Poštnina plačana v eefevtNi VECERNIK 1 Uto XIII. 1 Štev. 26/ TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE! 2S-6J In #-« POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. tel. 28° POŠTNI ČEKOVNI RAČUN Maribor, torek 14. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena din V— 1 Churchill o vojni in njenih ciljih Chamberlain se bo bojeval prav tako vztraino za zmago, kakor se je prej za mir — Zvezniki so že doslej dosegli premoč, ki pa bo še stalno naraščala — Glavni vojni cilj zaveznikov je svoboda in solidarnost vseh narodov na svetu Wsi teže po svobodi in solidarnosti zaveznikov raste iz dneva v dan bri) LONDON, 14. hov. Prvi lord admiralitete Winston Churchill je imel po y radiu govor, v katerem je uvodoma naglasil, da se je v 10 tednih ,obrnil položaj v vidno korist zaveznikov. Moč velikobritanskega in ancoskega imperija, ki se uporablja za osvobojenje češkega in poljskega naro-*,er dosego drugih ciljev, raste iz dneva v dan. V mirnem času je bila Anglija dilJT°iem otoku precej lahkomišljena, toda ta lahkomišljenost je minila in vo-s J* vojno tako dolgo, dokler ne bo nasprotniku dovolj. Dejal je dalje, da ni strinjal s Chamberlainom, dasi sta sicer bila vedno prijatelja, toda namberlain je odporen in vztrajen človek in se bo prav tako kot on bojeva BnJSS* za uresničenje postavljenih ciljev, kajti zaveda se dobro, da bosta ali a J*® Velika Britanija in Francija skupaj s svobodo vseh narodov in ljudi, ninT se mora uničiti Hitlerjev nacionalno-socialistični režim skupaj z nepresta-ble^^kimi in pruskimi grožnjami Evropi. Tu je jedro vsega sedanjega pro- Mi ne bomo grozili, ampak delali slabosti. Mi ne grozimo v času vojne, je dejal minister. Ako bomo imeli kake ofenzivne namene in načrte, jih bomo izvršili brez poprejšnjih groženj. Mi ne bomo grozili, ampak delali. Velika Britanija bo boj vzdržala. Sedaj je v vse drugačnem položaju, kakor je bik pred 10 tedni. Naša vojna mornarica je močnejša, protipodmorniške edinice so trikrat številnejše, letalstvo narašča z veliko naglico, a tudi kopnena vojska se stalno veča in izpopolnjuje. Prav tako so sredstva obrambe proti napadom z morja ali iz zraka silno narasla. Velikobritan-ska svetovna trgovina se razvija normalno dalje. 2500 trgovskih ladij pluje stalno po vseh morjih. Letalstvo je v spopadih z nemškim pokazalo, da je materialno in vojaško boljše. Sedanje megle in burje skoraj popolnoma onemogočajo vsak večji letalski napad na Anglijo. Dosegli smo že doslej premoč, a ta premoč bo še stalno naraščala. & N; at0 VV1NSTON CHURCHILL se je Churchill bavil z nemško PaSando, katero smatra kot dokaz Položaj se je temeljito izpremenil boiji^hill je dalje dejal, da je čas naj. cije1 Zveznik Velike Britanije in Fran Wn> Prebijeta zimo brez večjih pre H' tie r!ev, bo dobljen že prvi del te voj-'^mladi bo položaj še neprimerno D(we*ši- Pri tem pa ne smemo tudi sL0lt'. da se je od začetka vojne mar-k , bremenilo v našo korist. Italija, atero smo se bali, da bo stopila na stran naših sovražnikov, je ostala nevtralna in se vedno bolj vrača k tradicionalnemu prijateljstvu z Veliko Britanijo. Med nami in Japonsko niso nastali nobeni novi spori. Turčija se je zvezala z zavezniki z vojaškim paktom. Vlada sovjetske Rusije je pa s svojim posegom zaprla Nemčiji za vselej pot proti vzhodu. USA nas podpirajo. K akcija za napad na dva stara * naroda na zahodu, na Belgijo in ,0> ki naj bi sledili usodi Češko. J^Hestii 'n ^°^ske. To naj bi bilo na-” na° 23 ne*zvedWve načrte o na-»S čau,mo Anglii0- Mi smo na ta » bi>o. m ves Pretekl* teden, a ni k?%in t. c'0T>alni socialisti sicer ob-% " Belgiji ^ h.^atti?nov, in Holandiji, da nimajo ^re 'nli‘xv' toda ni*h°v*m obljubam o. h. nhce več verjeti. Gotovo je le tak° kakor J® bo usoda Belgije in Holandije lli9lt0®Iov^*i talt° kakor usoda Avstrije, C rltani; G,in Po,jske. z zmago Ve-*aio, j, )e ln Franclje. Ako nas pre-VSe zasužnjeno in USA se bo- do potem edine še lahko ponašale kot zadnji otok človečanske svobode, ako pa zmagamo mi, bo zasijala svoboda vsem. O položaju Belgije in Holandije % ^ Polemiziral z izvajanji mar-S!*vko °erinsa' zlasti z njegovim ^ s« rn’ ^a »humanost prepoveduje, da %.« slabejšemu uporabljalo nabili kadar se spomnim, kaj so s Poljsko, potem mislim, da ni ^ana' na nikakršno milost in LCiio ySa,^e- ,ver Pa sedaj z rusko \ l>ričejai>rt.a 1)04 na vzhod in sever, se Nacionalno-socialistična Nemčija je ostala sama. Sovjetska Rusija j! ne bo pomagala, ker zasleduje le svoje interese, a tudi od Italije in Japonske ne bo pričakala nobenega sodelovanja. Turčija in vsi muslimani so na naši strani, prav tako vsi milijoni Indijcev, Kitajcev in Američanov. Ves svet je proti Hitlerju in hitlerizmu. Ljudje vseh plemen in vseh podnebij teže po svobodi in solidarnosti človeštva. Pogajanja med Rnsi in Finci razbita HELSINKI, 14. nov. Ker je sovjetska vlada odbila maksimalne finske koncesije, finska pa ruske zahteve, je nastal v pogajanjih med Finsko in sovjetsko Rusijo popoln zastoj. Finska delegacija je bila odpoklicana iz Moskve. MOSKVA, 14. nov. Finski politični krogi menijo, da bodo Rusi pristali tia to, da pogajanja propadejo, vendar pa ne bodo segli po nasilju, ampak bodo rajši čakali na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja, da bi potem obnovili razgovore na novih temeljih. Potrjuje se, da je glavni vzrok neuspeha pogajanj odločno finsko odbijanje zahteve po odstopitvi otoka Hanko (Hango). O tem Finci nočejo niti slišati, dasi bi bilo ostala vprašanja sorazmerno lahko rešiti. Pač pa bi bili Finci pripravljeni na korekturo meje na Karelijskem polotoku, toda ne tako, kakor to hočejo Rusi. Finci ne pristanejo na to, da bi šla korektura do otoka Jerke, kakor je zahtevalo glasilo vojne mornarice »Rdeča mornarica«. Prav tako so Finci priprav- ljeni odstopiti otok Hogland in še tri otočiče. Rusi so pa s svoje strani opustili zahtevo po vojni zvezi. Na vsak način je pa dejstvo, da se opaža v leningrajskem okrožju velika sovjetska vojaška aktivnost, ki bi mogla služiti kot pritisk na Finsko. Leningrad je že v vojnem stanju. Rusi so ob finski meji koncentrirali 15 divizij. Toda tudi Finci ne drže rok križem. Sedem finskih divizij na Karelijskem polotoku bi se moglo dalje časa držati. Sovjetska fronta bi bila kljub mnogim jezerom lahko ogrožena s severovzhoda. Prav tako je Leningrad oddaljen le 32 km od tinske meje. Pogajanja pa formalno še niso razbita, ampak samo odgodena v neznano. Letalska bomba uničila podmornico LONDON, 14. nov. Pri letalskem napadu na neko nemško podmornico ie včeraj bomba z letala zadela v polno. Nemška podmornica se je potopila. LONDON, 14. nov. Angleži so včeraj izgubili neki 1300-tonski parnik, LONDON, 14. nov. Reuter. Mornariško