Izhaja razen nedelj in praznikov ”== vsak dan opoldne. a=gp Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. ... Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije =** za list so poštnine proste. Pl Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7 50, ža mesec S 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino In Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Inserati: Enostopna petit vrstica 3Q v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v.; večkratni objavi po dogovoru primeren popust Stev. 7. V jujubljani, sreda dne 9. januarja 1918. Lete O. Siovaška socialna demokracija. Kakor pri nas tako tudi slovaški narodnjaki očitajo socialni demokraciji protinarodnost in se postavljajo v 'boj z lastno delavsko socialno demokratično stranko z enakim ogorčenjem. kakor s svojimi narodnimi nasprotniki. Konservativna narodna slovaška stranka je že često v svojih »Narodnih Novinah« izrekla, da na Slovaškem ni prostora za socialno demokracijo, kakor svojčas goriška »Soča«, da na Slovenskem ni kruha za socialno demokratičnega delavca. Nece videti, da industrija in kapitalizem z brzim korakam napredujeta tudi po slovaški zemlji, ne vidi desetiisocev v niagarskih in židovskih tvomicah uslužbeaiOi Slovakov, ne vidi kako se madjarska socialna demokracija širi po slovaški zemlji v Trenčinu, Banjski-Bistrici, Zvolenu, Ružemb etiku, Ziljini, Nitri, Novih Zaimkih in Sv. Martinu t. j. v centru slovaškega narodnega življenja. Kakor čuti slovaški kmet kruto kulturno madjarsko nasilje, tako in še bolj čuti slovaški delavec izkoriščanje madjarskega fabrikamta in ker ne najde v narodnih strankah nobene opore v svojem boju za izboljšanje gospodarskega položaja, zaradi tega se je slovaško delavstvo jelo organizirati pod vodstvom budimpeščanskih centraliziranih socialnih demokratov, ravno tako, kakor svojčas slovensko pod nemškim dunajskim in laškim tržaškim. Slovaški delavec priznava, da je prvi klic po svobodi delavstva prišel ne iz vrst narodnjaških slovaških, katoliških in protestantskih duhovnikov in razumnikov, marveč da je prišel od madjarske peščanske socialne demokracije. Slovaška socialna demokracija jela je rasti pod načelom internacionalnega razrednega boja in vodstvom Budimpešte. Ko se je slovaški delavec jel zavedati svoje organizatorične moči, je jel tudi videti narodno nasprotstvo v lastni stranki. Kakor pri nas in povsod! gre tudi med slovaškim delavcem klic po samoupravi, a dobro se zaveda, da je boj za delavsko svobodo mogoč le v internacionalneim razrednem boju. Zavrača očitanje slovaške narodne stranke, da je nacionalno, a zavrača še bolj odločno poskuse odcepit! ga -od internacionale in razrednega boja. Slovaško delavstvo je zavzeto sedaj tudi Svoje stališče proti nameravani reformi volilne pravice. »Rabotnicke Nov iny« (Slovensky organ socialno-demokratickej strany Uhorska, pod geslom »Vlastnou Silou«) konšiatirajo, da' nameravana reforma sicer število volilcev znamo izviša na 3.800.000 a da se ti volilci deb na 62% Madjarov in 38% nemadjarskega prebivalstva. Nikakor pa ne pričakuje delavstvo, da bo mogoče od 400 poslancev izvoliti 152 narodnih, kajti pride še drug zakon, ki bo razdeljeval volilna okrožja, Madjaroim majhne, Ne-anadjarom velike. Volilna pravica omejena je na Pismenost. Na Ogrskem, izven med Rurnimi, so vse .šole madjarske, vsled tega je zahteva pismenosti obenem poudarjanje predpravice Madjarov. Tajno glasovanje je omejeno le na mestne madjarske okraje, tako, da bo lahko med slovaškim kmetom vladal stari terorizem. Število vseh 24 letnih moških volilcev, ki znajo čvtati in pisati, znajo toraj madjarski, bo 2.982.000. Poklicani so k volitvi pa tudi analfabeti, ki so imeli že po starem volilnem redu pravico glasovanja t. j. 170.000. Število volil-cev, ki noši j o svetinjo Karlovega križa pod 24 leti znaša 443.000. Vseh moških volilcev bo toraj 3,595.000, k čemur pride še ženskih volilk 260.033, skupaj 3,885.033. Po ljudskem štetju 1910. je bilo od prebivalstva na Ogrskem 54.5% Madjarov, 45.5% Nemadjarov. Zakon o volilni pravici preminja razmerje volilcev po narodnosti tako-le: Celo prebivalstvo po zakonu v % v % 61.7 12.2 10.0 9.8 1.2 1.1 2.6 Madjarskega jezika 54.5 nemškega jezika 10.4 slovaškega jezika 10.7 nimunskega jezik« 16.1 futenskega jezika 2.5 brvatskega jezika 1.1 Srbskega jezika 2.5 Se bolj kot slovaška narodnost je zadeta romunska, ker je z lastno močjrv vzdržavala narodne cerkvene šole in maloruska, ki je v goltih -krajih tudi brez madjarskih šol. Slovaško delavstvo se toraj dobro zaveda razrednih in svojih narodnih pravic, a se bojuje neovirano po dcmagoškem očitanju svojih Konservativnih in narodnih strank, enako kakor slovensko. Dr. H. Tuma. Deseti strankini zbor. (Dalje.) Zaradi tega mora biti bližnji taktični cilj ^cialne demokracije vzpostavitev