MAJ 2006 Odprta vrata muzejske trgovine Nadzor nad nasiljem v regiji Sara Lovšin - prvakinja v cvetličarstvu Nujna obnova toplovodnega omrežja . „k j ■ . v fc*. Xu.,. n™\ ližala se mi je z veliko, prav 1-^ impozantno rožo, ob kateri L—V sem takoj pomislila le na eksotično deželo, od koder je bila pripeljana. Helikonja je začudenja vredna cvetlica za vse po krvi si sorodne Evropejce, za Kubance, kjer so njena domača tla, pa pogosta kot plevel, ki mu je vsake toliko treba razredčiti vrste. Kako bolje kot s prodajo na nizozemsko borzo cvetja, od koder praviloma v treh dneh v evropske kraje pripotujejo rožice z vsega sveta. Raj za vse ljubitelje, in pekel, če bi videli, koliko prelepih rastlin gre v razrez samo zato, ker jih morda grosistični kupci niso želeli kupiti. Našel bi se tudi kdo, ki rož sploh ne želi podarjati, ker mu ne predstavljajo visoke materialne vrednosti, toda floristka Sara, ki svoje sanje živi v svetu dišečih rož, bi rada vpeljala lepo navado poklanjanja cvetja ob vsakem snidenju s človekom. Cvetlico mi je tako podarila ne samo cvetličarka, marveč aktualna državna junior prvakinja v cvetličarstvu, Sara Lovšin iz Sušja, ki bo oktobra zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Pogovor si lahko preberete na strani 8 SARA LOVŠIN, prva mlada dama cvetličarstva 2006 Slovenski cvetlični festival v Sloveniji poteka vsaki dve leti, letos pa so na njem prvič tekmovali tudi mladinci v kategoriji do 25 let. Sara Lovšin je pobrala lovorike v vseh kategorijah: najlepši pogrinjek za dve osebi, kot osebnost je bila presenečenje in odkritje med mladimi cvetličarji, naredila je najlepši prosti šopek in premagala vseh 12 tekmovalcev v skupni razvrstitvi. Festival 'Flora in poroka' je bil letošnjega marca v Celju, kjer je Sara obiskovala triletno vrtnarsko šolo. Tekmovalni duh bo sproščala še oktobra na evropskem prvenstvu na Nizozemskem, za enak naslov pa se bo potegovala tudi prihodnje leto, ko bo naše Velenje gostitelj omenjenega prvenstva v cvetličarstvu. Skupaj z lastnikoma cvetličarne Eli ob nagrajenem pogrinjku za dve osebi MAJA PIŠEMO: Dogodki meseca Odprta vrata muzejske trgovine 4 V središču S koordinatorji nad nasilje 6 Novice iz doline Korak do kreditne nesposobnosti 7 Pogovor Sara Lovšin 2 in 8 Kulturne drobtinice Pevska revija v Sodražici 9 Vandramo po svetu Z mopedi do Budve 10 RIBNIŠKI_______ ŠTUDENTSKI KLUB Od vasi do vasi Freska na gasilskem domu 12 Razpisi 15-16 Zabavne strani 22 V političnih krogih Turizem - priložnost ali zabloda? 26 Bralci pišejo 27 Aktivnosti, ki jih načrtuje Ribniški študentski klub v času poletnih počitnic: • Kolesarjenje h Kolpi • Letni kino (z veseljem bomo sprejeli vse predloge filmov, ki bi jih želeli videti na prostem). • Alternativni vikend (gledališka improvizacija in neuveljavljene glasbene skupine) RS. Letos smo prvič izvedli tudi tečaj Excela. Zaradi težav z najemom učilnice v Ribnici smo ga imeli v OŠ Sodražica, za kar se ravnatelju g. Kramperšku is' j Maruša Prelesnik Od vrtca do šole Tekmovanje nadarjenih učencev 28 Skavti očistili Zalužje 29 Športni utrinki Čebin ponovno državni pravk 31 Ü Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica f.\ Metka Tramte - članica 1 Zdenka Mihelič - članica -1/ Programski svet: Jože Tanko, Darja But, v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, M Majda Vrh, Pavel Hočevar 0 Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 _L/ Tisk in prelom strani: M' KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. junij 2006 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. junija 2006 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografije na naslovnici: Cvetoče drevo - Foto Jože Lampe/ Zmagovalni šopek - Foto Sara Lovšin/ Muzejska trgovina - Foto Zdenka Mihelič D 13* Ö ODPRTA VRATA TRGOVINE l B a B fl Kaj pomeni biti prepoznaven v svetu s svojimi izdelki in pridelki, s svojo šegavostjo, govorico, ljudmi, oblačili, značilnostmi, kulturnim utripom, znanjem, športom in znamenitimi prebivalci, naravno in kulturno dediščino ter drugimi danostmi v kraju, ki se jih lahko ljudem približa na najrazličnejše načine, ve samo tisti in tisto mesto, kraj, vas ali pa država, ki je to znala prepoznati in predstaviti svetu in ljudem. Tudi Ribnica je na dobri poti, da se še bolj odpre svetu, ne samo s svojo suhorobarsko tradicijo, temveč tudi z ljudmi, zgodbami, pridnostjo, izdelki, s potmi v naravo, okolico itd. Pa saj se Ribnica in njeni posamezniki trudijo že od nekdaj, največ pa je gotovo pomenila prelomnica leta 1492, ko nam je skupaj s kočevskimi kmeti cesar Friderik III. podelil krošnjarski patent. Lahko bi celo rekli, da smo morda celo ena najprepoznavnejših občin in krajev v Sloveniji. Redko kdo ne ve, kje je Ribnica in da imamo tu suho robo ter odlične rokometaše. Toda Ribnica je še veliko več kot to. Imamo prečudovite bogato zelene in pomirjujoče gozdove, okoliške hribe, šegavost, znanje, zanimive zgodbe, bajke in pripovedke, odlične športnike najrazličnejših zvrsti, državne, evropske in svetovne prvake, izjemne glasbenike in pevce, izdelke, ki se prodajajo povsod po svetu, znamenite ljudi, znane prek meja, navihane, pridne vasi, vsaka s svojo značilnostjo, čudovito kulturno, naravno in sakralno dediščino ter različne danosti, ki bi omogočale raznovrstne dejavnosti in udejstvovanja. En korak bližje smo vedno, ko nekaj naredimo na področju turizma, pa naj to stori občina, ustanove ali pa mi sami. 24. aprila smo tako z veseljem pozdravili odprtje muzejske trgovine in prenovljenega turističnoinformaci-jskega centra, oboje pod okriljem Miklove hiše Ribnica, in sicer v prostorih nekdanjega Spominkarstva