ministrstvo javlja, da so angleške vojne ladje potopile nemška parnika 8000-tonski »Mecklenburg« in 6000-ton-ski »Parano«. Posadka se je rešila z reševalnimi čolni. Čim se je na angleške ladje rešil zadnji mornar, so angleški topovi otvorili na nemška parnika ogenj in ju uničili, da bi ne ovirala prometa na morski plitvini. SINGAPUR, 14. nov. Stefani. V tukajšnjem pristanišču se je potopila 7745-tonska angleška ladja »Sildhana«. Med žrtvami je tudi 20 otrok. KAUNAS, 14. nov. Havas. V Baltskem morju se je potopil litvanski parnik »Pa- neve Zis«. Parnik je plul iz Leningrada v Klajpedo. Kapitan in 15 mornarjev se je rešilo, radiotelegrafist je izginil s parnikom vred na morsko dno. Pod- Agitacija za priključitev karpatja k Rusiji BRATISLAVA, 14. nov. »Slovenska sloboda«, ki izhaja v Prešovu, piše, da se je te dni po vsej Podkarpatski Ukrajini razpredla širokopotezna propaganda za priključek k sovjetski Rusiji. Mnogo Ukrajincev je že pobegnilo preko Karpatov, kjer so stopili v stike z uglednimi ukrajinskimi politiki sovjetske Rusije. Pričakujejo, da se bo iz zahodne Ukrajine začela sistematična akcija za priključitev Podkarpatske Ukrajine k Rusiji. Nemčija bo spoštovala nedotakljivost nevtralcev Pojasnila nemškega tjskovnega urada Belgiji in Holandiji — Italijani pravijo, da je bil samo manever — Kljub temu se nadaljujejo obrambni ukrepi vse BERLIN, 14. nov. DNB je izdal pojasnilo o zadržanju Nemčije do holanJ-sko-belgijske nevtralnosti. Nemčija bo spoštovala nevtralnost obeh držav tako dolgo, kakor Francija in Anglija ter tako dolgo, dokler bosta obe državi sposobni vzdrževati popolno nevtralnost. RIM, 14. nov. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Senzacionalne vesti, ki so v minulih dneh krožile o nemškem vdoru v Holandsko, so se pomirile. Prevladuje mišljenje, da se je s temi vestmi le hotela onemogočiti mirovna akcija belgijskega in holandskega suve- rena. Nemško zunanje ministrstvo je potrdilo, da Nemčija v nobenem primeru ne namerava vdreti v Belgijo ali Holandsko, naglašajoč, da so zadevne alarmantne vesti le politični manever. Po isti vesti se zdaj širijo tendence o napadu Nemčije na nekatere države na jugovzhodu Evrope, kar vse je spet brez vsake podlage. Znano je, da nastopa v vsaki vojni začasen zastoj, za katerega se nikoli ne ve, koliko časa bo trajal. Dosedanje operacije na zahodni fronti so bile omejene na bitke med prednjimi stražami v tako imenovani mrtvi coni. V letalskih bitkah sodeluje majhno število edinic. O vzrokih sedanje stagnacije in nje prekinitvi so različnega mnenja, vendar pravijo, da lahko pride prej ali slej do večjih spopadov. AMSTERDAM, 14. nov. Reuter. Sinoči je bil prvič, odkar traja vojna, izdan znak za alarm v Amsterdamu. Južni del mesta je imel vaje proti zračnim napadom, povsod so pogasili luči in deloma ustavili promet. AMSTERDAM, 14. nov. Stefani. Sinoči je bila v Haagu daljša seja holandskega ministrskega sveta. julija septembra 510.9 541.8 170 208 1.784 2.015 123.239 144.562 9.368 11.237 4.496 4.684 1.741 2.082 ) 1.037 1.142 22.826 27.006 1.025 1.259 7.354 9.108 879 1.087 209 278 M a x i b e r, 14. novembra. V našem včerajšnjem uvodniku jc bilo govora o spremembah, ki so nastale zaradi vojne v meddržavni veljavi posameznih valut. Seveda pa je vojna povzročila tud; spremembe v notranjih denarnih razmerah cele vrste držav. Zaenkrat je poglavitna sprememba v povečanju obtoka denarja. Ta pojav se opaža vedno ob mednarodnih krizah. Tako je n. pr. že lani ob času češkoslovaške krize obtok bankovcev narastel ne samo v češkoslovaški in v Nemčiji, temveč v precejšnji meri tudi še v Franciji, Belgiji, Poljski, Holandski, Romuniji in tudi pri nas. Tako je n. pr. znašalo stanje našega denarnega obtoka konec avgusta lan 6246 milijonov din, konec septembra pa 7404 milijone din. I o je vsekakor več, kakor pa znaša vsakoletno jesensko povečanje denarnega obtoka konec avgusta lani 6246 milijonov čenja žetve. Zanimivo pa je, da lani na Angleškem ni bilo opaziti pomembnejšega povečanja denarnega obtoka. Seveda lani ta pojav tudi ni segel v prekomorske dežele. Kako pa se je denarni obtok v posameznih državah povečal letos ob začetku vojne, bo najbolje pokazala naslednja razpredelnica. Skupni denarni obtok ie znašal letos v milijonih valutnih enot dotične države na kraju posameznih mesecev: Anglija (funtov) Kanada (dolarjev) Indija (rupij) Francija (frankov) Nemčija (mark) Združene države Sev. Amerike (dolarjev) Švica (frankov) Nizozemska (goldinarjev) 1.037 Belgija (frankov) švedska (kron) Jugoslavija - (dinarjev) Madžarska (pengS) Turčija (lir) 4U3 Iz prednjega se vidi, da je narastel denarni obtok tako v vojskujočih se državah, kakor tudi v skoro vseh nevtralnih dr zavah. Ta pojav tokrat ni več omejen na bvropo, temveč je zajel tudi večji del prekomorskih držav. Značilno je, da je »paziti malenkostno zvišanje denarnega obtoka celo v Združenih državah Ameri-ke. Za primerjavo je vzet kot osnova vo?™ -J ]a’, ker J'e konec avgusta bila vojna ze na obzorju in je seveda že fedai ^bilop^vp,™ volne £££ deIamefdnh7ikTČi,h Se držav J'e narastel denarni obtok do konca meseca sepfem- v Angliji samo za približno 6°/o v ■ anciji za 17»/o in v Nemčiji za 20Vo v Angliii °527 i’’3 -i,e.ZnaŠal denarni obtok Angliji 527.1 milijonov*funtov, v Fran- rri^aH 44-239 milijonov frankov. Francoski denarni obtok je torei nsh.t višini, kakor konec septembra, angleški pa n C6i° spet precei nazadoval, kar kaže na posebno trden denarni ustroj in soliden gospodarski položaj te države „ „pa 80 morale tudi nevtralne države Sit i ° bV°Je nevtraln°sti podvzeti vo- iele birf 6 "n "■ ker 50 poslcdice vojne za- večanTfJ }° m P jajo narod. Ti hočejo, da se upanje, mir in sloga ter da s vrata domači sili in tuJhn v Zrelost kakega naroda je 1» prilikah vedno v njegovem ^ jun samega sebe, v njegovi v ^ takov^ svojo domovino od vsakega, ^ t likega in močnega napaa^d^n0Sti'^ vere in volje naroda ni bj e(jo#' vrednot. Brez njih je nar . vaj* suženj in plen vsakega 2* saniof°rt ta vera ter volja naroda j $>> nega življenja prihaja zdai-itj voi3^,. vsega sveta, ko je treba v oVjjie. dolžnost in braniti meje d ogv0P7 teh časih se lahko samo P° spozna, če .ie narod f °f ered, samostojno življenje, Vsa glavost, slabost vojske hi V večava narodni razpad in ^ y sulo. Našemu pokolenju Je -živi in dela v velikih, a te’ $ njem se za stoletja odloča narodov. Tudi naš narod v‘n težko preizkušnjo. Napravili, # samo tedaj, če bomo zave-' delamo, delamo — zase! P dinskih novostih« znani Pr' Hinko Križman. jRj Dr. Maček premagalceiiV i r Centralizem ic premagal . 