internacto-Jr® ^K'0, da bodo sklenjene verige proletarcev kulturnih dežela. Ni ena veriga več ne ^ ® Popustiti! a ta internacionala mora biti Pr*T 1 vez- Ako je bila prva internacionala Piotao revotacbotiama, «ko je bila .druga internacionala zgrajena zgolj politično in po državah, mora biti tretja internacionala organična zveza narodne socialne demokracije t. j. zgrajena na principu polnega samoodločevanja posameznih narodnosti, velikih in malih. Vzporedno ž njo mona iti velika strokovna in ekonomična internacionala, tudi ona zgrajena na principu samoodločbe narodov, tki gospodarski streme po nerazmšni enoti in celoti skupne produkcije blagostanja. Ako je veliki politični cilj socialnodemo-kratične internacionale zgraditev gospodarsko in narodno svobodnega' državnega pasu od Nemškega morja do Adrije ter do Črnega in Egejskega .morja, mora tudi taktično str omili po vzpostavitvi ožje ineraacicnale te adrijansko - donavsko - sudetsko - privisljanske skupine. Na tem teritoriju je tudi najprej dano in najprej nujno osnovanje internacionale. Socialna demokracija pričakuje, da se v prvi vrsti prizadeta avstrijska vlada sama zavč odločilnih momentov. V nje območju je rešitev avstro-ogrskoga, poljskega in jugoslovanskega problema, ono lahko iz tega stališča narekuje celemu oboroženemu svetu m'r brez aneksij, brez kontribucije in s samoodločevanjem narodov. Socialna demokracija pa najde svojo pot tudi izven nje. Ako ožja internacionala stoji pred dejstvom obstoječih meščansko-kapitalističnih držav in posebno dualizma Avstro-Ogrske, ako je proti rešitvi problema z orožjem, potem je socialni demokraciji taktično kazana le ena pot izhoda, t. j. polne demokracije ter potne izveditve narodnostnih zakonov v to- in enostranski polovici Avstro-Ogrske države. Ako zahteva kot prvi korak združitev vseh ©nekulturnih in em> narodnih delov s polno kulturno samoupravo, aiko zahteva in se ji posreči izvršitev polnega demokratizma potem odprav vseh zastarelih zgodovinskih ustavov tako, da se založi temelj demokratizma v svobodnih samoupravnih občinah iin okrožjih z združitvijo javne oblasti v njih rokah potem splošne, enake, tajne m pro-porcijcnelne volilne pravice, odprla je pot rešitvi velikega svetovnega problema t. j. ustanovitev velike osrednje države, ki deli zapad in vzhod ter oboje veže kulturno in gospodarsko. Slovenska socialna demokracija ne more opustiti glade jugoslovanskega vprašanja svoje resolucije od novembra 1909. ker je širša od državnozborske jugoslovanske deklaracije od maja t. L, ki je vezana na hrvatsko zgodovinsko hi na dinastično vprašanje. Hrvatsko državno pravo nima s Slovenci nič opraviti. Socialna demokracija zgodovinski princip odklanja dosledno, ker vidi v njem načeto nasilja močnejšega nad šibkejšimi. Ako se Slovenci sklicujejo nanj, to pomeni odrekanje svobodni eksistenci. Vendar gre akcija nacionalnih strank za jugo-slcvonsko deklaracijo vzporedno z jugoslovansko resolucijo sociatocdemokratične stranke. Živahna agitacija slovenske ljudske in narodne stranke zanese jugoslovansko misel v vse predele slovenske zemlje, in socialna demokracija le obžaluje, da se to ni zgodilo že prej in vsaj pred balkansko vojno. Notranja avstrijska politika se vsled svetovne vojne v bistvu ni izpremenila, le stare razdirajoče struje so se še ojačile. Tudi doba absolutizma grofa Stiirgkha in vse kričeče krivice, ki so se godile nad ljudstvom, šle so mimo nacionalist, strank brez globljih sledov. Res.je, da je doba preganjanja .mo,rala zapustiti pri najbolj zadetih narodih Čehih, Malorusih in Jugoslovanih čustva ogorčenosti in nezaupanja proti vsemu, kar je nemškega. Obnašanje madjarskih politikov je poleg tega jasno pokazalo, da je bila Ogrska odločilni činitelj absolutizma tudi za Avstrijo in da stremi ne-le po polni neodvisnosti, ampak tudi po podjarmljenju slovanskih in romunske narodnosti in da v Avstriji ni sposobnega človeka se temu upreti. Česar vsi dogodki niso megli ustvariti v dušah avstrijskih strank, je neutešljiva želja po ljudski svobodi. Najbolje je dokazal avstrijski parlament, da je beseda »prenovitev Avstrije«, »nova Avstrija« prazna fraza in da niti ena avstrijskih strank, izven nemške socialne demokracije, ni stopila v parlament z odločno voljo Iz Avstro-Ogirske ustvariti demokratično državo. A tudi nemška socialnodemokratična stran-AHi Se *e irna'’0 »Preučila« in šele čin Frica Adlerja jo je osvestil, če tudi ne toliko, da bi ob otvoritvi parlamenta z vso silo zbrala okolo sebe raztresene ude avstrijske internacionale In ž njo nastopila na prvi seji parlamenta kakor vihar, ki edini more osvežiti okuženi avstrijski vzduh. Iičala je pregloboko v tradicijah nemške sociaInodemoknatične stranke v viadar-stvu, polne oportunizma in reformizma in stala je 4. avgusta 1914. pod vtisom pangermanskega navdušenki, ker le