oziroma kasneje TIC Ribnica. Na odprtju so nam celotno zasnovo ter delovanje predstavili župan Alojz Marn, direktorica Miklove hiše Vesna Horžen, kustosinja Marina Gradišnik, vodja TIC Ribnica Vesna Savič, vodja Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo na Občini Ribnica Darja But, iz Muzeja pa še Polona Rigler Grm in Lidija Horžen, ki vas bo pozdravila v muzejski trgovini. Kot je povedal župan Marn, je TIC začel delovati leta 1999 pod okriljem Občine, nato pa je leta 2002 dejavnost TlCa prišla pod Področni center za regionalni razvoj ter ostala tako vse do začetka leta 2006. Ideje o Muzejski trgovini pa so se tudi že nekaj časa pojavljale in tudi izoblikovale. Ugotovili so, da bi TIC in muzejsko trgovino lahko združili. Leta 2005 so začeli obnavljati prostore, tako da je danes to resnično prijeten ambient, katerega oprema spominja na dejavnost in suho robo ter je kot utrip Ribniške doline v malem. Arhitektka Nataša Štrukelj je takoj ujela ritem Ribniške doline ter tako tudi zasnovala prostor. Župan upa, da kritik, da ni moč kupiti v Ribnici suhe robe, ne bo več. Želi, da bi Ribnica postala prepoznavna še po čem drugem, in ne samo po suhi robi. Sodelovali bodo z Društvom podeželskih žena Ribnica in z ostalimi društvi na tem področju. Z najrazličnejšimi dejavnostmi naj bi pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja. Marina Gradišnik pa je spregovorila o zasnovi - Muzejska trgovina sloni na zgodbah, tudi o uudeh, okolici in ribniškem HUMORJU, ZATO STA BILA NA ODPRTJU V PRVEM PLANU RIBNIŠKA PROTAGONISTA FRANC Jaklič in Medard Puceu opreme, izdelkov, njih zgodbah in ribniškem humorju, ki je bil vedno prisoten in razveseljuje še danes. “Vsak predmet, ki je tu postavljen in ga je moč kupiti, je utemeljen in premišljen, tu se ni našel po naključju. Potrebujemo trgovino z zgodbo in to mora biti ribniška zgodba, ne samo o predmetih, temveč o ljudeh, okolici, ribniškem humorju, pesmih... Obesili smo tudi predpasnik po načrtu raziskovalke ribniških ljudskih oblačil Alenke Pakiž, pa tudi še kakšno oblačilo se bo našlo. Ob nekaterih izdelkih, to so vrtavka ali frtolec, predpasnik, krožnik, voziček, je moč pre- brati o samem izdelku. Ker pa res želimo poudariti, da za izdelki stojijo ljudje in zgodbe, smo pripravili štiri zgodbe za najbolj tipične izdelke, to so holandarca, rešeto (zgodba Rešeto in nastanek krošnjarstva), piščal kot lončeni izdelek (Kako je deček ugnal zmaja) ter lesena žlica, kije zajeta v lepi zgodbi Pesem dreves. Sam muzej predstavlja kvaliteto in verodostojnost in smo vzorec prenesli na muzejsko trgovino. Tako je vsaka stvar tu ribniške izdelave. Kot drugo smo želeli, da bi vsak, ki bi se ustavil v tej trgovini, morda le za trenutek, dobil občutek, energijo te doline, da začuti kraj in ljudi, ki tu živijo. To je trgovina identitete, kjer so predmeti, ki ljudi s tega področja povezujejo. Tako naj bi z veseljem v trgovino in TIC zavila tudi ribniška noga. Z notranjo opremo pa smo želeli pokazati, kako se tradicija in sodobnost povezujeta, prelivata." O prenovljenem turističneminfor-macijskem centru pa je spregovorila njegova nova vodja Vesna Savič. Predstavila je idejo turizma v Ribnici ter TlC-a kot vozlišča informacij celotne Ribniške doline. Kot je bila že nekdaj ideja, naj bi to sedaj zares zaživelo, vse informacije od celotne skupnosti in vseh zelo različnih društev, ki delujejo na tem področju, naj bi se stekale sem, v TIC. Tu bi skrbeli tudi za oglaševanje in izdatno pomoč le-tem ter vzpodbudo za delo in razvoj. Sicer pa naj bi se povezovali tako lokalno, regionalno z ostalimi centri kot tudi na nacionalnem nivoju s Slovensko turistično organizacijo. Kot zanimivost je povedala, da je bila prva obiskovalka Angležinja. To že nekaj pove - da smo zanimivi tudi za širši svet. “Zelo močna zgodba je zgodba suhe robe z blagovno znamko, a ne smemo ostati samo pri tem. Narediti, ustvariti moramo zgodbe o naravnih in vseh ostalih znamenitostih Ribnice, o visokem, vzpodbujajočem turizmu, pa adrenalinskem in doživljajskem." Na odprtju sta spregovorila še Vida Koporc Sedej, višja svetovalka na Ministrstvu za kulturo RS, in dr. Vito Hazler, profesor etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vida Koporc Sedej je bila zares vesela, da se v Ribnici odpirata muze- ZEšero jska trgovina in TIC. Izpostavila je pomembnost muzejske trgovine kot pomoč muzeju za ustvarjanje muzejske zbirke in ohranjanje dediščine ter komuniciranje med muzejskimi zbirkami in obiskovalci. "Muzejska trgovina ribniškega Muzeja, Ribnice in Ribniške doline je sad naporne in zahtevne naloge, na podlagi temeljitih, sistematičnih in strokovnih izhodišč, ki so se intenzivno pričela v preteklih letih. Najprej s pripravo vsebinskega projekta 'Muzejska trgovina v Ribnici', nadaljevale s prireditvijo 'En dan z muzejsko trgovino v Ribnici', s katero je bila javnost opozorjena na prepotrebno dodatno ponudbo kraja. Z današnjim dnem se odpirajo vrata v svet predmetov domače obrti, suhorobarskih in lončarskih izdelkov, reprodukcij predmetov z razstav ribniškega Muzeja, simbolov Ribniške doline, tiskovin, ki so nastale v Ribnici in govorijo o njej, in tipičnih ribniških oblačilih." Za konec je izrazila tudi željo, da bi bil projekt na področju muzejske trgovine zgled tudi drugim muzejem po Sloveniji in da ga bi bilo moč uspešno povezovati s podobnimi projekti v Sloveniji in Evropski uniji ter bi tako "v bistveni meri prispeval k boljši prepoznavnosti Slovenije in slovenskih muzejev." Dr. Vito Hazler, ki v naše konce zahaja že 10 let kot veliki svetovalec pri marsikaterem projektu, je v kratkem govoru povedal, da moramo biti na