5 ? diča, ki je upal, da bo v pta ;W čevičen.i dosegel deinokia ^ bf3 on1 za I Irvatsko. Radič je l'm ‘ jele \ demokracije. Iste sile so -n dr. Mačka. Po načinu: v tod*“'a kor, v drugi bič, so ga va 'gjdk3, .g. vzdržal. Centralizem je u '< s mi jo zavzel za deiuokrac. k0 bi Omeniti bi moral ^rcSS in ^ delal še Levstika, bil z neupogljivimi vodm bil Omeniti bi moral jo v*, sr delal še Levstika, Banka - ^ ^ 1 ^ bil z neupogljivimi vodn -K pafl vensko demokracijo Pr bji 0 dr. Janez Bleiweis, ki aep0iflf ' f venskega naroda«, kllld gjjgters1;^ r se še spominja dr. nCev gočnega voditelja Slo jenlokra , s ti? Borbe za slovensko p3d^ so nikoli vodili V^fl’be oblasf-pozabljenje, brž ko Delavska pravica«. . 0tt\ . Vollivs na Štiri liste so bile pos ]jUbljaP ^ vah Društva slusatel pV j , Relativno nlista 'KJf .„.kega verze. _____________________ ^ slovenska lista demske*a cU kov« 145, lista akaj Q> 0 ^ ».Jugoslavije« Je 43,1^ lista društva sta 53 glasov. giayi)l , 0 Tisk » ’ Utajile Tisk » . i.iuiialo ui,. Satf S*' i teh vin in časopisov.^ ^.j0 24), trikov (1937 jih 3p o>q\ listov Je _y Maribor u a«e K XT. 1939. »VeSem!!« Sfrart 3. bi 4. Košutic slovenskim delegatom SKDS ^ CSOVOE*^ 9** *a! r& f* .-v r-2 «*■ tv* 2 !Lr U3<*<. — jl_J_ ^ E ■ «« 2r H.r AAjmtnl.TA AR KMkM* A Ef MS llPtanAKM AH« govora podpredsednika Krvatske seSjaek® stranke g. inž. A. Košutiea na ustanovnem občnem zboru SSovenske kmetsko-delavske stranke (SKDS) v Zagrebu smo že včeraj obširno poročali, j: Kot flSmtea* . ... _ ____ut'^*w^vt** .w ,J.noedeii« v Zagrebu -delegatski zbor >Y2* B.Mladck®etiicev« m skupine 4 'far:.a- Na tem zboru je bila izvr- iLS ®v obeh skupin v enotn« i*>- m® fer uStanovU®na stranka z strani ^ kmetsko-delavska ^ra® in'sfati°+r ^ sof!asno sprejel pro-1,1 odbUr l l Stran.ke ter izvo1*1 slav-izvržiin; ju naiv^w forum stranke in tete«, °dbor- — Zborovanja, na Prišlo .,lz vseh »krajev Slovenije udefežii *, c, &8:atov obeh skupin, se je Seiiafikp ? n Podpredsednik Hrvatske ki ie irJ u .s- 'nž Avgnst Košutlč, ^fer-em ■ daljši govor, v W«Tned dragim izvajal: ^ kar “mefn’ cia vam še danes po i|L 'e ,bil° zgodilo, onemogočajo K J j*5”1’ domovini ter vam ne da-^Odo o^L,. 0 !los-e prišli domov, vam ^osto; 3 5’ *?a ne vodite kot g>janje P°^ke ter da hodi slovenski vsi „ai®vek zborovat v Zagreb. Toda * vodiil 1bro zaPomnijo, da iz Zagreba Pak Siov/• nske politike Hrvati, am-?a ste drt”-* .Sam<" fz poročil posnemam, iateija zn’ napadov. Kot vašega pri-?° j«sam Siino veseli- da vas napadajo. 'n ie da va®a stranka obstaja Program • Prei> ko ste ji postavili ^ naPaio! jutri predava učitelj" Zdravko Ko- prijel v svoje roke politiko. >V.t^ vas v Sloveniji taka narodna ^ tim tvori večino kmetski človek, Piše ;n r®fi Isto pot. Danes se mnogo Slove,. ?°Vori o banovini Hrvatski. In ftrvajj' *9htevajo zase isto, kar so terjali W.^e. HSS je za to. Toda danes Vprgv Hi polne roke dela z lastnimi Je Vsem hočemo pokazati, kako banovino urediti. Delo še ni go-«o p' 0 so šele temelji. Delamo pa s pol-feo8rr°in tako, da nas končnega dela ne ampak bo naša banovina vsem fujej ^ Jugoslavije za vzor ter bodo tudi na naše delo z rešpelrfom in V V{,njem. w banovini bo prej ko slej zajam-^nstat,a ^meta. To se pravi, vlada člo-Jj%R Va in pravice za vsakogar, ki je c,3ti našega občestva. Trudili se Kfj . bo to dejo čimprej opravljeno. :^ei da Slovenci pri sporazumu ni- So „ vali- Reg je> Toda m. ..h od tega to M'- tega nismo krivi. Sicer S jjnaPosjed sploh ni bilo vprašanje J^li ^Vat' >n Slovenci, ker mi ntemo !Stt( • 0v' To je bilo vprašanje med h1’ Toda tudi nobene nesreče Pa Cnc* Pri tem niso sodelovali, slovenski zastopniki vseh 20 £ je roJ'ali •« stali v vrstah ter pri delu, jifcaif .z!e posledice, zaradi katerih kJ^tož c!o sporazuma. HSS za to ?*L.a}e slovenskega naroda , in slo-nh,;1mets!ceSa človeka. Mi vemo, JovejJ’0 P° volji slovenskega naroda kNo ; :e?a kmetskega človeka. Toda laiiJlfel{ in imsw° močna pleča, da j||| do .t,VSe to vzdržali. V nas ni mrž- 1i!8,1,0 naroda. Nasprotno. Ik^i sl'f n° Pri rokaii, pripravljeni po-i narodu v njegov! Poznaj n!c5i on do sy°ic svobode. slQveni pripravljeni po i. 'i «',''ils!c biI° ® pwf- i * Podlehniku, kjer ie Mohorka Ferdinand .zabodel v hrbet Moh ' koba ,viničarja iz Dežne lohorka Ja- Strokovna šola za naše delavstvo Pelavska zbornica v Ljubljani je ustanovila delavsko strokovno šolo, na katero vabi vse delavstvo, ki čuti veselje do posebne kulturne, sooialno-gospodar-ske in strokovne izobrazbe, da se do 1, i wi i« n,.* —---------*,.■ - — , decembra prijavijo kot kandidati za 'HVi* bi •®-;l°8tj »e bo nihče več j redne učence. Prijave je treba poslati pHi!! posluževati. • Delavski zbornici v Ljubljani. Strokovna Nha ’> i(0’ tiostc Slovenci sa- šola je ustanovljena v smislu zakona o i* ' tudi - ne Ne bo , ko bo Slovenija svo-n°ste dosegli vsega in cele ie pravice, dokler kmet- zaščiti delavstva in pravil Delavske zbor nice. V strokovni šoli se bodo vzgojili vodi- telji delavstva, ki bodo po končani šoli lahko prevzeli vodstvo strokovnih organizacij, dalje bodo širili med delavstvom narodno in stanovsko zavest, vodili krajevne delavske ustanove ter bodo skratka poklicani zagovorniki in branitelji delavstva. Teoretični pouk do trajal od 15. januarja do 15, marca, praktičen pa do 15. aprila. Praktičen del pouka se bo opravil na terenu. Gojenci za šolo so redni in izredni. V šolo se bo sprejelo do 20 rednih učencev od 18. do 30. leta starosti. Vsak učenec dobi pri delodajal* cm brezplačni dopust, vzdržuje pa ga sola. Dne 24. decanbra se bo vršil za prijavljene kandidate sprejemni izpit — Tečajni izpiti se bodo vršili po teoretičnem pouku, diplomsko Izpričevalo pa se bo izdelalo šele, ko bo učenec absol-viral praktični del šole. Šola bo napravila s svojimi učenci tudi več učnih ekskurzij: na Jesenice, v Trbovlje, Kranj, v tiskarska podjetja in drugam. Marihot Po težkem delu zopet ¥ domovini Sezonski delavci se že vračajo v veejh skupinah, veseii, da so se vrn;ii s pet domov Že nekaj dni se v večjih skupinah vračajo preko meje naši sezonski delavci, ki so v borbi za kruh odšli v tujino. Kdor vidi te^ delavce, lahko opazi, kako jim od sreče žare obrazi, ko so spet v domovini. Saj ni nihče šel rad z rodne grude, vendar njihova pričakovanja niti malo niso bila uresničena. Na glavnem kolodvoru so sezonski delavci lepo sprejeti. V kolodvorski restavraciji dobe toplo okrepčilo in nato se prične v čakalnici »veliko delo«. Vsi, mladi in stari, vneto pišejo svojim znancem razglednice in pisma ter jim izražajo veliko veselje nad povratkom v domovino. Oni dan sem gledal mladega postavnega fanta, ko je z okorno roko pisal dolgo pismo. Pristopil sem in se pričel z njim razgovarjati. Pravil mi je. da piše svojemu dekletu v Prekmurju in ji sporoča, da se vrača iz tujine, kamor ne bo nikoli več šel. Pripovedoval