tako je mogoče razumeti nesocialistično pisavo glavnega glasila »Arboiter-zehung« do čina Frioa Adlerja. Nemška socialna demokracija je zamudila veliki zgodovinski moment biti dejansko vaditeljica avstrijske socialne demokracije in ustvariteljica nove demokratične Avstrije. Še manj so se zavedale nacionalistične stranke avstrijske ugodnega položaja meseca maja 1917. (Dalje prih.) Sodrug Pernerstorfer. V ponedeljek smo že na kratko poročali, da je umrl v nedeljo sodrug Engelbant Pernerstorfer. Pernerstorfer ic prihajal iz proletarskega miljeja. Bil je sin skromnega krojaškega mojstra na Dunaju, Ijer se je rodil 27. aprila 1850. Dobri ljudje so omogočili mlademu, nadarjenemu krojaškemu sinu, da se je posvetil študijam. Na gimnaziji že se je bil seznanil z Viktorjem Adlerjem, s katerim ga je vezalo odslej iskreno prijateljstvo. Na vseučilišču je dobil temelje svojega političnega mišljenja. Kot dijak je bil nacionalist in demokrat. Ko je postajala v letih sedemdesetih liberalna »-upravna stranka« vedno bolj obsovražena in je vstajal med malim meščanstvom vedno glasnejši klic po stranki »čistih rok«, tedaj je izdelalo večje število unladih politikov — med njimi Schonerer, dr. Friedjtmg, Steinv/ender, Pernerstorfer in Adler — program za novo nemško ljudsko stranko. Program te nove stranke je bil izdelan na nacionalnem temelju, a zahteval je tudi socialne reforme in varstvo za delavstvo. Schdnerer se je vdajal vedno bolj radikalnemu nacionalizmu, Pernerstorfer in Adler sta se odcepila in se pridružila delavstvu. Leta 1885. je prišel Pernerstorfer prvič v avstrijsko poslansko zbornice, ne še kot izrazit socialni demokrat, vendar pa vnet zagovornik delavskih pravic. V tem letu je prišla namreč vlada v zbornico s -predlogom, da zatre »anarhistično« gibanje v državi. Pernerstorfer, izvoljen kot zastopnik demokratov iz Dunajskega Novega mesta, je nastopil z vso odločnostjo proti tej vladni nakani, ki je bila v bivstvu zakon proti socializmu. Pernerstorferju se je posrečilo, da državni zbor ni kar na slepo sprejel zakona proti socialistom, temveč da ga je izročil 24 članski komisiji. Zakon proti socialistom je kenčno tudi izpremenila zbomioa v zakon proti »anarhističnemu stremljenju«. Tudi v tej milejši obliki je bil naperjen zakon, sankcioniran 23. junija 1886. leta, še vedno proti delavstvu. Leta 1888. je hotela vlada podaljšati zakon za dobo treh let, toda odsek je kratkomalo odklonil zakon. Večkrat je poizkušala še vlada, da bi obnovila izjemni zakon proti delavstvu, a vedno je nastopal Pernerstorfer ostro proti temu, dokler se ni posrečilo parlamentu, da se je odpravilo Izjemno stanje. V teh bojih so spoznavali delavci bolj, da je Pernerstorfer človek njihovega mišljenja. Tudi v bojih za splošno volilno pravico je nastopal Pernerstorfer v parlamentu in izven parlamenta za pravice delavstva. Stranki delavstva se je pridružil Pernerstorfer 1896. leta. Pri volitvah 1897. leta je Pernerstorfer propadel. Takrat je volilo delavstvo vprvič v Badenijevi kuriji. V Dunajskem Novem mestu, kjer je kandidiral, je podlegel nasiljem podjetnikov. Izvoljen je bil krščansko socialni kandidat Wedral, delovodja Kruppove tovarne. To leto je vstopil Pernerstorfer v uredništvo dunajske »Ar-beiter-Zeitung«, za katero je delal že preje. Od leta 1881. do 1904. je pa izdajal poljudni socialno politični mesečnik »Deutsche VVorte«. Leta 1901. je bil zopet izvoljen v državni zbor in je bil poslanec do svoje smrti. Od 1907. leta dalje je bil tudi podpredsednik državnega zbora, Pernerstorfer je bil zelo dober govornik. Tudi med slovenskim delavstvom je Pernerstorfer že nastopil, leta 1896., ko je bil v Ljubljani prvi strankini zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke. Pernerstorfer.je bil vnet bojevnik za svobodo in napredek delavstva, njegov spomin, kot spomin na plemenitega, značajnega moža, ostane živ med avstrijskim proletariatom. Politični pregled. = Oster odgovor ruske vlade centralnim državam. Iz listov nevtralnega inozemstva je razvideti, da razširja ruska brzojavna agentura to le poročilo, o katerem nas ni obvestila: »Vlada delavcev, vojakov in kmetov se ne spušča v nemški predlog, izreka pa v naslednjem svoje mnenje, ki more prejšnje programatične izjave nemške vlade oropati njih vrednosti. Nemci govore o takozvanom izrazu volje, ki je bil že podan na Poljskem, v Kurlandiji in v Litovski- Nemci dobro vedo, da gre samo za izraz volje skupine novo ustvarjenih državljanov in posestnikov v zasedenih pokrajinah, da pa o narodih samih ni govora. Pod izjemnim stanjem, pod nemškimi bajoneti in pod vodstvom generalov je smešno govoriti o svobodnem izražanju ljudske volje. Če so si tega tako svesti, da je ljudska volja 'taka, kakor oni žele, da bi bila, zakaj se potem tako zelo bojč staviti svobodno vprašanje do prebivalstva. Nemška vlada