladinci Rudarja n. Zmagali so mladinci Ru dar ja 2:1.
Nedeljska tekma je pokazala, da trboveljsko ljudstvo želi videti samo prvo moštvo, ne pride pa na tekmo, če nastopijo mladinci, kjer vidi tudi lep nogomet. Na igrišču Rudarja se je zbralo 100 ljudi, ne dosti manj pa jih Je bilo na prostoru za MLO Trbovlje in sicer po večini taki, ki imajo zaslužek in bi lahko plačali vstopnino, a so raje gledali tekmo brezplačno, namesto da bi podprli Rudarja. Take pomoči Rudar ne potrebuje ter bo prihodnje take zastonjkarje poimensko objavil.
J	BOKS
Signal (Zagreb) i Rudar 7s5
C lesu I. zvezne lige. Signal iz Za Jereba, m člani republiške lige. Rudar ir Trbovljah, so se v soboto 24. marca zvečer pomerili v boksu.
Obe moštvi sta nastopili samo s 6 kategorijami. V mušji kategoriji sta se srečala	Jak uš (Signal in Zib ret
(Rudar). Borba se je končala neodločeno. V lahki kategoriji je izgubil Rudar prve točke, in sicer je za Signal naatopil Badel proti Kovaču od Rudar ja. Zmagal je Badel s tehničnim knock-cotom, V lahko kategoriji je bilo pričakovati zanesljivo zmago Rudarja toda odlični Borušak je imel dosti po sta z Maričem (Signal). Zmagal je po točkah Borušak. Stanje je bilo izenačeno. — V polwelter kategoriji sta sc
srečala Leskovac (Signal) in Pajk za Rudarja. Zmagal je po točkah Pajk in s tem povedel Rudarja v vodstvo 5:3. V zadnjih dveh nastopih pa je izgubil tekmo Rudar, tako da je Signal zmagal z rezultatom 7:5. V welter kategoriji je nastopil za Rudarja Stritih, za Signal pa Belin, ki je zmagal po točkah. V zadnji rundi v polsrednji kategoriji je nastopil za Signal Ko-ning, za Rudarja pa Praznik. Ze v prvem kolu je moral Praznik popustiti proti odličnemu Koningu. — Re zultat 7:5 za goste pa je vsekakor uspeh za Rudarja, saj nastopa moštvo Signala v I. zvezni ligi. — Končno še nekaj: Obisk prireditve je bil zadovoljiv, samo prričetek naj se v prihodnje ne zakasni za pol ure!
Tekmovanje za 10. obletnico 0F
Proletarec (Zagorje) : Bratstvo (Hrastnik) 1:0 (1:0)
V Hrastniku se Je v nedeljo odigrala finalna tekma za pokal OF med finalisti trboveljskega poverjeništva med Proletarcem iz Zagorja in Bralstvom iz Hrastnika. Zmagalo je moštvo Proletarca s tesnim rezultatom 1:0, s čimer je postalo finalist poverjeništva in bo nadaljevalo tekmovanje z oetalimmi prvaki poverjeništev.
Nogometni turnir aktivov
v čast 10. obletnice OF
IO OF pri mestnem odboru v Trbovljah razpisuje za 21. in 22. april t. 1. nogometni turir aktivov v počastitev 10. obletnice Fronte. Tekmovali bodo za pokal in plaketo, ki ju za to tekmovanje podarja IO OF mestnega ljudskega odbora. Organizacijo tekmovanja bo izvedel NK Rudar.
Tekmovali bodo po enojnem coup sistemu v brzoturnirju 21. aprila. Finalista bosta odigrala zaključno tekmo 22. aprila kot predtekmo v ligini tekmi Velež : Rudar.
Zmagovalec prejme pokal v trajno ast, drugomestno moštvo pa dobi spominsko plaketo. Cas trajanja tekem v predtekmovanju 21. aprila se bo določil pri žrebanju.
Otroka je umorila
Te dni se bo zagovarjala pred okrajnim sodiščem v Trbovljah detomorilka Rac Irena, stanujoča v Zagorju, doma pa iz okolice Murske Sobote. Pred kratkim je rodila nezakonskega otroka. Otrok je bil moškega spola in bi po ugotovitvi komisije živel. Kako hudodelsko je ravnala ta mati, se vidi iz tega, da e takoj po porodu vrgla otroka v potok Medijo in ga tako usmrtila, — Pri zaslišanju je priznala, da je že pred porodom sklenila, da otroka umori, Izgovarjala se je, da so ji starši prepovedali priti domov, fant pa da je pri vojakih. Akoa-avno ji je fant pisal, da jo bo poročil, je šla preko tega in otroka utopila. Hudodelska mati se bo v kratkem zagovarjala pred sodiščem, ki ji bo prigodilo najstrožjo kazen.
Ameriške gangsterje je posnemal
Polc Vid iz Radeč je na gangstrski način terjal od'ljudi denar. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred sodl-ščan, ki mu je naložilo primerno kazen. Ker pa je njegov pregrešek večjega značaja, se je javni tožilec pritožil proti prenizko odmerjeni kazni. — Polc Vid je septembra lanskega leta
tVIiadina cementarne na prostovoljnem delu
Mladina trboveljske cementarne se je na svojem sestanku obvezala, da bo v počastitev volitev v Ljudsko skupščino LRS delala v kamnolomu Vasle udarniško.
V nedeljo, 18. marca, se je zbralo 13 mladincev in mladink v kamnolo-n , da počastijo volitve z delom. Preden so odšli na delo, je vsak mladinec izvršil svojo državljansko dolžnost in volil že pred 5- uro zjutraj. Udarniškega dela so se udeležili Malovrh Dušan, Ozis Alojz, Juvan Silvo, Gracar Boris, Meznarič Marijan, Flere Jože, Perpar Milena, Kovač Anica, Jesih Fanči, Sušnik Ivan, Frece Anton, Javnik Vida in Jagodič Justa. P0 deloviščih jih je razdelil tovariš Malovrh.