mi je tudi, da je doma boljši košček kruha, kakor pa v tujini maslen kruh, ki je prepo- jen s krvavim znojem našega sezonskega delavca. Sedaj so prišli prvi senzonki delavci nazaj, oni. ki niso mogli dočakati konca, določenega po delovni pogodbi Hrepenenje po domači grudi je bilo preveliko, da bi se mu bili mogli upreti. Prvi sezonski delavci so pripovedovali, da je onstran meje nad 10.000 naših ljudi, ki se bodo te dni vračali. Več posebnih vlakov jih bo vrnilo domovini. Na kolodvoru imajo zanje že vse pripravljeno in čakajo samo še obvestila, katerega dne bo prispel prvi večji transport. Sezonski delavci so izredno veseli, ker jim nemške marke menjajo po uradnem tečaju, da niso še pri teni oškodovani, ko so vendar njihovi prihranki tako .skromni. Letos je bil njihov celotni zaslužek mnogo manjši, kakor pa prejšnja leta Vzroke je gotovo treba iskati v mednarodnih zapletljajih. ki so povzročili, da so se mnogi sezonski delavci predčasno vrnili domov. m I« kolo Kolo jo zamenja* Iie.lif0.vnie uitonu tJela^rdi-Ja jejuSgu Rc) sc je kolo- na pred mesnico vrnil je našel tuje staro — ,fla m Zastrupila se jv'; Ke£ |V.in{a ‘Marija pačilo zdravilo 21 lema s* jsiariboru-Zemljičeva z Glavnega o bolnišnici— Zastrupijenka se zdrav i • m Dve nezgodi. S seldro sr J, P 39 letni strojnik drz. ^ fl nic Josip Kozel. — Reln .i 111 piščal na nogi 12 gosi za Martinovo soboto Menda še nikoli ni bilo pred Martinovim na mariborskem trgu tako malo gosi kakor letos Ves teden je bilo na trgu prodanih okoli 30 gosi, na Martinovo soboto pa samo 12. Zato pa je bilo na trgu več ostale perutnine. Kmetice so pripeljale v soboto 816 piščancev, 122 kokoši, 28 puranov. 14 rac in poleg tega oko, P« „ r.. padcu v gggufVS "studenški gostilni 62 letna A Ji jeva iz Delavske ulice. Sv m 13 letni junak noža. Pn ^ % ^ je 13 letni raznašalec kruha V. l$. zabodel 73 letnega Posc H )• v bolniš111^ ka, ki so ga morah prepej ; ®esar m Lizol v jaholeniliu. be Slovenskih goricah je zid . 0 jer s'° veliko količino lizola ul sdd ženo ^ je pastorke, da bi to pit • m ga orožniki ovadili soc Vbornitf , • Obvestilo. Uradni dan ta teden je polomila pri ide ne seje ta ernb JurS^va . v P1.' ul še 28 domačih zajcev. Kokoši so prodajali po 20 do 30 din; par piščancev je veljalo 30 do 65 din, gosi so bile po 40 do 45 din. Cena gosi se je zadnji dan znatno dvignila. Purane so prodajali po 35 do 65 din, race pa po 14 do 18 din. Domači zajci so veljali 4 do 25 din. Maistrovim borcem! Obvestilo. TOI se vrši radi plenar - embra, šele v četrtek, dne 16. “°v jureiči sarni Združenja trgovcev, [I)eSto 8/1. — Združenje trgovcev za rihor. . . j, Tezn.a> rj • Upokojenci, upokojenke r ob 17-. ,°r dite v sredo, 15. P,!U| na zborovanje v gostilnoS- raZre^ . cesta .zaradi II. dragmjsk g * Olepševalno društvo ^ predmestje. Umrl je dolgole^^ Olepševalnega društva iz šef jf#vse predmestje g. Fran Dene ’ , sekcije, državnih gg. odbornike in ostalo cla - ge ^ J Inoštevilno udeleži pogreba, ^ iz #> do ,vJ0 4. Prošnje za podelitev spominske kolajne, kakor je bilo že objavljeno v dnevnem časopisju, ni potrebno za enkrat predlagati, kei bo Zveza Maistrovih borcev razposlala vsem svojim članom tiskane formularje za prošnjo, ki se bodo morali točno izpolniti. Vendar je nujno potrebno, da si vsak posamezni že sedaj preskrbi vse potrebne dokaze, listine itd., katerih prepisi morajo biti overovljeni od sodišča. Rok za dostavljanje prošenj Zvezi Maistrovih borcev je 1. januar 1940. Opozarjamo vse one borce, ki še niso člani Zveze Maistrovih borcev, da se tev zgrudil. 22-letni posestniški sin Si- tri popoldne ob pol mon Dobnikar, trije drugi pa so bili teže mrtvašnice na Pobrežju. ^ jj - •n laže ranjeni. | m Nočna lekarniška. služba g _______________________ ‘ vključno 17. nov.). le;v. 07.nl; ^\ $ nu, Frankopanova^ 18. ; m Učiteljstvo II. drž. dekl. ljudske šok m ’iii Pom^ai, Aleksandrova Mariboru je darovalo 100 din za šolsko 21I79 . kuhinjo v počastitev spomina g! Štefana ciani zaveze marsirovin oorcev, ua sc Vo , .n s- . -.s-1- ;, • fr r -j ... „ . , , . . Verbeka, očela tovarišice Alojzije Pepel- bodo njih prošnje obravnavale in vzele njakove | v nadaljnji postopek le tedaj, če bodo "m Ljudska univerza v Mariboru, v! * K*B® xf.-pl«f™{TeVredolžn<)^2Jt nfictrvnili „ Hn Deteli n redav.'l rnnni mihlinisf nrttnnirnlnr izboi’111 CCSK1 IUI? «- .„„»nva CD ' zamudili gornji rok in pristopili pozneje no gospodarstvo in kmečka politika"”Pri-v članstvo, bodo morali poslati svoje kazal bo-, vojno gospodarstvo na podlagi prošnje pristojnemu vojnemu okrožju. Tretja podražitev bencina Na seji bencinskega odbora v Beogradu so sklenili povišanje cene bencinski mešanici za 30 par pri litru. To je v enem mesecu že tretje povišanje. V enem mesecu se je zvišala cena bencinski mešanici za 75 par, od lanskega leta pa za 95 par ali 18 odst. Podražitev bencina utemeljujejo s podražitvijo bencina v Romuniji. Seji, na kateri so sklenili S## fls»s sova opereta ,.Netopir". Lida „ . - , Sohnker. „ iofcJsia, izkušenj preteklosti in osvellil probleme • Kino Union. Do vkljuch. sedanjosti s posebnim ozirom na nevtral- valirji Nj. Visočanstva“, s,la) ne države agrarne jugovzhodne Evrope, salve smeha, izvrstna zabava. Nakazal, bo smernice kmečke politike v i dobi vojnega gospodarstva in označil mož- j nosti, ki se nudijo za oveljavljenje načrt- povišanje, so prisostvovali poleg roinistr- nega gospodarstva, skih zastopnikov tudi zastopniki Avto- 1T. m„ žandarmerijsbl podpolkovnik Franjo kluba, Zveze avtobusnih podjetij in in- ’ sp^iravlde^ tu^afšnjl žSSSS-ifSf čete! dustrijskih rafinerij. Bencinska mešanica m Na studenški Liudski univerzi nrfe- Ljudski univerzi pre bo veljala v sedežih banovin 6.20 din, v dava v četrtek inž. Večerjevič „0 naši pre-kraiih. ki so do 50 km oddolieni nrl teh hrani". Začetek ob .7. (19.) uri, pred preda- fMariborsko, gledali*1*^ Torek, 14., ob 20.: Hinavci. Sreda, 15.: Zaprto. .. Četrtek, 16.. ob 20-: NavlE Radio krajih, ki so do 50 km oddaljeni od teh mest, 6.45 din, v ostalih krajih pa 6.55 din liter. Kako je z mlečno akcijo Na članek pod gornjim naslovom v »Večerniku« z dne 11. XI. t. 1. pojasnjujemo sledeče: Obseg in način mlečne akcije je odvisen od sredstev in možnosti, ki jih ima ista na razpolago. Dobavljanje mleka po šolah obsega šolske vrtce, osnovne, meščanske in srednje šole. Tako se porazdeli na razne'šole dnevno po 300 do 350 brezplačnih in 80 do 150 plačanih obrokov! Vsega mesečno okrog 3000 litrov mleka. Mleko je od zdravih, glede tuberkuloze preizkušenih krav in pasterizirano nalito v posamezne steklene posodice, pokrito z lepenkastim pokrovom ter še toplo dostavljeno z avtom v šole. Prejemajo ga revni in zdravstveno potrebni otroci, predlagani