je pripravljena opustiti del zasedenih pokrajin, ki pripadajo Rusiji, brani se pa zapustiti Poljsko in Litovsko. Tega ruska revolucija ne more sprejeti in ne bo nikdair sprejela. Ruska revolucija ne bo storila nobenega koraka nazaj. Imperija!isti v vseh deželah priznavajo po 3 in pol letih vojne v besedah principe samoodločbe narodov, v resnici pa hočejo aneksije. Prišla je ura za Vas, gospodje imperija-listi! Ni več časa, da se igrate z besedami. Narodi Vam ne bodo pustili za to časal Angleški, francoski, nemški in avstno-ogrski imperija!isti so nakopali narodom četrto, zimsko vojno in nove .krvave izgube, da ustanove nove kolonije, da podjarmijo slabotne narode m da'ustvarijo tolpi velekapitalistov velikanske zaslužke. Poskusite, gospoda,! Revolucija delavcev in kmetov se ne da izdati niti 'tel niti oni imperijar listični tolpi. Karkoli se zgodi, Dodeljevali 'borna svojo pot mednarodne politike. ProlfitariJat bo zmagal kljub vsem oviram«, To poročilo ne odgovarja v nobenem oziru dejstvom. Besedilo dne 28. decembra 1917. od ruske delegacije podanega odgovora se marveč glasi, kakor se je že uradno razglasilo tako-le: Mi stojimo na stališču, da je mogoče smatrati kot resnični izraz ljudske volje le tak izraz volje,.ki se pokaže jjri popolni odsotnosti tujih čet v onih pokrajinah in popolno svobodnega glasovanja. Zato predlagamo in obstojamo na tern, da se ta program jasno in točneje formulira. Zadovoljni pa smo s tem, da se v presojo tehničnih pogojev za uresničenje takega referenduma in za določitev Rotovega roka za izpraznitev teh pokrajin po-' stavi specijalna komisija. = Deklaracija bi nekateri Političarji, nesni in neresni, so navadno jako občutljivi ljudja Nekateri so nervozni, nekateri pa nerazsodni. Večinama pa mislijo, da mora ves svet strmeti in jim preplašeno slediti, če kdo vrže geslo v svet, s katerim hoče doseči uspehe, ne da bi črhnil Le besedico. To stališče »e povsem napačno. Socialna demokracija je bistveno za deklaracijo; šteje si tudi v nalogo, da stori zanjo, kolikor je v njeni moči, pozdravlja M ker je to prvi znak narodnostne emancipacije,'ki se izraža v obliki politične izjave. Podpisatelji sami pa trdijo, da deklaracija obsega le nekakšen minimalen program, to je, deklaracija Obsega le nekaj žalitev. Stališče naše stranke precizira resolucija, ki je bila sprejeta na strankinem zboru o božiču. O tem menda ni treba več mnogo govoriti. Pač pa se nam zdi potrebno, da poudarjamo, da toki problemi zahtevajo razunortri-vanja, da treba govoriti o njih resno, kako šiihj kateri poti se dajo uresničiti in tudi, kam se je treba nasloniti, da obveljajo, Avstro-Ogrska je mnogojezična država. Nekateri narodi imajo hegemonijo, pravzaprav ne narodi, ampak privilegirani stanovi teh narodov, ki.se upirajo vsakemu pojavu po osa«K»vcwtyi narodov. Od teh vladajočih slojev je torej pričakovati nai-večji odpor. Kdor hoče doseči svobodo v Av-stro-Ogrski, jo more doseči le po demokraciji. To naglašajo socialisti že desetletja, a so našli vedno gluha ušesa. Ce hočejo nairodi v tej .monarhiji imeti svobodo, jo utegnejo izvgjevati. le potom demokratizacije. Prav za rodit ega smo le neštetokrat naglašall, da je treba o dekoraciji temeljito razpravljati. To smo storili tudi mi zarodLtega, ker ždimo, da bi .se deklaracija bistveno uresničila. In to imenujejo nekateri razkol, izdajstvo, in sicer v prvi vrsti tisti, ki ne marajo resne polemike, ki niso bili nikdar resni Milo rečemo, če .trdimo, da je to. kar počeiuajo, omalovaževanje resnih nasvetov ter blatenje naše stranke popolnoma krivično. Kljub vsem tem insultom smo mnenja, da tako važni problemi, kakor je vprašanje deklaracije, potrebuje resno debato. Edino to smo hoteli iz prav poštenih in resnih razlogov, zakaj naša dolžnost je, da se v teh političnih in gospodarskih razmerah naslonimo pa demokratične, plasti na socialistične stranke, ki imajo narodno enakopravnost v svojih programih, .se z njimi ,v tem vprašanju sporazumemo iin .izsilimo .ustavne spremembe kot mogočna .celota. Vladajoče in vse meščanske stranke so pa že zdavnaj dokazale, da nimajo zmisla za rešitev tega vprašanja. Kdor hoče kaj koristiti teatru vprašaju, mu lahko koristi, toda ne z blatenjem in smešenjem resnih nasvetov, marveč .le z upoštevanjem in poštenim sodelovanjem = Zborovanje čeških poslancev. V.neddjo se je bilo vršilo v Pragi zborovanje vseh čeških državnih in deželnih poslancev. Sprejeto je bila resolucija, v kateri se ponavlja deklaracija z dne 30. maja 1917. s pripombo, da vztrajajo Lehi na njej in da vztrajajo na zahtevi po sa-moodločevanju narodov in zgodovinskem državnem pravu v okviru Avstrije. Resolucija izreka tudi grajo nad izvajanja grofa Czermna v Brestu Litovskem glede saroaodkičevafija narodov. — Češka soclalna-demokratlčaa delavska stranka je vršila v Brnu 30. in 31. dec. 1317. strankino konferenco ob obilni udeležbi zastopnikov iz Češke, Moravske, Slezije to Nižje Avstrijske. Dnevni red je bil: 1. vprašanje miru m vprašanje češko; 2. naše razmerje popram ostalim sociali&tistščnim -strankam; 3. strankin tisk; 4. Razno. — Resoluciji, ki sta se sprejeli k prvi in drugi točki, sta zelo zanimivi. V resoluciji k prvi točki se poudarja, da mora biti dano pravo samoodločevanja vsem narodom, talko tudi češkemu; to samoodločevanje mara temeljili pa na demokraciji in svobodi. Konsta-tina pa se, da češko meščanstvo, 'ki hoče suvereno češko državo, še ni rdelo nobene besede o njeni notranji to zunanji upravi. K drugi točJcl izjavlja zbor v resoluciji, da se.