vse, kar je tu doma ali je tu nastalo, ponosni, saj imamo edinstvene danosti, ki bi jih radi poznali tudi drugod po svetu. Da pa ne bi samo poslušali uradnih govorov, sta nam Franc Jaklič in Medard Pucelj, ki je žlice nav- ihano imenoval kar premična kulturna dediščina, v hudomušnem nastopu pokazala, da lahko tako trgovina, ki se je ravno odprla, kot tudi Ribničan 'zdumar' živita z roko v roki in si pomagata ter bogatita deželo suhe robe. Muzejska trgovina, le-ta bo imela deljen delovni čas, a bo moč v njej kupovati tudi, ko bo delal samo TIC, in TIC, bosta med tednom odprta vsak dan med deveto in devetnajsto uro ter tudi ob sobotah dopoldne, ostali del vikenda pa se bo za zdaj možno s TIC-em - glede ogledov in turističnih programov v naši dolini le dogovoriti. Prepričani smo, da bo veliko povpraševanje kmalu odprlo TIC tudi preko celotnega vikenda, vsaj spomladi, poleti in jeseni. Ogledi bodo vodeni v slovenščini, angleščini, pa tudi v srbskem in hrvaškem jeziku. Koliko bodo ogledi stali, pa bo odvisno, kaj vse bi radi obiskovalci videli in koliko časa naj bi trajali. V pripravi so tudi že najrazličnejši celodnevni programi - od potepa po Mali in Veliki gori, kolesarjenja, do kombinacije ogledov in aktivnega dopusta. V muzejski trgovini pa bo možna izbira med do 150 različnimi izdelki (vsi s poreklom). Pritegnejo celostna podoba, ne samo trgovina, temveč tudi oznaka izdelkov, Ribniška bajka, pripeta na dežniku in nogavicah z zlatimi ribicami, papirnate vrečke in škr-niclji, preko katerih se bo lahko naučiti pripraviti ribniško povanco ali ajdove žgance. Podobo trgovine in oznak je izdelal domačin, arhitekt Janez Zobec. Tudi označbe po Ribnici, kjer sta trgovina in TIC, bodo kmalu urejene, upamo pa tudi na tablo z napisom Ribnica na Škofljici. Morda le malenkosti, a vsaka bo po malem doprinesla k razpoznavnosti in večjemu zadovoljstvu Ribnice, ki bo lahko polno zaživela le, če bodo v njej še naprej živeli ljudje dobre volje, odprtih rok, nasmejanih obrazov in pristne povezanosti. Ne nazadnje: kraj smo ljudje. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Dobrodošlico ob vstopu v trgovino so tisti dan z okusnim PECIVOM PONUDILE PODEŽELSKE ŽENE NOVA KOTLOVNICA V BIVŠI KASARNI SDS želi vzpostaviti učinkovit in cenejši sistem ogrevanja mestnega naselja Med realno izvedljive projekte Slovenska demokratska stranka (SDS) prišteva predlog nove topolovodne oskrbe mestnega naselja in čeprav ga ne bo uvrstila na dnevni red občinskega sveta, je njegov pobudnik Jože Levstek prepričan, da bo nova oblast lahko jeseni Novinarska konferenca SDS je bila že druga v nizu predstavitev idejnih projektov TE STRANKE, ki SEJE LOTILA DRUGAČNEGA PRISTOPA DO REŠEVANJA AKUTNIH IN AKTUALNIH RIBNIŠKIH PROBLEMOV. NA SEJAH OS JI S PREDLOGI PONAVADI NE USPE, PREKO NOVINARSKIH KONFERENC PA ŽELI PRODRETI V JAVNOST IN JO USMERITI V RAZMIŠLJANJE! NAJPREJ 0 RAZVOJU TURIZMA, ZDAJ 0 PRIHODNOSTI OGREVANJA. vsaj z nečim konkretnim lahko kandidirala za evropska sredstva. Idealna priložnost je bila zamujena že pred leti, ko so se med Inlesom in Občino odvijali intenzivni pogovori o ogrevanju mesta z biomaso, ki jo je imelo omenjeno podjetje dovolj, njegovi kotli pa so bili za lastne potrebe preveliki. Inles je tako racionaliziral svoje ogrevanje, se odpovedal velikemu kotlu, Občina pa se bo zato bržkone morala lotiti kakega dražjega projekta. Levstek meni, da bilo najbolj smiselno zgraditi kotlovnico s soproizvodnjo električne energije v poletnem času, ko je poraba toplotne energije bistveno manjša, proizvodnja energije pa bi bila stabilna. Rešeto Mesto se v 71% ogreva na ekstra lahko kurilno olje, ki mu jo dobavljajo lokalne kotlovnice. Taka oskrba je seveda dražja, zato se v Ribnici že dolgo razmišlja o mreži daljinskega ogrevanja, ki bi bila bolj učinkovita kot sedanja, ko je nanjo priključenih le 30% vseh možnih uporabnikov. Šola, vrtec, zdravstveni dom, blagovnice in industrijski obrati imajo lastne kotlovnice, ravno tako Prijateljev in Knafljev trg, medtem ko imajo individualne stanovanjske hiše svoja kurišča. Kotli so stari preko 30 let in jih bo treba slej ko prej zamenjati oz. še bolje: vzpostaviti racionalen in učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, na katerega bi bilo priključenih vsaj 60% stanovanj in poslovnih prostorov v mestu, meni Jože Levstek. V 100 mio SIT vredno investicijo bi se morala z denarjem vključiti tudi EU, Miha Klun pa računa tudi na kako javno-zasebno partnerstvo, "saj bi morali prepričati podjetja, da naj vlagajo v ta konec, kjer so na razpolago poceni surovine in primerna infrastruktura." Zanimivo je, da se je predloga projekta lotil svetnik SDS, ki je sicer strokovnjak na področju kmetijstva, dodelal pa ga je do te mere, da je predlagal tudi najprimernejšo lokacijo za novo kotlovnico: bivša Kasarna. Ta je dovolj odmaknjena od centra in stanovanjskih naselij. Tekst in foto ALENKA PAHUUE 5 n cus Klara» ■. >i/v«>rvj >■ OvVOfOO-d Nadauevanje s strani 2 Sara sije največ točk nabrala pri ureditvi prostega šopka in aranžiranju pogrinjka. Sodniki ves čas spremljajo cvetličarja pri delu in opazujejo ter strogo točkujejo stvari, na katere laik še pomisli ne: tehnična izvedba, skladnost barv vse do posameznih odtenkov, slog aranžiran]a, oskrba rastlin z vodo...Sama ideja niti toliko ne šteje kot vse postranske dejavnosti, na katere mora tekmovalec paziti. Ha državnem tekmovanju so bile dodeljene tri teme, na evropskem prvenstvu jih bo šest, v ospredju pa bo 400 let Rembrandta, tako da seje Sara s pomočjo strokovnih kolegov že lotila iskanja iztočnice, ki bi tega nizozemskega umetnika prikazala v rožnati lučL.Projekt bo