od posameznih šolskih uprav v sporazumu v Zdravstvenim do- mom. Zahtevati od mlečne akcije, da bi oskrbovala sve, ki so potrebni, ni mogoče spričo skromnih sredstev in kuhinjske kapacitete, ki zmore kvečjemu 150 do 180 litrov mleka dnevno. Namen je pomagati pač najhujšemu siromaštvu in dobavljati za plačilo nekaterim, ki so zmožni plačila ter obračati pažnjo javnosti na važnost pitja mleka iz higiensko-zdravstvenih ozirov. Pisec članka, ki se podpisuje »Prizadeti«, ima vedno možnost, sporočiti upravi Zdravstvenega doma ali pa šolskemu vodstvu svoje šole, v čem je prizadet. Cena za plačljive obroke po 0.75 din za tri desetinke litra z ozirom na dnevno ceno mleka in režijo pasteriziranja ter dobave ni pretirana. Zdravstveni dom. Seno vedno dražje Tudi na mariborskem trgu se opaža občutno pomanjkanje sena. Dočim so prejšnja leta pripeljali na vsaki tržni dan velike količine sena, otave in druge krme, so sedanji tržni dnevi zelo klavrni. V soboto so pripeljali kmetje samo pet voz sladkega sena, ki so ga prodali po 90 do 100 din metrski stot, dočim so prej dobivali za njega polovico manj. Otave in detelje sploh ni bilo na trgu. Samo voz ržene slame je bil poleg sena. Slamo so prodajali po 50 din metrski stot. Kdo je mrtvi starček? V gostilni Frančiške Filipičeve v Kne-za Koclja ulici se je nenadoma zgrudil okoli 60 let stari moški, visoke postave in oblečen v ponošeno obleko. O tem so takoj obvestili rešilno postajo, ki je starčka pripeljala v bolnišnico. Neznanec je danes zjutraj umrl, ne da bi se bil zavedel. Pokojnikova identiteta i.' znana. Kdor bi o njem kaj vedel, naj se zglasi v upravi tukajšnje bolnišnice. UBOJ PRI SLOVENSKI BISTRICI V gostilni Šlamberger v Klopcah pri Slovenski Bistrici so se v nedeljo zvečer sprli pijani fantje. Odšli so iz go- stilne in na cesti trčili na družbo več fantov iz sosednje vasi, ki so se tudi pošteno navlekli Martinovega vina. Razvil se je pretep, med katerim se je mr- vanjem tedenske slike ■Sreda, 15. Ljubljana: 7. Jutrann 12. Plošče'; 13.02 Mandohu|^i m n i i i* \■ 18. Mladinska ura; 18-4'0 m , 0 slovenskem izseljeniškem vpraša- ljudski plesi 19.2o Nar. ju bo predavala v sredo v dvorani De- ,4 ...„n*i.e oDcre. — ^«nl'e^oiO Vnc nju oc preaavaia v sreno v avoram ue- l ubyan*ke opere. _ lavske zbornice ga Milica Stupauova. Za- * Pograd • (kratki četek predavanja ob 20. uri. j lasba Sofija 11. PfP1*,. $ m Na dražbi je bila včeraj prodana hiša u.45 Opoldanski koncert; ^^00. spr slikarskega mojstra Jurija Jutršnika v Je-' va opera „Lucia di p3 0pjil3r 0p«r ■ • 34 io i-,,»,:i ,0 -m nlodia li> J .tip.V rovškovi ulici 34. Hišo je kupil za 303.500, din Karl Brezner s Koroške ceste 40. m S tovornim avtomobilom je nekdo trčil v kandelaber na Glavnem trgu in zbil električno svetilko, m Tatvina motornega kolesa. Trgovskemu pomočniku Mirku Konradu je nekdo odpeljal izpred zadruge železniških uslužbencev na Frankopanovi oesti motorno kolo vredno 7000 din. Ko je Konrad pogrešil motor, se je odpravil v sosednje ulice in zagledal neznanca, ki je tiščal njegov motor, Tat je odvrgel vozilo in pobegnil proti Studencem. m Dva kolesarja sta trčila včeraj na vogalu Frančiškanske in Kneza Koclja ulice. Pri tem si je delavka Milena Gač-nikova poškodovala hrbtenico. m Spet tatvina kovčega. Železniški uradnici Darinki Gornikovi iz Ljubljane je nekdo iz veže Vlahovičeve gostilne na Aleksandrovi cesti ukradel kovceg z obleko in perilom v vrednosti 1500 din. in & Plesna red. - Milan: 21. < Jonchita“.“- Budimpes«:.^ opere; 12.1 Oin 23 20 S t Kim: 17.15 Vokalni koncer ANGLEŠKA kontrola ^ UVOZA #0A Sl! 5(,&. $ roča vsem uvoznikom, priskmf uvozu blaga preko ni zU!ata pi raibliiiega »wle5kw je kat, s katerim se potrjuj . jugos'a ^ blago namenjeno porobi ti certifikatu je treba ^ prfv« ladje, na kateri se ! Ne pozabi naroco ^ Učiteljsko zborovanje v Slov. , V zvezi z občnim zborom je imelo učiteljstvo slovenjebistriškega okraja v Slov. Bistrici svoje prvo letošnje zborovanje. Po 'pozdravnem nagovoru je predsednik Miloš Tajnik v daljšem poročilu nakazal smernice za bodoče delo učiteljstva v organizaciji in izven nje, kjer naj se pokaže aktivnost vsakega poedinca. V oktobru je bila ministrstvu prosvete izročena posebna spomenica, v kateri je poudarjena potreba po zvišanju prejemkov. V prihodnjem šolskem letu bo primanjkovalo v dravski banovini 160 učiteljev. Akontacija na prejemke do upokojitve je spet dovoljena. Po tem situacijskem poročilu je bil občni zbor. Predsednik je pri tej priliki poudaril številnejšo udeležbo na zborovanjih, potrebo po večji aktivnosti članstva In večji odziv predavateljev iz lastnih vrst. Lani je bilo 5 zborovanj. Društvo šteje 64 članov. Soglasno so bili izvoljeni: Miloš Tajnik, Avgust Kopriva, Danica Alt, Ivan Blaž Čuk, Franjo Losar, nerbi<*eiTi> y 0 ^ Kovič z namestniki 0d’lK>rUir fj# in Živkom. V nadzor 1 vačan, Cvetkova_“i ioza, m J čnem pa Andrej st , gastn° med1 Janžekovič, stanov^ Rak) S‘e šče pa tvorijo Metlika.' ^ Ločičnikova. _______. kov; ^ P0,ta0 tem na) „r©dlot učiteljstva se utemeljuje. draginje, v zve^ij ‘ poročen^ pra^ jj draginjski razred ' ice. $ iei° 3 V.»>' se načrtna pre* * £$• dagoški centrah« je rina ostane ista. 00^ čaščen spomni studeč jpin « p Jožeta Koki a v 0jifii bo^ p{y Hlnterlechnerje • ^ ^ v ■ . o? kaže za »Učiteljski dj ^ b« din. Prihodnje ^or° gerskem. iS2jnhmstl Aprovizacijske nakaznice pred 3000 lefi Kitajci, Grki in Indijanci so že v starem veku uporabljali nakaznice za razdeljevanje hrane J? Za pravično razdelitev živlieni-n dobrin je večna. Posebno akutna pa i Kadar zaidejo ljudstva v stisko ter Pomanjkanje iii lakota, kar se poveš Z* V v°iniJl dobah. Danes spet Za govori o listkih in nakaznicah . lv‘jenjske dobrine, vendar pa to ni jjjj novega. la način razdeljevanja do-iio Ile.se§a samo v bivšo svetovno voj-tel-a, n.jen‘™‘ proslulimi aprovizacijskimi dovest10301*’ am^a^ v zgodovino jo* j^arejše aprovizacijske nakaznice Ču , ,ec^i na Kitajskem. Ko je dinastija fljn, a HOČ) pr. Kr. vojno proti {tt ,s 1,1 ^angi, je riž kaj slabo obrodil !$J(ff..®’roz^a deželi huda lakota. Cesarji ije ču so zaradi tega uvedli regula- cijo razdelitve življenjskih potrebščin. Prebivalstvu so bile razdeljene posebne male lesene ploščice, namočene v neko lužilo, čigar tajnost je bila znana samo vladi. Te lesene ploščice so predstavljale nakaznice za hrano in druge potrebščine. Ko je perzijski kralj Kserkses 481 pr. Kr. napadel Grke, ki so se postavili v bran pod špartanskim vodstvom, je nastala v Grčiji velika lakota in pomanjkanje. Pogumni branilec šparte, Leonid, je v stiski predlagal, naj ima oni, ki je močnejši in mora braniti domovino, pravico do večjega obroka hrane. Merilo za to moč bodi met diska in kopja. Kdor je vrgel disk ali kopje čez določeno črto, je dobil pergamentno nakaznico, ki ga je upravičevala do večjega obroka hrane. Smotrno regulacijo razdeljevanja do- Kolonialna pomoč Franciji ExceIsior« piše o 'pomoči, ki »tei . pise pomoti, m Ji o. 30 kolonije Franciii. Posebno hva-^tiegalce, ‘ ........... iti %ih lahkoto ki so močni, disciplinirani v prenašajo vojne težave. V Da c*. .Mletjih so bili Senegalci oseb-toaw2a tlJrških in maroških sultanov. Odpori,-1 2 Madagaskarja so sicer manj tedaj®!’ Vetldar najboljši strelci. Za na-pa so najpripravnejši ’ 20rska plemena iz Anama. Ana- initi so zelo inteligentni ter jih' lahko uporabljajo kot odlične strelce in tudi kot specialiste. Somalci so dobri pešaki, najboljše francoske kolonialne čete pa predstavljajo Arabci in Berberi. Med svetovno vojno je bilo 354.000 mož iz kolonij v francoski vojski, 275.000 se jih je borilo v Evropi. Sedaj računajo, da bo Francija kmalu imela 2 milijona vojakov iz svojih kolonij. 24 let je čakala na zaročenca Kamilo Horti iz okolice Milana k' Zaljubil v vaško dekle. Leta 1915 $tj ‘0ral v svetovno vojno, doma jepu-]0 wbieo z otrokom pod srcem. Rodi-!, 19]^ ^te, njega so pa zajeli Avstrijci ie odšel na rusko bojišče. Od teto -J Mo za njim več sledu. Šele -daj, fl°v^ !etih se je vrnil v Italijo. Pripove-kod vse so ga gonili v Rusiji in kako se mu je posrečilo pobegniti. Doživel je zlom carskega režima in boliše-viško revolucijo. Ušel je na Daljnem vzhodu in preko Ceylona dospel v Indijo. Po 24 letih odsotnosti se je vrnil iz Indije v Italijo, kjer ga je v rodnem kraju še vedno čakalo zvesto dekle z leporaslo hčerjo. Srečni par je stopil lepo raslo ‘hčerjo. Srečni par je stopil Horti v miren pristan prve ‘ljubezni. brin pa so zasledili tudi v Severni Ameriki med nekaterimi indijanskimi plemeni, ki so danes že izumrla. V pokrajini Yukonu je nastopila lakota, ki je grozila iztrebiti nekatera indijanska plemena. Kot rešitelj se je pojavil indijanski svečenik, ki je predlagal, naj se vse dobrine zberejo na določenem kraju pod strogim nad zorstvom. Tja so potem hodili Indijanci po hrano in druge potrebščine. Zelo originalno pa so izdajali potrdila onim, ki so obrok dobrin že prejeli. Vsakomur, ki je obrok sprejel, so nad čelom ostrigli lase. Ko so mu lasje spet zrastli, je smel priti po novi obrok. Indijanci so se takrat rešili lakote ter dočakali bogate žetve, ki je prinesla med plemena znova blagostanje. Posvet Gandhija z indijskim podkraljem je končal brez zaključka. Gandhi je izjavi!, da mora Indija čitnprej dobiti ustavo. Točno izjavo o vojnih ciljih je 'zaliteval Roosevelt od angleške vlade, kar je posebno vzradostilo angleško opozicijo, ki hoče cnergičnejšega nastopa proti kršiteljem miru. Naturin, nova obveza za rane. Je to kakor papir tanka obveza, ki se v vodi naglo razkuži in zaradi upogljivosti prilagodi vsaki obliki rane. Od gumija ima ito prednost, da prepušča vodo in se rana •hitreje celi. Ne prepušča pa mazil, se počasi posuši, zgrbanči in tako pripomore, da se šivi nategnejo in bolje zrastejo. Natnrin.se opere in spet znova uporabi. Trije v krčmi. Začeli so se pogovarjati o svojih lovskih trofejah in Pif je ponosno pripovedoval : — Včeraj sem ustrelil zajca, ki je tehtal 10 funtov. — Kaj'1 Deset funtov? Moj najtežji letošnji zajec je tehtaj 16 funtov! se odreže Paf. — Kaj bosta vidva! zamahne Pof z roko. Zajca izpod 20 funtov sploh ne streljam. Pif začne .naenkrat jokati. — Cernu jokaš Pif? — Ah! — Kaj ti je? — To je že preveč! Vedno moram začeli jaz prvi s pripovedovanjem... RAD BI ZADNJI LAGAL Zora Petelinčkova je postala lani lastnica lepe vile z vrtom. Vsa srečna se .izpre-haja prve jeseni po vrtu. Vzradosčen prihiti k njej mož Gustlček: — Ljuba Zorica, ugledal sem v vrtu prvi špargeij. Ali ga hočeš sama utrgati? Zora sc zadovoljna nasmehne in de: —■ Ne, moj dragi Gustlček, to bova opravila skupaj. Ti ga boš odtrgal, jaz ti pa bom držala lestvo... — Kaj, vam ne ugaja moje pecivo? sc čudi krčmarica. Znala sem že peči preden ste vi prišli na svet. — Že, že! se odreže gost. Toda, čemu mi servirate tisto pecivo sele danes... Domišljavost je tista, ki izgublja ke. (Napoleon.) blt- — Ne moreni razumeti, zakaj bi naj bil sesalec za prah praktičnejši od izte-pača. Kakšna je zračna obramba Londona V Muzej češkega Srečka Kosovela Prostj em muzeJu v ^ostjejevu na iavj* so te dni uredili in otvorili za poseben oddelek, v katerem so icojj eni razni predmeti, ki so kakor pro, v Zvezi s prezgodaj umrlim češkim V ruskim pesnikom Jiri Wolkerjem. °ddelku so pisalna miza, za ka-5y0jJe mladi Jiri pisal svoje prve verze, °%|rvi upor proti krivici, svojo prvo 2b° ponižanih in razžaljenih, poleg mize postelja, na kateri je umrl 3. jan. 1924 jedva 24-letni češki Srečko Kosovel. Muzeju je Wolkerjeva mati odstopila tudi klavir in gosli, mnogo umetniških slik, fotografij, 'šolska spričevala, nad sto Wolkerjevih rokopisov pesmi in proze, zbirko kritik o njegovem delu in celo Wolkerjevo knjižnico. Oddelek je uredila sama mati pokojnega pesnika Zdenka Wolkerjeva, znana češka pisateljica. V svetovni vojni, ko so nemški zrakoplovi napadli London, je vsa zračna obramba velemesta obstajala iz 4 šest-funtnih topov, 6 avtomatskili enfuntmh topov ter treh mornariških tripalčnih topov. Slednji trije topovi so bili obenem najsposobnejše tedanje orožje v zračni obrambi Londona. Kasneje so vpregli več brzostrelnih topov, toda praksa je pokazala kaj slabe uspehe. Cim so se pojavili Nemci, je dirjalo po mestu več baterij topov s hitrostjo 80 km na uro. Ljudje so se morali naglo umikati v veže, da jih motorizirani topovi niso povozili. Ni bilo časa za izogibanje, treba je bilo naglo delati. Kasneje so Angleži naglo izpopolnili svojo zračno obrambo in od 19. maja 1918 se Nemci niso mogli več pojaviti nad Londonom. Mesto so razdelili na centralno in okoliško cono, ki je v širokem pasu obdajala mestno sredino. Povsod so bili razpostavljeni topovi, ki so lovili letala v strelne klešče. Ob izlivu Temze so dvignili v zrak mreže do 2500 metrov visoko. Mrežno steno so postavili tudi na severni in deloma južni strani mesta. Tako .organizirana londonska zračna obramba je imela 249 protiletalskih topov, 4 zračne mreže, 323 reflektorjev, 159 lovskih letal za dnevne polete in 123 letal za nočne manevre. V noči 19. maja 1918, ko so Nemci napadli London, so odšli z velikimi izgubami. SKALAN: ttAMAS IN JORA ROMAN ZADN1IH LJUDI NA ZEMLJI 2$ 60 navdajali čudni, mešani ^ Sild Xendar jih je premagal, sezno-k obujencu in dejal: ^dravljeni, veliki Rayani, ko pri--smi, * nam, svojim poznim potomca ^ ¥ z naporom premaknil ustni- »2^ eja* komaj slišno: So da sem precej dolgo in Kolik° ie Det in trideset.