-je obnesla doslej edino smer cimervaldska h kateri se zbor Priznava to s katero soglaša. Konferenca, je pooblastila izvrševal ni odbor stranke, da naj stopi v pogajanja s češko-slovansko separatistično socialno demokracijo, če-jo ta v ta namen po&ove. Stranka stoji na temelju mednarodnega, načelnega socializma to razrednega boja, Stran 2. B APRfiJ. Stev. 7. — Na posamezne referate, ki so res zelo zanimivi, se bomo Se povrnili. — Stranka izdaja dnevnik »Dčlnick? Dennik«, ki izhaja v Brnu. Glavni predstavniki stranke so posl. C en gr, uredniki Burian, Marta, Nadvornik, strokovni tajniki Jura, V e z s k a, Kresta, Kor anda itd. = Mirovna pogajanja. Britska vlada je sporočila po svojem petrograškemu poslaniku odgovor na povabilo Rusov za udeležbo pri mirovnih pogajanjih. V tem odgovoru protestira angleška vlada proti ruski domnevi, kakor da bi bile vlade aliirancev odgovorne za slučajni neuspeli pogajanj med Rusijo in centralnimi državami, ker se niso hotele udeležiti mirovnih pogajanj. Izjava poudarja tudi, da so se pričela pogajanja med Rusijo in centralnimi državami, ne da bi prišlo prej do sporazuma med aliiranci. = Gospodarska vprašanja med Nemčijo in Rusijo. Glavni odbor Tajhstaga je obravnaval gospodarska vprašanja, ki prihajajo pri pogajanjih z Rusijo v poštev. Večina govornikov je nastopila za to, da se dovolijo Rusiji največje ugodnosti Ravnatelj zunanjega urada Johannes je nato sporočil izjavo ruskih zastopnikov, ki se nočejo vezati z onbeno trgovinsko pogodbo, dokler ne urede na novo notranje razmere. Soglasje sfi je doseglo v glavnem odboru o tem, da ne sme postopati trgovsko politično nobena država z drugo slabejše kakor s tretjo. = Riga. frgu>skd zoorn ca v Rigi je sprejela sklep, kjer se izreka za to, da se priklopi Riga z Baltsko deželo vred Nemčiji. = Položaj na vzhodni fronti. Stockholmski »Svenska Dt dva miljona mož. Cela ta armada s pripravljajočo artiljenjo in špecijalmmi četami se bo seda) lahko porabila na drugih bojiščih Ali upa Anglija, da jej pošlje Amerika le približno tako izdatna pomoč? Odločno dvomimo o tem. =• Borba za mir v Franclji. Berlinski »Vos-sische Zeitung* se poroča iz Geneve: Manjšina francoskih socialistov stopa prvič v obrambo načel mednarodnega socializma z izjavo pred javnost. Njena soglasno sprejeta resolucija se glasi: Odbor je prepričan, da so ruski mirovni predlogi za vse vOjujoče pripravna podlaga za mirovna pogajanja. Francija in Anglija morata takoj pričeti pogajanja na podlagi ruske formule: nič aneksij m samoodiočevanje narodov. Soctalisttčni poslanci so dolžni, da stavijo v tem zmislu zahteve svojim Vladam, sicer bi se morali odkloniti vojni krediti; Pričeti bi se moral boj proti vladi, če bi se pokazalo, da zanemarja interese Francije, socializma in človeštva. / => Angleški glas o Alzaciji - Loreni. Londonski dopisnik iUta .Manchester Guardian* piše o vojnem oklicu angleške delavske stranke: Najzanimivejša točka je predlog o ljudskem glasovanju v Alzaciji • Loreni. Delavska stranka ga je prevzela od francoskih socialistov, ker je bila v prvem načrtu zahtevala, naj se Alzacija Lorena brez ljudskega glasovanja vrne Franciji. Dopisnik javlja nadalje, da je po konferenci Lloyd George sprejel odposlanstvo delavcev; razpravljal je o raznih točkah oklica, v glavnem pa je razgovor ve jal alznško-lorenskemu vprašanju. Odposlanstvo je ministra opozorilo, da so francoski socialisti zahtevali ljudsko glasovanje in da zadnja francoska delavska konferenca tega vprašanja niti ne omenja. Lloyd George je na to odgovoril, da mora Anglija upoštevati želje francoske vlade, ne želje enega francoskega naroda. - Henderson o Lloyd Georgejevem govoru. Govoreč o govoru Lk>yda Georgea, je izvajal Henderson, da bi delavstvo ta govor pozdravilo, ker jasno določuje cilje, za katere Anglija nadaljuje vojno. V nekaterih ozirih označuje govor temeljne principe in cilje, katere je postavijo delavstvo na zadnji konferenci Delavstvo sJej ko prej obstoja -na popolni svobodi in nedotaknjenosti Belgije, Srbije, Rumunije in Črne gore in na ustvaritvi trdne podlage za zvezo narodov v svrho razoroženja in preprečenja bodočih