drag in naša Ribničanka upa, da zalogaj finančno ne bo tako grenak in ji bodo udeležbo na prvenstvu olajšali tudi kaki sponzorji, saj se bo strošek lahko hitro zavrtel na 2 mio SIT. Sari nastop na državnem festivalu ni prinesel strahu, celo začudena je bila nad svojo sproščenostjo, pravi. Šla j e za ciljem, da zmaga, čeprav j e poznala le eno sotekmovalko, za lovoriko pa seje borila z 12. Lani so bili na primer v senior kategoriji le 4 tekmovalci. Tekmovalni uspehi pripeljejo cvetliöaqu dober glas, zato se morda tudi v tvoji glavi porajajo kake nove ideje - morda lastna cvetličarna? "0 tem še ne razmišljam, ker sem v kolektivu, ki se razume med sabo, si pomaga in zaupa. V Ljubljani sem navajena na širok spekter ljudi in si lahko več privoščim glede uresničevanja svojih cvetličarskih idej." SARA LOVŠIN, prva mlada dama cvetličarstva 2006 Na osvojitev prestižnega naslova državne prvakinje v cvetličarstvu v kategoriji za mlade do 25 let nas je opozorila tvoja sorodnica Erika. Ponosna, da si dosegla eno najvišjih stopničk v svojem poklicu, in to komaj 22-letna. Ta zgodba s svetlo prihodnostjo se je začela ravno z obiski v njeni cvetličarni, kajne? Že od male šole sem bila pri njej kuhana in pečena in razumljivo je, da je bila Erika na moje priznanje najbolj ponosna. Samo njej sem tudi dovolila, da je šla na podelitev priznanj, ker sem bolj sramežljive sorte...Hkrati pa je istega poklica in dobro ve, koliko truda in znanja je potrebno za uspeh te vrste. Tebi so se poklicne karte zelo hitro sestavile v lepo zaporedje, saj si zaposlena v eni najbolj renomiranih cvetličarn v Sloveniji -Cvetje ELI. Padla sekirica v med? Bila sem ob pravem času na pravem mestu. V osmem razredu sem iskala prakso, želela ven iz Ribnice iskat srečo in boljše možnosti za uspeh in pristala v omenjeni cvetličarni, ki ravno letos praznuje 35 let. Lastnika, zakonca Seliškar, zelo spoštujem, ker sta uspešna v svojem poklicu in sta veliko izkusila, vesela pa sem, daje tudi kolektiv del te uspešne zgodbe, saj je Cvetje ELI dolga leta v samem vrhu cvetličarstva. Letos kar obe prvakinji - senior in junior- prihajava od tam, sicer pa so njeni zaposleni 'domov' prinesli že devet osvojenih naslovov državnih prvakov. Take lovorike se lahko dosega samo, če se dela v dobrih pogojih in dobrem kolektivu, ki se podpira in si izmenjuje zamisli. Eden večjih projektov je bilo ob zasedanju OVSE v Ljubljani, veliko delamo ob državnih ali drugih medijsko zelo poznanih prireditvah ter za TV - oddaje, kot sta na primer Z Mariem Spet doma in Z Natalijo pri Joževcu. Sodeč po cvetočih balkonih in barvitih vrtovih smo Slovenci nori na rože in zapeljani od njihove lepote... To kažejo tudi podatki, po katerih je Slovenija po prodaji cvetja v vrhu evropskih držav. Po mestih, še posebej na podeželju, dajo ljudje urejeni okolici in cvetju velik pomen. Je pa tudi res, da si za razliko od Slovencev veliko pogosteje med seboj cvetje poklanjajo Francozi, ki jim je to darilo za vsako priložnost. Pri nas je še vedno prevladujoča miselnost, da so rožice preskromno darilo, ki bo tudi hitro ovenelo... Vrtnarji zadnja leta opominjajo navdušene urejevalce vrtov, da zna biti kaj hitro tudi rož preveč. Kot cvetličarka lahko deliš to mnenje z njimi? Rož ni nikoli preveč, vsaj pri meni osebno ne. Nimam sicer rada velikih količin, bolje je manj, pa tisto dobro. Najlepše si bržkone tudi še nisi izvolila? Najlepše so mi rožice določenega sezonskega obdobja oz. jih izbiram glede na to, kake volje sem. Spominčice pa vedno najtežje dočakam... Travniške rožice v času poudarjanja vsega, kar je eko in bio, postajajo tudi cvetličarski hit. Je res cvetje tako težko naravno vzgojiti in ali so ravno zato naravne rastline postale dobro prodajan artikel? Ce bi vse naravno vzgojene rože ostale dlje časa lepe, laboratoriji za vzgajanje rož ne bi bili potrebni. Tudi v cvetličarstvu se razvija tehnologija in sama sem za novitete in grem s časom naprej. Čas pa rojeva tudi drugačne potrebe in tako se v Ljubljani že prodajajo šmarnice in spominčice, ker jih stranke v urbanih naseljih nimajo kje nabrati. Mnoge gospe si zato raje omislijo umetne rože, ki cvetličarju verjetno niso preveč blizu... Umetnega cvetja ne maram. Rada imam preproste rožice, vsake toliko časa pa si prinesem tudi kako bolj eksotično cvetlico. Pri nas doma tudi ni kakega posebej raznovrstnega cvetja, le 80 orhidej. Oče nas vsake toliko razveseli, ko mu kot dobavitelju rezanega cvetja po koncu dneva ostane kak neprodan cvet in jih spnemo v barvit šopek. V zelje vam s prodajo cvetja gotovo po malem skačejo tudi nakupovalni centri, s katerimi že bijete konkurenčni boj, saj cvetličarji ne ponujate rož po najnižjih cenah? Prav moti me, da se rože prodajajo že na vsakem vogalu. Rože so za v cvetličarno, ne pa za nakupovalne centre in bencinske črpalke. Ve se, da od tega oni nimajo kakega velikega profita, odnos do rož pa je veliko slabši, kot ga gojimo v cvetličarnah. Naj se spomnijo kake druge tržne niše, ki bi pritegnila ljudi... Neurejen cvetlični trg je črna pika v Sloveniji, kjer še vedno prevladujejo grosisti, ki s kombijem pripeljejo rože pred cvetličarno. V tujini prevladuje cash&carry sistem, ko si lastniki sami hodijo nabavljat robo, pri nas pa obstajata samo dva taka centra. Stranke bi morda potem imele tudi večjo možnost izbire, saj zdaj marsikateri cvetličar ne more ugoditi njihovim željam. Ponudba je pogosto enolična, izgovor pa, da gredo te rože najbolj v promet... Potem bi bili vsi v Ribnici oblečeni v kavbojke in črne majice, če karikiram. Cvetličar mora sam ponuditi rože, ne pa da jih stranka išče in zaman povprašuje. Za to pa je potreben pogum, saj je treba vsakič ponuditi kaj novega. Morda se kupec ne bo takoj odločil za novost, kasneje pa jo bo sprejel. Torej strankam ni moč pripisati konzervativnosti, marveč manjka poguma cvetličarjem? Mladi pri izbiri cvetja nasploh niso več konzervativni in napaka cvetličarjev je, da ne znajo ponuditi novega cvetja. Marsikatera stranka bi se še dala prepričati, saj gredo ljudje s časom naprej, le svetovati jim je treba in pridobiti njihovo zaupanje, pa bodo cvetličarju rade volje pustili proste roke pri sproščanju domišljije. S fioristko se je pogovarjala Alenka Pahuue Foto arhiv Sara Lovšin 8 Hešero NA OBMOČNI REVIJI PET SODELUJOČIH ZBOROV IN SKUPIN Lepa, sončna sobota 6. maja je bila čisto pomladno obarvana, večerni koncert milozvočnih melodij pa lahko tak dan le še obogati. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ribnica, je ta dan namreč v Sodražici organiziral območno revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Kljub temu, da na našem območju deluje veliko število zborov in malih pevskih skupin, so na reviji sodelovali le štirje zbori oz. skupine z našega konca ter oktet Kres iz Cerknice. Revijo je strokovno spremljal Mitja Gobec, kije spremljal tudi lansko medobmočno revijo malih pevskih skupin pri Novi Štifti. Na reviji, ki je potekala v telovadnici Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj v Sodražici, so se tako predstavili in veselje trosili, kot je v programskem listu zapisal vodja Ol JSKD Ribnica Jože Lampe, Župnijski pevski zbor Velike Poljane, Oktet Kres Cerknica, Nonet Vitra Ribnica, Moški zbor D'Gamabis Dolenja vas in Umetniško društvo župnijski pevski zbor Ribnica. Vsak zbor ali skupina, je zapel po tri pripravljene skladbe, precej je bilo ljudskih, nekaj pa tudi umetnih in tujih, kot je bila na primer južnoameriška La Cucaracha, ki so jo zapeli fantje iz Cerknice, ali pa pesem pravoslavne liturgije Blagoslovi duše moja Gospoda in ameriška Only you v izvedbi D'Gamabis ter Gallusova latinska Ecce quomodo moritur iustus v izvedbi ribniškega župnijskega pevskega zbora. Izbor vseh pesmi je pohvalil tudi Mitja Gobec, ki je vsaki skupini in zboru izredno natančno prisluhnil, z namenom, da zborom in skupinam pove svoje mnenje, pohvale in morebitne predloge, da bi pevci napredovali. Po koncu revije je strokovni spremljevalec revije Mitja Gobec povedal, da je bila “revija zelo prijetna in zares škoda, da ni bilo zanjo večjega zanimanja zborov. Zelo preseneča, da ob takemu številu zborov in skupin, govorilo se je celo o številki 12, ni bilo več sodelujočih. Po večini zbori kar čakajo, da se lahko predstavijo, družijo in v pevskemu znanju na ta način tudi rastejo. Morda je tudi stvar organizacije, da bi jih moral organizator bolj motivirati. Ponekod je postala udeležba na revijah celo obvezna, če želijo zbori pridobiti sredstva na razpisih JSKD oz. občine. Sicer pa so me vsi sodelujoči razveselili. Vesel sem zbora z Velikih Poljah, saj je to pravo mesto, da se predstavijo. Všeč mi je bilo tudi, da se je pridružil oktet iz Cerknice, ki se revije na svojem koncu ni mogel udeležiti in dokazal, da petje ne pozna ne občinskih ne drugih meja. Tudi dečki d'Gamabis so presenetili. Kaže se tendenca mladih po udejstvovanju in petju zelo različnih pesmi, kar je samo pozitivno. Lepo jih je bilo slišati in pozna se, da se vodja uči solopetja. In na koncu je nastopil še Župnijski pevski zbor Ribnica in z odličnim izborom lepo zaključil večer. Zbor je kvaliteten in suvereno nastopa in poje ne samo pri mašah in slovesnostih, ampak tudi na revijah, koncertih in drugih prireditvah." Tako je Mitja Gobec na kratko spregovoril, več pa je zborom napisal v posebnem pismu, kjer je združil vzpodbudne besede, pohvale in kakšen predlog po izboljšanju. "Predvsem pa je to druženje. Ni tako pomembna le kvaliteta, kot to, da so revije priložnost, da se pevci predstavijo. To ni tekmovanje. Naslednjič si želimo čimveč pevcev in pevk, skupin in zborov, da bomo zares trosili veselje še naprej," \e vzpodbudno končal Mitja Gobec. Spremljala in prepevala Zdenka Mihelič Foto Marko Burger Društvo mažoret in plesalcev Ribnica vas vabi na "PLESNO REVIJO" OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 2005/06. ZA VAS BOMO PLESALI V PETEK, 9. JUNUA, NA ODRU CENTRA IDEAL V Ribnici. Zaveso bomo dvignili ob 18. URI IN VAM POPESTRILI PETKOV POPOLDAN. Najvljudneje vabueni. ftešET) 31. tradicionalno srečanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske sobota, 10. junij, ob 20. uri, dvorana DC-16, Dolenja vas Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. 01 JSKD Ribnica T n F r H m R 2 H Pogled v babičino skrinjo % 0 Lepo naprošamo vse, ki morda NA SVOJIH PODSTREŠJIH ŠE HRANITE OBLAČILA SVOJIH PREDNIKOV, DA STOPITE V STIK Z NAMI, SAJ BOMO LAHKO Z VAŠO DOBRO VOLJO IN NAŠIM ZNANJEM TO DRAGOCENO DEDIŠČINO OHRANILI TUDI ZANAMCEM. H m z H Alenka Pakiž, 01/5375 904 SPOŠTOVANE ČLANICE DRŽ ! Komaj smo obdelale vse aktivnosti v maju, že vas vabim k sodelovanju za letošnji junij. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V DOLENJI VASI, sobota, ob 20. uri, v dvorani D C-16 Lepo vabljene na srečanje, kjer boste lahko poslušale tudi naše pevke Vesele Ribnčanke. ROČNE SPRETNOSTI, torek, 13., ob 19. uri, v prostorih TVD Partizan Tokrat nam bo naša članica Francka Dejak pokazala risanje na svilo in lahko si bomo izdelale kakšno zanimivo ruto. Proti plačilu nam bo ga. Francka preskrbela tudi material in svilo. Opomba: Ker se bližajo počitnice, bomo z ročnimi deli zopet nadaljevale meseca septembra. KUHARSKI TEČAJ, petek, 16., ob 18.uri 30, v prostorih Inlesove jedilnice Na tečaju bomo pripravljale in pokušale ribje jedi, vodila pa ga bo Emilija Pavlič iz Kopra. Cena: 1.500.00 sit na osebo. Prijave zbira ga. Danica na tel. 031/ 881-281 ali ga. Marinka na tel. 051/ 362-664. SPOMLADANSKI POHOD NA JEZERO JE PRESTAVLJEN NA MESEC JULIJ! Predsednica DRŽ RIBNICA: Marinka Vesel 9 niJL3ivVl§5 0*1 OBAl'XZ^Kl rxi so se Vsi pogledi bivše Jugoslavije >Z MOPEDI DO Po lanskoletni uspešni odpravi osmih mopedistov do Splita, ko so si zadali za letošnje leto odpeljati turo vsaj do Dubrovnika, če ne do Črne gore, seje ekipa okrepila, pridobila celo podporo Tomosa z motorčki ter se odpravila na pot. Žal jih je slabo vreme preganjalo skoraj cel čas. A za prave prijatelje, ki se razumejo, je bila to le preizkušnja.^Skupaj so dosegli cilj - Črno goro in metropolo črnogorskega turizma Budvo ter Sv. Stefan. Na pot so se podali Marko Kljun, Tone Dejak, Igor Šega, Matjaž Petek, Frenk Lovšin (vsi iz D. Lazov), Edi Ilc z Griča ter iz Žlebiča Rudi Ilc in Luka Pintar. Vsi našteti so bili tudi na prvi APN tour lansko leto. Letos pa so se jim pridružili pri dogodivščini še Ivan Šega, ki je lansko leto skrbel za kuhinjo, pa Janez Klun (oba iz Dolenjih Lazov) ter Grosupeljčan Brane Gore. Dvanajsti član mopedistične ekipe naj bi bil še Tone Jagodic iz Grosuplja, a je bila žal bolezen tista, ki mu je preprečila to nepozabno doživetje. Kot lani so bili seveda okrepljeni tudi s spremljevalnim malim tovornjakom in potovalno kuhinjo. Zanjo pa za nabavo raznih stvari in goriva ter tudi za iznajdljivost pri sušenju oblačil sta skrbela Janez Arko in Uroš Andoljšek, ki je bil z ekipo že lansko leto. Ekipa, ki si je letos zadala zelo zahteven cilj - z mopedi po jadranski magistrali do Splita, Dubrovnika in Budve v Črni gori, nazaj pa skozi Mostar in Jajce ter Plitvičkih jezer in Karlovca nazaj v Slovenijo, je morala svoj načrt zaradi vremenskih nevšečnosti peti dan malo spremeniti in končati svojo pot ob povratku iz Budve na trajektu iz Dubrovnika do Reke. Tam pa so v ponedeljek zopet zajahali svoje konjičke ter se preko G robnika vrnili domov v Dolenje Laze, od koder so pred šestimi dnevi, 26. aprila, krenili na pot. Tudi ob prihodu jih je pričakala množica navdušenih ljudi ter s harmoniko in ploskanjem pospremila še zadnje metre njihove deževne avanture. A vsaj vrnili so se v popolnem sončku. Več kot odlični golaž, ki so jim ga pripravili za dobrodošlico, jim je teknil kot še nikoli, tako da so bile vse težave z vremenom, mokrimi oblačili, čevlji in kapljanjem dežja za obleko že skoraj pozabljene. Morda je težavam z vremenom botrovala tudi izbira časa za 'napad' na Črno goro. Morda, kajti lani jim je bilo vreme bolj naklonjeno; potovali so konec avgusta. Izbira termina pa ni bila naključna. Letos so namreč med sponzorje privabili tudi podjetje Tomos iz Kopra, ki izdeluje motorje. Sodelovanje s Tomosom pa ni kar tako: Tomos jim je dal na voljo testiranje treh motorjev (Tomos fletcher, Tomos jüngster ter Tomos Enduro 125 ccm) ter želel, da bi se odpravili na pot pred sezono in se oglasili v njihovemu predstavništvu na Hrvaškem, v Splitu. Tako so se navdušeni mopedisti res odpravili na pot že konec aprila ter v Splitu pozdravili tomosovce. Za Tomos pa bodo napisali tudi dnevnik s poti in svoja opažanja glede motorjev, ki so jih testirali. Tone Dejak, bolj znan pod imenom Šerif, je vseskozi vozil Enduro in bil precej zadovoljen, ko je skupaj z ostalimi po 1094 kilometrih (od planiranih 1642) skupne poti in skupaj porabljenih 400 litrih goriva srečno privozil v Laze. Kljub temu, da zaradi dežja niso videli Mostarja, Jajca in prečudovitih Plitvic, pa so cilj doseglli - Črna gora z Budvo in Sv. Štefanom jim je ležala pod nogami in motorji. Dokazali so, da homogena ekipa lahko doseže vse in še več. Nič se niso kregali, maksimalno so se razumeli in to jih je vodilo do cilja. Mokra oblačila, ki jim ni bilo konca, pa trije 'gumi defekti' in nekaj manjših okvar- vse bo pozabljeno, toda prijateljstvo in nepozabne dogodivščine ter lepi kraji bodo za vedno zapisani v njih. Za naslednje leto so načrti zato zopet veliki. Tomas jim je celo obljubil, da jih vse opremi z Endurami 125 ccm, če gredo v Grčijo. Kam jo bodo mahnili, še ni jasno, najverjetneje pa bo to poletni čas potepa. Zdenka Mihelič, Foto arhiv APN TOUR 2006 Naslednja številka Rešeta izide 29. junija. Gradivo oddajte do 16. junija. 10 lešem MOTORISTI ZA POMOČ PONESREČENIM MOTORISTOM Že 8. tradicionalni motoristični blagoslov ni imel ravno idealnega vremena in tudi ne toliko ljubiteljev in lastnikov jeklenih konjičkov kot ob lanskoletnem sončnem vremenu. Toda letošnje srečanje in blagoslov sta bila nekaj posebnega, kajti društvo "Motoristi za motoriste" seje prvič uradno predstavilo. Ustanovljeno je bilo 23. marca. Plemenit namen in nesebična poteza motoristov v skrbi za druge sta glavni značilnosti tega humanitarnega društva. Že na lanskem blagoslovu motorjev, motoristk in motoristov pri Novi Štifti je bilo prvo, a še neformalno darovanje za pomoč ponesrečenim motoristom v Sloveniji. Nesebična ideja patra Nika je zorela in letošnjega 23. marca se je društvo "Motoristi za motoriste" tudi uradno registriralo. Pobudnik in idejni oče projekta pater Niko Žvokelj, takratni članMKRib'nčan,se je od Nove Štifte preselil v župnijo Strunjan, a ideja in plemenito delo zato še nista zamrla. Še več, pater Niko se je odločil zadevo speljati do konca, torej do točke, da bo društvo tistim, ki jih doleti nesreča ali sorodnikom, lahko pomagalo. Denar sicer res ni vse, a ob nesreči pomaga, pravijo v društvu. Nesreča pomeni nenaden preobrat življenja v krogu družine in potegne za seboj celo vrsto stvari, na katere prej človek