« aVniw, začudeno zastrmel v lKdnT* ? Dato vprašal: 5)Niste se prebudili iz tiK^o gg?3* iz otrplosti, ki je trajala '•-01 let. Saiui ste pred otrpne-’ °aj vas potomci prvi Ra-Drebude za prvo tisočletnico roev 10 ustanovitve vase naselbine. Danes je točno tisoč let od tedaj.« »Tisoč let...« je dejal še vedno nekako izgbljeno v brezrazumevanja RayanL »Ali, da! Spominjam se. Otrpnili so me in položili v stekleno rakev... Torej je res, da vstajam v novo življenje po tako dolgi dobi?« »Popolnoma res, veliki Rayani',« je dejal Ghasi Khan. »In vi ste me obudili?« »Jaz, veliki Rayani.« »In moja naselbina še stoji?« »Še vedno, veliki Rayani.« »Kdo jo vodi?« »Yagiri Seoni.« »Yagiri Seoni? Ali ne živi nobeden mojih neposrednih potomcev več?« »Mislim, da ne.« »Torej je moj rod izumrl...« »Da, veliki Rayani.« »Kako vroče sem si želel, da bi mogel ob prebuditvi objeti svojega prapo-tomca, kri moje krvi. Sedaj se vračam v Rayanipur kot tujec med tujce...« »Nikakor, veliki Rayani!« je vzkliknil zdravnik. »Mi vsi smo vaši potomci, nam vsem je dala življenje vaša velika misel in mi vsi vas ljubimo, spuštujemo in pričakujemo z velikim hrepenenjem. Koliko rodov pred nami si je želelo, da bi stopili k njim in zaživeli znova v njihovi sredini, pa ni bila nobenemu usojena ta velika čast. Šele mi smemo doživeti ta veličastni trenutek.* Rayani se je ganil in skušal dvigniti, a ^ez uspeha. Šele z zdravnikovo pomočjo je mogel počasi in previdno dvigniti najprej glavo in nato še ves gornji del telesa, da je sedel, vendar naslonjen na blazine, ki mu jih je podložil Ghasi Khan. »Prav nobenih bolečin ne čutim,« je dejal obujenec, ko se je uravnal v novem položaju. »Tako ves veder sem, kakor da sem preživel Ie okrepčujooe spanje. Toda moje telesne moči so vendarle šibke in udi so mi težki in nerodni, ko da so mrtvoudi.« »Tudi to bo kmalu minilo,« je hitel razlagati zdravnik. »Popolno življenje se vrača v telo šele postopoma. Razen tega ste potrebni okrepčila.« Zdravnik je segel po steklenici neke pijače, je natočil poln kozarec in ponudil obujencu, ki jo je molče popil. »To je okrepčilo, ki sem ga sestavil sarn in presega sa dosedanja.« Rayaniju je vidno vračalo polno življenjsko silo. Postajal je živahen in se je čez nekaj časa lahko premikal že sani, brez zdravnikove pomoči. Hotel je tudi vstati in hoditi, Ghasi Khan mu tega še ni dovolil: »Ostanite še nekaj časa na sedežu, veliki Rayani. Prerani dvig bi utegnil povzročiti kvarne nasdedke. Za giiKanjft. obujencev so določeni natančni predpisi.« »Morda me boste nazadnje še učHi hoditi, kakor otroka,« se je pošalil Ra-yani. »Tudi to bo potrebno. Pomisliti morate, da že 936 let niste stali na lastnih nogah!« »Ki so mimo tega tudi sicer že stare. Ko so me otrpnili, sem bil star že sto in dvajset let.« »Doživeli ste jih kljub vsem grozotam tedanje dobe.« »Morda prav zato. Oživljala me je misel, da moram rešiti vsaj nekaj izbrancev pred vesoljnim poginom.« Ra-yaT™ J'e zamislil in potem nadaljeval: Nikoli ne boste doumeli strahot, ki smo tedaj doživljali: konec pogojev z® jih življenje ljudi na zemlji, konec člove stva. „ Milijone let je bitje, ki mu ©ravnino človek, dajalo ji podobo svojih hotenj, ^ sc bojevalo s prirodnimi silami im lastnimi temnimi nagoni; ustvarjalo jc narode, države, jih zopet rušilo; gradi?« filozofske sisteme, snovalo religije, iskalo spoznanje zadnjih resnic in Boga ter verjelo, da so neomejene možnosti dviga in razvoja. Nihče ni resno verjel, da bi utegnil nekoč le nastopiti trenutek, k® bo vsega tega konec in se bo izkazala, da ni bilo kratko in ničevo le življenje posameznikov, ampak tudi vsega človeškega rodu kot celote. Tedaj pa je napočil dejansko talk trenutek: približal ste je zadnji konec...« (0a0e Kultura V ljubljanski bolnišnici je za vedno zatisnil oči v starosti 57 let pisatelj Ivan Vuk. Pobrala ga je bolezen, ki si jo je nakopal v svetovni vojni, ko mu je v Galiciji prestrelila krogla pljuča. Tudi pisatelj Ivan Vuk je bil sin kmetskih staršev. Rodil se je 27. decembra 1882 v Sovjaku pri Ljutomeru. Vuk je končal ljudsko šolo, potem pa so ga od doma poslali kot inteligentnega fanta v kmetijsko šolo v Maribor. Javno se je začel udejstvovati že v Mariboru, in to v društvih, v novinarstvu in v literaturi. Napisal je mnogo potopisov ter krajših novel in črtic, zajetih iz rodne pokrajine, Pa tudi iz meščanskega življenja, v katerem je živel. V Sloveniji boste našli malo starejših revij in listov, pri katerih he bi ^sodelovalo njegovo prožno pero, najčešče s kratko prozo. Pokojni je bil tudi sotrudnik »Večernika«. ^ Vuk je bil med vojno ujet v Galiciji. V ruskem ujetništvu se je kmalu znašel, in ko je izbruhnila revolucija, se je je tudi aktivno udeležil. Kot prosvetni delavec je tudi v Moskvi kmalu zavzel vidno mesto prosvetnega delavca, ki se je mnogo udejstvoval v organizatorič-nem delu. Po revoluciji se je vrnil v domovino, kjer se je prav tako udejstvoval v delavskem sindikalnem gibanju. Svojo literarno pot je začel pokojni Vuk v Mariboru. Tu je sodeloval pri vsem takratnem slovenskem časopisju. Ko je začel Weixl izdajati 1913 »Mariborski slovenski koledar«, je prispeval v prvi letnik pesem in povest iz balkanskih t Pisatelj Ivan Vuk osvobodilnih bojev »Za križ in svobodo zlato«. O teh bojih govori pred vojno izišia povest »Junaki svobode«. Med njegovimi samostojnimi izdajami je še bolj znana iz predvojne dobe povest »Zori-slava«, po vojni pa knjiga »V znamenju Haiejeve repatice« in potopis »Po valovih Donave široke«. Znani pa so tudi njegovi številni prevodi iz ruščine, zlasti iz novejše ruske proze. Pokojnemu pisatelju Ivanu Vuku bo ostalo v naši literaturi mesto dobrega in preprostega ljudskega pripovednika, in to v najboljšem pomenu besede. PLANINSKI VESTNIK Na uvodnem mestu letošnje enajste številke našega »Planinskega vestnika« je objavljena Griše Koritnika pesem »Planine — naš ščit«. Boris Režek opisuje severno steno, Pavel Kemperle pa sevcrno-zahodno steno Rzenika. Dr. Anton Debeljak se spominja šestdesetletnice življenja črnogorskega zbiratelja anekdot Mičuna M. Pavičeviča, Janez Presl opisuje masiv desno od Brinškovega kamina, Dr. A. Merhar pa objavlja razmišljanja »Obrobne opombe k planinski spovedi«. Slede obzornik in društvene vesti. Tu piše dr. M. Kajzelj »Svojemu očetu v slovo«, a dodano je tudi poročilo o življenju in delu pokojnika, zaslužnega slovenskega pla ninca Bogomila Kajzlja. Večino prostora zavzema tu v drobnem tisku poročilo o kongresu Mednarodne zveze planinskih združenj. Zvezek je okrašen z dvema celostranskima in več tekstnimi slikami. Soort Uspehi naših atletov v Ljubljani SK Korotan je priredil v nedeljo v Ljubinj1 atletski mecting kljub pozni sezoni. Med drugimi sta starlala tudi .Mariborčana Hiade (železničar) in Lužnik (Maraton), prvi med seniorji, drugi med omladinci, ter osvojila skupaj .5 prvih in 1 drugo mesto. Dosegla sta sledeče rezultate: Hlade je zasedel prvo mesto v metu krogle z 12.81 ter drugo mesto v metu diska s 33.78, Lužnik pa je zmagal v skoku v višino (155), metu krogle (11.14% skoku v daljino (6.04), metu diska (37.20). Punčec teniški prvak Japonske Na teniškem turnirju za prvenstvo Japonske je Punčec v Kamikošienu premagal ! Japonca Nakano v štirih setih s L«. ’ , ter osvojil naslov teni- ?