vojen. To je naša tmmimalna zahteva, ki ne trpi vmešavanja in če bo doseženo, želimo, da se popolnoma obnove mednarodni odnašali in da se popolnoma opusti vsak poskus gospodarske vojne ali bojkota. Angleško delavstvo pozdravlja vseh 6 velikih principov, ki jih je postavila ruska vlada, enako popolnoma pa zavrača, kakor boljševiki sami, vsako misel, da bi se črpal iz vodne nacionalističen ali krrtpe-rijalistdčen dobiček. V bistvu soglašamo z boljševiki, enako kakor Wilson, kakor to sklepamo iz objavljenih izjav. Toda umevno je, da bo po vojni veliki obseg uporabe teh načel zelo zamotan. Sediad pa hoče še nujno in določno apelirati na ruske tovariše, če dosežejo kakšno podlago za sporazum s centralnimi državami za splošen mir, jih prostim, da naj obstojajo na tem, da centralne države predlože te temeljne v raz-motrivanje vsem vladam in narodom* katerih se tiče.. Lahko so prepričani, da bodo zastopniki angleškega delavstva storili vse, kar morejo, da bo -odgovor jasen, pošten in utemeljen. =* Zenska mirovna Konferenca. U-bezajoč željam ženskih organizacij v vojujočih se dr?a-vah, je sklenil .Švicarski ženski odbor za trajen mir*, da priredi mednarodno žensko konferenco v Bernu, ki bo trajala od 3. do 6 marca. Na konferenco so povabljene vse Ženske organizac ie v vojujočih se državah in v nevtralnih deželah. = Branting odstopil. Iz Stockholma poročajo: Kralj je odpustil iz službe ministra in šefa finančnega urada Hjaimarja Brantinga, ker je ta zaprosil saim za odpust zaradi bolezni. Na njegovo mesto je imenoval kralj socialistih nega poslanca Thorssona. Revizija razsodb nagle sodbe. Od justičnih zakonov, katere je sklenila poslanska zbornica, se je eden ravnokar razglasil, namreč zakon o reviziji razsodeb nagle sodbe, katemu se gosposka zbornica izjemoma ni upirala, čeravno je zakon potekel iz iniciative poslanske zbornice. Ta zakon ima namen, da se grozovite razsodbe, katere so svojedobno izrekla vojna in nagla sodišča, revidirajo po rednih sodiščih. Ta zakon velja le za civilne osebe, ki so vsled znane naredbe bile od vojnega sodišča ali po nagli sodbi pravomočno obsojene. Te osebe lahko zahtevajo novo postopanje pred civilnimi sodišči, če se pokaže povod, zaradi katerega bi se po čivilnopravdnem redu ali po vo-jašk oprav dnom redu mogla zahtevati obnovitev kazenskega postopanja, ali pa tudi, če se zamorejo uveljaviti »utemeljeni pomisleki proti resničnosti dejstev, ki so bila podlaga za raz-razsodbo«, in ki vsJed nove preiskave niso bili ovrženi. Tak predlog se zamore staviti le pred potekom dveh let po razglasitvi tega zakona. D očim pa se more ta obnovitev zahtevati le tedaj, če se pokažejo nova dejstva ali pa če že znana dejstva zadobe drugačno veljavo, je tretja možnost, zahtevati obnovitev, najvažnejša, namreč: »Pravomočno obsojena oseba lahko v dveh letih po razglasitvi tega zakona predlaga razveljavljenje razsodbe vojnega sodišča ali nagle sodbe zaradi ničnosti ter novo postopanje pred civilnim sodiščem, če temelji razsodba na kršenju ali na nepravilni uporabi zakona«. To določilo bo pač podajalo možnost, da se krute razsodbe zaradi kršenja javnega mira, razžaljenja vel čanstva in veleizdaje, ali zaradi hudodelstva proti vojni sili, okolo katerih ka-znjivih dejanj. se običajno vrte zasledovanja pred naglo sodbo, zamorejo izročiti v presojo rednim sodiščem«. »Ce je obsojenec mladoleten, potem lahko tudi proti njegovi volji predlaga njegov zakoniti zastopnik obnovitev postopanja ter razveljavljenje razsodbe. Po smrti obsojenca ali če bi obsojenec na umu obolel, pripada ta pravica tudi njegovi soprogi, oziroma njenemu soprogu, njegovim sorodnikom, bratom in sestram in njegovemu kuratorju ali zastopniku. Dnevne beležke. — Prostovoljni vstop leta 1900. rojenih črnovcinikov v armado in mornarico. Leta 1900. rojeni čmovojniški obvezanci, ki nimajo ne brezpogojne ne pogojne pravice do enotnega prostovoljstva, si morejo izbrati četo, pri kateri žele odslužiti svojo službeno dolžnost, to je ali pri kavaleriji, poljski, gorski ali trdnjavski artiljeriji, pri pionirjih ali saperjih ali pa pri vojni mornarici, pod naslednjimi pogoji: oglasiti se morajo za vstop prostovoljno in se obvezati, da bodo služili tri oziroma štiri leta (v mornarici) v prezenčni službi in predpisano dobo v rezervi ter se odpovedati morebitni pravici do dveletne službe. Sprejmejo se le tisti, ki so na prebiranju spoznani kot sposobna za službo z orožjem. Pravilno opremljene prošnje za sprejem, ki naj se jim priloži tudi črnovojniška legitimacija, naj se pošljejo neposredno na nadomestno poveljstvo čete, h kateri želi prosilec priti. Isto velja za prostovoljni vstop v domobranstvo. — Na državnih železnicah se še omeji promet Zaradi pomanjkanja premoga in vagonov bo skrčila uprava državnih železnic od 15. januarja dalje promet na vseh progah. Brzovlaki