niti pomisli ne. In takrat so besede tolažbe, prijateljski stisk roke, rama, na kateri človek lahko zajoče, in nekdo, ki te posluša, pa tudi solidarna pomoč tisto, kar prizadetemu človeku ali svojcem pomaga prebroditi največje krize. Temu je pritrdil in društvo pozdravil tudi župan občine Sodražica Andrej Pogorelec, ki se je udeležil letošnjega 8. motorističnega blagoslova pri Novi Štifti. V prvem, neuradnem letu delovanja, lani, so na pobudo patra Nika in takratnega Moto kluba Rib'nöan zbrali "štartnih" 125.000 SIT, na 7. blagoslovu pa so solidarni motoristi že darovali in prispevali neverjetnih 560.000 SIT. Na zboru motoristov v Logatcu še 44.000 SIT in na zboru motoristov v Loškem Potoku 70.000 SIT. V letu 2006 so na konto društva prispevali koprski motoristi (30.000 SIT), .Reš ero ob blagoslovu pri Novi Štifti pa se je kljub izredno slabemu vremenu in okrnjeni udeležbi nabralo 210.000 SIT. Torej društvo ni samo ribniško ali dolenjsko, temveč je vseslovensko in tudi edino tako humanitarno društvo v Sloveniji. Vodstvo društva, ki ga sestavljajo predsednik pater Niko Žvokelj, tajnik Pavle Hočevar, blagajnik Lojze Arko ter člana Peter Baloh in Tone Okorn, si želi, da bi se na ta projekt spomnili na vsaki motoristični prireditvi. V lanskem letu je društvo s finančnim vložkom 150.000 SIT tako pomagalo mali Nini iz Ormoža, ki je ob nesreči izgubila starša, in Maksu iz Novega mesta, ki je ob nesreči izgubil očeta, v višini 100.000 SIT. Velika želja društva je, da bi se enkrat na leto organizirala vseslovenska motoristična prireditev, kjer bi lahko sodelovali prav vsi, ki jim motociklizem nekaj pomeni. S tem bi postavili steber in osnovni vir pomoči, ki bi v tragičnih trenutkih omilil prenekatero stisko. Zato pozivajo vse, motoriste in ostale ljubitelje jeklenih konjičkov, da po svojih močeh pomagajo pri sno- vanju tega sklada, saj, pravijo, "lahko že v naslednjem trenutku nesreča prizadene katerega koli izmed nas." Po končanem blagoslovu pri Novi Štifti je predsednik MzM pater Niko apeliral na vse, da med motoristi širijo idejo o medsebojni pomoči in propagirajo delovanje društva na vseh moto prireditvah ter sporočajo morebitne pomoči potrebne. Pri Novi Štifti se je zbralo okrog 200 motoristov in motoristk, med njimi tudi nekaj znanih imen, kot vedno tudi puščavski lisjak Miran Stanovnik. Vsem motoristom želimo varno vožnjo z upoštevanjem hitrostnih omejitev. Gotovo pa nekaterim to ni dovolj, takrat v društvu priporočajo, da se podajo na recimo nam najbližje dirkališče G robnik in motor poženejo na vso moč. Zdenka Mihelič Foto arhiv društva Motoristi za motoriste PROJEKT N 'ZBUDI SE'! NOVI TEMELJI V RIBNICI Vsak se strinja z idejami, ki jih predstavljam, vsak kima, vsi me vzpodbujajo,... Nihče, ampak res nihče pa mi ni ponudil roke in stopil na to pot. Institucije imajo toliko posla same s seboj, svojimi obrazci, hierarhijo, togostjo...in z njimi si ne moreš pomagati. Dobila sem vtis, da so vsi, s komer sem govorila, grozno zasedeni, nimajo časa ali pa so brezvoljni. Politika pravi, da je že poskušala večino stvari, ampak tako ali tako se ne obnese. Finančna sredstva države, ki subvencionirajo tovrstne projekte, so že razdeljena, zlorabljena ali pa razpis še ni objavljen. Če že obstaja kakšen, ki bi bil primeren, zadeve ne ustrezajo razpisanim pogojem. Lokalna skupnost je finančno na "psu". Šole in vrtci so financirani iz proračuna in lokalne skupnosti ter še sami nimajo dovolj finančnih sredstev za kakšne posebne projekte...Kaj vse sem že slišala!? Kaj bi morali storiti, da.se nekaj zgane, da se zbere peščica ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati za nekaj, kar bi pripomoglo k reševanju problemov sedanjosti, na nivoju družine, lokalne skupnosti in države? Kaj bi bilo potrebno reči, da bi nekdo rekel: "Poslušaj, poiščiva prostor, računalnik, telefon, razdeliva si naloge, skupaj začrtajva prve korake..." Ves čas mislim na to, da bom srečala prave ljudi na pravem mestu, ki bodo pripomogli k temu, da se nekaj ljudi zgane, da začnemo graditi nove temelje, za BOLJŠI JUTRI. Organizirati se mora skupina ljudi in postaviti programe, ducat teh imam že sama, dodali bi še vaše...Na osnovi izbranih programov bi bilo potrebno sprejeti finančni načrt in začeti z zbiranjem denarnih sredstev za začetek izvajanja programov. Samo najprej moramo najti v okviru obstoječe zakonodaje organizacijsko strukturo, kako bi tovrstne programe izvajali. V mislih imam tudi nekaj lokacij, o katerih bi lahko razpravljali, programe bi vodili po celi Sloveniji, nekateri bi bili usmerjeni k pridobivanju dobička, npr. kaj vem, zdaj viharim, trženje ekološko pridelanih živil, proizvodnja in trženje čebelnjakov... Skratka nekaj, kar bi pripomoglo k vračanju k naravi, inovacije s področja eko tehnologije... Napotila bi vas še na dva linka, in sicer: http://www.gibanje.org/forum/viewtopic.php?t= 224, kjer zelo podrobno opisujem svoje ideje in so se mi pridružili ljudje z istim imenovalcem. http://www.rsk-k!ub.si/forum/viewtopic.php?t=244, svoje predloge in misli sem napotila tudi na Ribniški študentski klub. Njihov odziv si lahko preberete na tem linku. Če ste se našli znotraj tega poziva, če imate dovolj ignorance s strani institucij in se želite aktivno vključiti v projekte, se lahko javite na zgornja dva linka ali na GSM: 051/ 363-667 Lučkica /i O Ribniški gasilski dom okrašen s fresko sv. Florijana 3 0 z Ribniški gasilci tradicije ne zanemarjajo in tako je po sliki sv. Florijana, ki jo je leta 1903 naslikal neznani slikar in je visela v gasilski spominski sobi, nastala freska. Ta od V. maja krasi gasilski dom, delo pa je bilo zaupano umetniku