2e v prvih urah so pokazali, da delajo z veseljem in da hočejo pokazati vsem ostalim mladincem, ki se delu niso odzvali, da delajo lahko tudi brez njih. Do pol desetih dopoldne so že naložili 108 vozičkov materiala in ga poslali po žičnici v tovarno. Delo je šlo dalje, vendar ni imelo več takšnega uspeha kot prej. Material za cementarno so so namreč pridobivali v rovu, kjer je bilo delo naporno. Razstreliti so morali velike skale, kar je mladince oviralo, da niso mogli napolniti vozičkov tako hitro, kot so želeli. Obupavali so že, da ne bodo mogli doseči norme, a zastavili so si cilj, da izpolnijo obljubo na vsak način.
zahteval v nekem pismu, ki ga jc po. slai Gračnerju Vinku v Radečah, 6000 dinarjev; denar bi moral Gračner pustiti v kapelici v Radečah, v pismu je Polc grozil Gračnerju, da če ne ugodi zahtevi, »da bo ob vse!« — Ko je bil Polc zaradi tega dejanja v zaporu, je snoval z nekim drugim pripornikom pobeg iz ječe, kar se mu pa ni posrečilo. Za to je bil obsojen na tri mesece, kar pa je vsekakor premalo.
Predolge prste jc imel
Akoravno je imel službo pri rudni, ku, se Zumerju Vladu ni dalo pošteno živeti. Par mesecev je delal na rudniku v Trbovljah, nato pa je začel izosta. jati od dela. Bil je odpuščen in je dobil službo zopet na zagorskem rudniku, kjer pa je delal le nekaj dni. Ko se je seznanil z razmerami, je pustil pošteno delo in se pričel ukvarjati s poslom, ki ga bo zanj bolela glava celo leto. Pričal je namreč krasti rudarjem v rudniški kopalnici obleke, čevlje, denar točke ta podobno. Ukradeno je nosil v Zagreb na prodaj, iztržen denar pa je nato zapil, V Trbovljah in Zagorju je pokradel pred. mete v vrednosti 53.000 dinarjev. Sodišče mu je za njegova dejanja prisodilo 1 leto odvzema prostosti.
Da naložijo določeno število vozič* kov čimprej, se je morala mladina spričo res težkega dela boriti. Ob 13.35. uri so poslali v tovarno že 202 vozička. S tem so dokazali, da so z napore nim delom vendarle dosegli normo ih jo celo presegli. Največjo zaslugo imajo pri tem mladinci Sušnik Ivan, Ozis Alojz, Meinarič Marijan in Jesih Fanči. Pohvaliti pa je treba tudi ostale^ saj so tudi ti dosegli lepe uspehe.
Ob 14. uri so končali delo in odšli vsak svojo pot vriskajoč čez hrib v dolino.
Tako je izvršila svoje udarniško delo mladina trboveljske cementarne ter poziva vsto ostalo mladino, da se tudi ona udeleži udarniškega dela, da 2 njim doprinese svoj delež k izgradnji naše socialistične domovine. P. M.
Za smeh in kratek čas Kaj je rse politika
Janez: No, Luka, ali si bral v časopisu tisto reč: Voda -— izvor zdravja in bolezni?
Luka: Ne, Janez, jaz se pa ne mešan# v politiko.
Pri spiritistični seji
Vdova: Ali si ti moj možek?
—: Da.
Vdova: Si sedaj srečnejši kakor sl bil v življenju?
—: Sem!
Vdova: Pa kje st zda.j ?
—: V peklu!
Kino Trbovlje
bo predvajal ameriški film zabavne vsebine »Pestunja«. Spored predstav bo razviden iz reklam, omaric.
PREKLIC
Prreklicujem izgubljeno osebno Izkaznico na ime Kastelic Štefanija, reg. štev. 4092, ser. štev. FO 717402 z dne 12. jan. 1951 in jo proglašam za neveljavno.
FtAZGLAS
Sanitarna Inšpekcija OLO Trbovlje razpisuje mesto za namestitev laika kot pripravnika za medicinskega higienika. Pogoj za sprejem v službo je primerna šolska Izobrazba 1 do 2 gimnazije. Reflefctanti se lahko zglase vsak torek in petek v prostorih Sanitarne inšpekcije, Loke 95 (stara bolnišnica) najkasneje do 7. aiprila 1951.
Sanitarna inšpekcija OLO Trbovlje.
Prijave morajo biti opravljene do torka, 17. aprila t. 1. v tajništvu Rudarja, kjer bo istega dne ob 18. uri žrebanje parov.
Naj ne bo aktiva, ki hi izostal v lem važnem tekmovanju! Odbor
PREKLIC
Izgubila sem sindikalno knjižico Številka 2937702 na ime Grolnar Marija, St. Lamport 13 — Zagorje in jo proglašam za neveljavno-
RAZGLAS
V četrtek 22. t. m. mi je bila ukradena v Domu kulture siva suknja. Ker je bila oseba, ki jo je vzela opazovana, jo prosim, da mi suknjo prinese na vzhodnji obrat. V nasprotnem primeru jo bom prijavil sodišču.
Gorišek Alojz, Trbovlje.
Ureja uredniški odbor. — Odgovor, ni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. — Telefon 54. — Bančni račun pri NB Trbovlje 514-31122-0. — Tiska Tiskarna -Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. Četrtletna naročnina v letu 1951 Je 36.— din, polletna 72.— din, celoletna 145.— din. — »Zasavski udarnik« Izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.