bodo vozili v drugačnem dnevnem času in dlje časa kakor doslej. V drugi polovici meseca januarja izostanejo nekateri osebni vlaki popolnoma. Dunajska mestna železnica ustavi svoj obrat za civilne osebe popolnoma. — Obsojen navijaiec cen. Pri c. kr. okr. sodišču v Logatcu je bil obsojen Franc Logar iz Planine na 4Q0 kron globe ozir. 14 dni zapora, ker je prodajal špeh domačih prešičev po 15 kron kilogram. Razsodba se objavi v listih in v občinah Dolenji Logatec in Cerknica. — Špeh danes naši producenti sploh nočejo dajati cenejše kot po 15 ali celo 20 kron — seve ljudje kupujejo, ker se boje, da bodo brez maščobe . • ■ Ogrski špeh pa je še dražji..» Res, lepe razmere! — Idrija. Pred vojno je pri nas mladinska organizacija jako lepo uspevala. Med vojno pa v tej organizaciji ni bilo pravega žMienja ne pri nas ne drugod. Vsekakor pa so mladinske organizacije za razvoj stranke nujno potreb ie po vseh krajih. Velike izgube ima namreč socialistična delavska organizacija, če ne da mladini vsaj takoj ko stopi v delavske vrste, primerno vzgojo, ki ji je pozneje v podlago delavske zavesti >n ponosa ter samostojnosti Mnenja sem tudi. da naj se mladinska organizacija izvede samostojno, ne pa v okriiju „Svobode”. Samostojna ml dm-ska organizacija naj ima svojo centralo v Liub-ljani. ce kdo želi pojasnila o delovanju mladinske organizacije, nai se obrne na predsedstvo društva splošne mladinske zveze v Id.iji. V<»in, mladeniči pa kličem: vsi v socalistično organizacijo, ker naša je bodočnost! A ton B — Dobava ogrskih praš čev. Ogrski strokovni list za mesarje m prekajevale izve z Dunaja, da se zn ža kontingent prašičev, ki ga d^je Ogrska Avstriji od 12 000 živih ha 8000 kosov živih prašičev in od 90 vagonov zaklanih prašičev, Špeha in drugih produktov prašičjega mesa na 25 vi-gonov. — Begunska podpora. Cesar je sankcioniral begunski zakon 31. decembra 1917. Zakon je stopil že v veljavo. Evakuiranci, ki imajo pravico d* naknadne podpore v višini 500 kron za osebo, naj vi že utemeljene prošnje za to pod-poio na pristoino oblast. — Časopisje v Budimpešti. Budimpeštan-stoi listi naznanjajo, da je nastalo pomanjkanje časopisnega papirja tako veliko, da listi najbrže prenehajo izhajati. Papirja imajo le še za en dan. Vojna. Dunaj 8 januarja. (Kor. urad.) Uadno se ra?g'aša: Na ruski f onti premirje. Na italijanskem bojišču med Brento in Piave od časa do časa artiljerijski ogenj. — Sef generalnega štaba. Berlin 8 januarja. Woiffov urad poroča iz glavnega stsna: Na flanderski f onti in južnoza-padno od Cambrai so bili posamezni odseni pod živahnim aitiljtnjskim egujem. Proti večeru so napadle angleške čete vzhud 10 Builecoirta; bile so giadko zavrnjene V Sundgau se je razvil zvečer močan artiljerijski ogenj. Noč ie bila mirna, a danes zju'raj je artiljerijski boj zopet oživel. — Macedonska borita: M- d ohridskim in pres-panskim jezerom, v loku Černe ter med Vardarjem in dojranskim jezerom topniški boji. Nemški lovski oddelki so v bojih izvidn h čet ujeli znatno število Francozov. — Italijansko bojišče: Na Monte Asolone ter v odseku Piave niočoii artiljerijski ogenj, ki je trajal tudi ponoči. — Ludenduiff. Aprovizadja. Krušne komisije bodo uradovale, v petek 11. januarja od 8 do 1. popoldne. Izda ja ie se bodo izkazn ec za petrolej m pa dudame izkaz niče za četit kg s idKorja za doječe in noseče matere ter 2a otroke do 5 leta. Sladkor za doječe in noseče matere ter za otroke do 5 leta. Noseče in doječe matere motaio predložiti pri kiušm komisiji rjavo izkaznico za di ječe m noseče matere* ki so se izdajale na magistratu. Za otn ke do 5 leta pa se mora predložiti krstni list ali izpisek n krstne knjige — i a otrok še ni nad 5 let star. Izkaznice za petrolej se bodo vsled pomanjkanja barvnastega papiria izdajale le v eni barvi. Rudbuie dobe zkazmeo s tiskano št. 1 in samci s ti^Kano štev. 2. Obrtniki dobe poleg izkaznice štev. 1 ah 2 še eno iztcazmco s tiskano štev. 3 JhšprenJ hi kaša, se bosta oddajala strankam na močne izkaznice od četrtka 10. januarja do vstevšega petka 18. januarja. — Na vsako močno izkaznico se dobi kg ješprenja, kilogram po 1 K in kg kaše, kilogram po 1 K 50 vin. — Ostanek blaga je napovedati zanesljivo v soboto dne 19. t. m. _ _ Guie e mtso na rumene izkaznice B štev. 1 do 1100 dobe stranke v četrtek, dne 10 januarja popoldne v cerkvi sv. Jožefa. D ločen je taie red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. š-ev. 201 do 400 od pol 3 do 3 štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev 601 do 800, od pol 4 do 4 štev. 801 do 1000 od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1100. 