§a Prvaka Japonske. Punčec bo nadalje- Si Ju "atSfmcv Indii°' ** * '*» CLP JUŽNO-VZHODNE EVROPE konferenci v Beogradu so zastopniki nase \N/ na konferenci z delegati madžarskega m romunskega nogometa sklenili ustanoviti Cup južno-vzhodne Evrope ki naj bi se odigral prvič 1940. Ustanovno konferenco bodo Madžari, ki so dali za to konkurenco pobudo, sklicali še letos ter bosta najbrže povabljeni k sodelovanju še ■Švica in Češka. Izredni občni zbor SK Slavijo (Po- brežje bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne pri Krenu-Klemensaku na Pobrežju. Na dnevnem redu je volitev novega odbora v svrho reorganizacije kluba. s SK železničar se pogaja z zagrebško Concordijo glede odigranja prijateljske tekme v Mariboru. Kot termin pride v poštev 1. ali 3 .december, v kolikor bo to še vreme dovoljevalo. s Gradjanski in BSK sta zaključila dve nogometni tekmi. Prvo bosta odigrala 1. dec. v Beogradu (sodnik Mlinarič iz Zagreba:, povratno pa 3. dec. v Zagrebu (sodnik M. Popovič iz Beograda). Ker sta oba kluba danes daleko najmočnejša v državi, vlada za to srečanje po vsej državi veliko zanimanje. s Na Iisli strelcev v slovensko-hrvatski ligi vodi z 10 goli naskoka Lešnik (Gra- MALI OGLASI IllEND Pogonska sigurnosti oistoča zvoka okusna oblika 8 Povoi/na cena 10 novih modelov od katerih so omembe vredni sledeči apara SUPER 195, minimalna uporaba, veliko izkoriščanja 4 kovinaste cevi. 3 valovne dolžine, din ***** SUPER 216 DR. k«,.u ne drag. 5 knvinastih cgvj; magično oko, 3 val°vn dolžine, avtomatično iskanje postal din SUPER 330 BK. vrhunec radio-produkcije za razvajene šalce, Cflrt 5*9 ZASTOPSTVA: M. Ozvatlč, Maribor. Cafova ull«j» Janez Nemec, Murska Sobota, Aleksandrova djanski). Zabil je 23 golov, slede mu Pavletič (Goncordia) s 13, Muradori (Sašk-, Lokošek (Slavija) in Matošič s po 9 itd. s Nemčija ČeŠko-moravski protektorat 4:4 (2:4), Reprezentančna nogometna tekma med gornjima enajstericama se je odigrala v Breslavi kot priprava Nemčije na tekmo z Italijo. Cehi so vodili že s 3 :0, vendar je Nemcem uspelo izenačiti. Strelci so bili Binder (3) in Jancs (llm) za Nemčijo ter Bičan (3) in Puc za Protektorat. Sodil je Beograjčan Popovič. s Boksarski dvoboj med zagrebško Cro-atijo in varaždinsko Slavijo se je v Varaždinu končal z zmago gostov v razmerju 7:3. s Jugoslavija in Madžarska sta odigrali doslej šest reprezentančnih tekem prvih garnitur. Madžarska je zmagala trikrat, Jugoslavija dvakrat, ena tekma je končala z remijem. Razlika golov je 11 :10 za Madžare . s V vzhodni ligi se bo igralo 8. kolo. Na spore®; % igralo s. Kolo. na BSK—Slavija (S), BASK-Z*®"^ na—Jugoslavija, Bata—ZAo, Jedinstvo. jc s Mednarodni olimpijski Jj .. ..../.innalnim 1 W s lucuimrouui oav. slal včlanjenim nacionatam iada ^ j* sanje, ali naj se vrši ta^inorUK, Helsinkih, ako vojne do ^ sP° jA konec, in ali bodo posla se'J tekmovat. Odgovori Pri finski nočasi. Portugalski oJiniP teJ.1sj|iP počasi. Portugalski ohmPd ši) ter jr mnenja, naj se rava poslati svoje spor iobo,™6' Neki tujec jc dolgo g jc našel primerno m P ali — Recite mi, gospa postelji? jjnja, Pa, se začudi Soi£°teiji. a,’„r,ori kakor v posten bodo drugod kakor v P CfcNE MALIM OGLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda 50 Bar. nalmanlia orlstoiblna te oglase ie din 8.—. Dražbe, oreklici. dopisovanja In ienitovanlski oglasi din l.— oo besedi Nalmanlll znesek za te oglase le din 10—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takol ort naročilu oziroma „ te vr»n«l*tl « vatam.. — .u ...___________________t.x_i-. __ ....L , . . ^ y*iroraa ta te vooslatl v oismn skuoa) z naročilom ali oa oo ooštnl ooložnlcl na čekovni račun' St. II aoo 70 vse Dismene odgovore glede malih oglasov se mora orlložlll znamka za 3 dlu Razno NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na, odeie, koce, zimsko perilo pletenine, tiajcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in ooceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prdlernova klet« v Qo sposki ulici? 10918-1 Posest MALA HIŠA Cena 16.000 din. Resni kuoci. vprašajte Koroška cesta 79. Murks. 11119-2 KUPIM HIŠO ki naj bi imela mesečni dohod 800—1000 din za 70—80 tisoč din, polovica takoj, osta lo na obroke v okolici Celia. Maribora ali Ljubljane. Naslov Simon Trohej. Mozeli pri Kočevju. 11132-2 Prodam STARE KOMODE in obešalne omare, kredence, umivalna tniza z marmornato ploščo, postelja iz trdega lesa in drugo. Maribor. Vetrinjska 18/1. 11140-4 Prvovrstni SINGER-STROJ se proda. Koroška cesta 49. 11134-4 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE lepo, se odda s 1. decembrom Vprašati Ciospejna ulica 13. Schmidt. 11124-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Koroška cesta 76 11129-5 Sobo odda OPREMLJENA SOBA se odda. Sodna plica 32, vrata 11. 11120-7 SOBICA sc odda. Poseben vhod. Prisojna 14. 11127-7 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanjc. Vprašati Koroška cesta 32, priti. 11135-7 Službo dobi POSTREŽNICA pridna, poštena in vestna, vešča gospodinjskih del. se išče za takoj ali s 15. XI. Naslov v upravi lista. 11121-9 PRVORAZRED. KUHARICO išče boljša gostilna v Mariboru. Naslov v upravi »Ve-černika«. 11122-9 SLUŽKINJO ki samostojno kuha. spreime tričlanska družina. Naslov v upravi. 11123-9 UCENEC IN UČENKA se sprejme v brivsko česalni salon. Mrakič, Ko-roška c. 7, preje Paradiž. 11126-9 SLUŽKINJA za vsa lvišua dela sc takoj spreime. Naslov v upravi. 11136-9 Službo Išie Perfektna KUHARICA vstopitj v službo takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva«. 111,38-10 Zgublleno Izgubila se jc SREBRNA DAMSKA URA katera naj sc odda proti na-gradi v trgov. Nožir & Vrec-ko, Slomškov trg 6. 11134-11 V nalem HIŠA enodružinska, sc odda v najem s 1. decembrom. Nova ul. št. 15. Pobrežje. 11133-15 Spomnite se CMDI j GRAJSKI KINO prinaša danes ih naslednje dni veselo in neP # lllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH" Netopir .n tt Hans Soncker — Lida Barova « bnb op BU« Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Marlborskn tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po cen ^-UJ) gt«v' ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, In uprave štev. 28-67. — Postal čekovni ra *