1 oseba dobi */< kg 2 osebi */2 kg, 3 in 4 osebe kg, 5 in 6 oseb 1 kg 7 in 8 oseb 1 '/4 kg, več oseb 1 V2 kg, kilogram stane 2 K. Zadnje vesti. Državni zbor. D u n a j, 8. januarja. Predsednik poslanske zbornice dr. Gross je izjavil, da bo prihodnja seja poslanske zbornice 22. januarja. Mirovna pogajanja. B e r 1 i n, 7. januarja. Wolffov urad poroča: V Brest-Litovsk pridejo še nadaljni zastopniki Ukrajine. Voditelj ukrajinske delegacije je trgovinski minister Holubovič. Amsterdam, 8. januarja. Preden je odpotoval Trockij iz Petrograda je izjavil zastopniku »Daily News«, da je Rusija močna, kajti ruska revolucija je bila začetek mirovnega gibanja v Evropi. Stališče Nemčije dokazuje, da .je Nemčija bolj razumna nego aliiranci in da ima boljši pogled za istinitost. Vse bom poizkusil, da se udeleži ententa pogajanj. Ce se pa aliiranci branijo udeležbe, bom to okoliščino primerno upošteval. Wekerle o miru. Berlin 8 januarja. Ogrski ministrski predsednik, ki je nekaj dni v Berlinu, je dejal nekemu časnikarju: Upam, da sklemmo z Rusijo preliminarni mir. Na s lošni mir ne upam, vendar se mi pa zdi, da je Anglija naklon ena miru. Razno. ■"Orad Wernberg prodan. Iz Beljaka se poroča, da je grad Wernberg v tamošnji okolici p-odan. Kupil ga je cesarjev brat nadvojvoda Maks. * Pomanjkanje tiskarskega papirja. Iz Zagreba poročajo: V zadnjem času je nastalo tukaj veliko pomanjkanje papirja za tisek časopisov, tako da se imajo številni tukajšnji dnevniki boriti z velikimi težavami. Razum tega so tiskarne z novim letom zvišale cene za 100 odstotkov. Klerikalni list »Novine«, ki se tiska v nadškofovi tiskarni, dobiva tako malo papirja, da bo najbrže moral prenehati. Na nadškofa dr. Bauerja se baje pritiska, naj ne pusti več v svoji tiskarni tiskati »Novin«, ker zastopa list radikalno jugoslovansko stališče. * Snežni viharji v Petrogradu. Petrograška agentura javlja, da je vsled velikih snežnih viharjev dovoz živil v Petrograd in zlasti vožnja po cestah zelo ovirana. Da se komunikacije zopet spravijo v red, se je razglasila splošna obveznost za javna dela. V svrho izvršitve te na-rodbe so se ustanovili posebni odbori. Za vpo-stavljenje komunikacij se porabijo v prvi vrsti osebe, ki ne opravljajo produktivnega dela. • * Padanje cen na vzhodu. Vsled mirovnih pogajanj so na vzhodu cena raznih živil in potrebščin pričele rapidno padati. Iz Varšave se tozadevno poroča: V Varšavi se pojavlja šo-. kolada, katere v zadnjem času sploh ni bilo več dobiti in za katero se je plačevala cena 170 nemških mark za kilogram. Sedaj se ponuja že po lOOmark. Isto tako se dobe zopet sardine, ker se trgovci boje, da pridejo po sklepu miru v velikih množinah na trg ruske sardine. Cena moki je na poljsko-šlezijski meji padla za 200 odstotkov: klobase so za 2 marki pro kilogram ceneje. Cena kožuhovini se je znižala za okroglo 200 odstotkov. Trgovci, ki so z blagom založeni, ga skušajo čim prej prodati. Veliki vitlji črnega ali belega sukanca v izmeri 100 jardov so veljali še pred enim mesecem po 1440 mark; sedaj se jih že težko proda po 1000 mark. Cena mila je sklošno že padla za 20 odstotkov. Verižna trgovina s trpežnimi živili pojenjava. * Povodenj vsied viharja. M^dmisKi ijst „Dia“ poroča, da je snen v.h,r razdejal ogromne ribnjake pri San Sebasti&nu na otoku Gomera. Mesto je preplavljeno in zelo poškodovano. Mio-go ljudi je utonilo' Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete j a n. Tisk ^Učiteljske tisksrne“ v Ljubljani. ■BUtiflaBBMmaHiiAH Sprejme se fak©! Lvovsko izobražen skladiščnik za prekajevalnico na „Zelenem hribu* v Ljubljani, Reflektanti naj se oglase pri »Kranjskem deželnem mestu za vnovče-vanje živine® v Ljubljani, turjaški trg 1. IBIllillllllllliil tii w Isce se uradnico, sposobno knjigovodstva in slovenska nemške korespondence. Prednost imajo tiste, ki so že bile uslužbene pri upravi kakega lista. Piača po dogovoru. Zglasiti se je pri upravi „NAPREJA“ Koijsoiodrsltm! za Ljubljano in okolico r. z. z o. z* v Llubljani. .......... . Monta ul. i Hojs skladišči!: Kolodvorska ulita 56. Prodajalne: 1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56. 2. „ Sodne ulice 4. 3. „ Krakovski nasip 10. , 4. „ Udmat, Bohoričeva ulica 12. 5. Vič—Glince,Tržaška cesta. 6. Vič—Rožna dolina 165. 7. Tržič na Gorenjskem. 8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Jesenice na Gorenjskem. 10. Koroška Bela—Javornik. Prodaja se le {lanom, pristopnina 1 K. Delež 40 K. V letu 1916-17 (od 1. Julija 1916 do 30. junija 1911 j so je oddalo blaga mod zadružnike za 2,000.000 kron. Zadružnikov (30. jun. 1917): 2S00 rodbin. OtMlisno premaženje 1. junija 1917: Rezervni zaklad K 20.400. Dispozicijski . K 11.750. Bolniški Pogrebni . Penzijskl . Deleini . K 13.000. K I.OOO. K 6.000. K 60.000. S ■ ■ ■ M M 5 5 Splošno kreditno društvo v Ljubljani. I z o. se obrestujejo po domači hranilniki. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu 4 Va % Od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon it. 120. Cek-konto poštne hraniluice št. 45.156.