Mašuku, ki je naredil že več kot 15 fresk sv. Florijana. V Ribnico ga je pripeljal in med ustvarjanjem freske gostil član PGD France Klun. Željo, da bi taka freska ščitila in krasila gasilski dom, je pred leti predlagal zdaj že pokojni poveljnik Jože Petelin-Suščev, za njeno izdelavo pa največ sredstev namenil tudi že pokojni Fresko so odkrili gasilski veterani, blagoslovi pa župnik Anton Berčan. Ker je obrnjena v smeri križišča, bo vidna mnogim, ki prečkajo naseue, dom paimazdajtako podobo, kot smo je vajeni gledati marsikje po svetu. Ivan Drobnič-Koliščar iz Gorenje vasi. Svoj prispevek so dali še Andrej Arko, Marija in Nuša Petelin, vsi iz znanih ribniških družin, je ob slovesnem blagoslovu freske pred zbranimi gasilci dejal predsednik Matjaž Virant. Gasilci prisotnih niso pustili oditi brez pogostitve, saj je bila ta nedelja tudi dan, ko so gasilci prejeli božji blagoslov v farni cerkvi in je bil to zanje v več pogledih svečan dan. Tekst in foto AP Slika iz začetka 20. stol. je morala po 2. sv. v. v ilegalo, v varstvo jo je vzel poveunik Ivan Arko-Rajhov. Ko je bil dom obnovuen, jo je takratni tajnik društva Janez Arko sliko spet pripeual nazaj in ostaja del zgodovinskega spomina ribniškega gasilstva. NA PRIGORIŠKEM POLJU BLAGOSLOVILI KAPELICO SV. ANTONA PUŠČAVNIKA Na Prigoriškem polju je dolenjevaški župnik Branko Potočnik blagoslovil kapelico, ki jo je postavil Tone Klun, Španov Tone iz Prigorice. Kapelico je ob pomoči še nekaterih postavil z lastnimi rokami. Idejo oz. navdih je dobil pred dobrim letom, ko je v spanju zaslišal glas: Sezidaj kapelico! In tako se je dela lotil 27. aprila 2005. Kapelico krasi freska Antona Puščavnika, ki je tudi zavetnik polj, njiv in lepo spremlja ter varuje dela na Prigoriškem polju. Hkrati tudi opozarja mimoidoče med Prigorico in Otavicami, da postojijo in si ogledajo lično narejeno kapelico, ob kateri se je v zgodnjem nedeljskem popoldnevu 14. maja zbrala zgledna množica domačinov. Blagoslovu je bilo do zadnjih trenutkov naklonjeno tudi vreme. S prostim očesom se kapelica se sredi Prigoriškega polja lepo vidi tudi z Male gore, izpred cerkve sv. Ane. Marko Modrej Foto Tone Lovšin V cvetju tvojih let je utihnil tvoj glas, a nazaj se ne vrne nikdar. ZAHVALA V 33. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, svak in stric VINKO ORAŽEM iz Rakitnice 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili našo bolečino, ter vsem, ki ste Vinka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi i? Aešero Zemlja je vzela, kar je njenega, Tega, kar nosimo v srcih, nam ne more vzeti nihče. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta FRANCETA ZAJCA Pod rušo si nesel vse svoje skrivnosti, v gomilo si nesel vso svojo bolest, uspavanko zdaj ti šumijo gozdovi, odkrila ti večnost je svojo prelest. (A.Boštele) n ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očka in ata iz Lepovč 28, Ribnica se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala Krajevni organizaciji ZVEZE BORCEV NOB in Veri Lavriv za njene poslovilne besede. Prav tako hvala pevcem Moškega pevskega zbora Lončar iz Dolenje vasi za zapete pesmi in Francetu Trdanu za njegov govor. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in zdravstvenega doma v Ribnici ter prof. dr. Marjeti Zorc za njihovo pomoč in razumevanje pri premagovanju njegove bolezni. Zahvala tudi podjetjem DISCRET PORTOROŽ, VARNOST MARIBOR in G RAD LES SODRAŽICA za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI JANEZA OMERZE iz Ribnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Lončar za lepo zapete poslovilne pesmi, Zvezi borcev in Društvu upokojencev iz Ribnice, pogrebni službi AVE in Komunalni službi Ribnica. Posebna zahvala dr. Marjeti Kregar za sočutno skrb v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa z ljubeznijo tiho odšel. Srce je omagalo, dih zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubečega in skrbnega moža, očeta in brata FRANCA MIHELIČA iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Hvala gospodu župniku za opravljen bogoslužni obred, pevcem za pesmi slovesa, vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter sveče. Hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali. Na njegovo željo smo se od njega poslovili v ožjem družinskem krogu. Dragi mož in oči, za vso ljubezen hvala ti, za vse dobro Bog povrni ti. ...in zastal je tvoj korak; korak, katerega tako zelo pogrešamo. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ob slovesu je vedno težko razumeti, zakaj mora biti tako. FRANCLJU! Nihče od naju niti pomislil ni, da je bila aprilska nedelja najino zadnje srečanje. Bil si poln načrtov in dobre volje. Dragi Francelj, resnično sem bil ponosen nate. Imel si vse vrline dobrega človeka: poštenost, iskrenost, marljivost. Pogrešal bom najina srečanja in pogovore v Lipovcu, kjer si neizmerno užival. Za vsako lepo misel in dober nasvet hvala ti. Rad si me imel in rad sem te imel. Ostalo je toliko neizrečenih besed in ostala je še ena neizpeta pesem. Pogrešam te! Brat Andrej proti drogam za življenje Društvo UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije je na pobudo Centra za socialno delo Ribnica leta 2003 odprlo informacijsko pisarno, ki j e. odprta enkrat mesečno, vsak drugi ponedeljek od 16. do 17. ure 30, po potrebi tudi dlje. Načini dela so prilagojeni potrebam posameznika: individualna ali skupinska obravnava, svetovanje v zvezi s problematiko zasvojenosti, informativno ali suportivno svetovanje ter napotitev na ustrezne oblike pomoči. Storitev je za uporabnike brezplačna. V mesecu juniju bo pisarna odprta v ponedeljek, 12. junija 2006, od 16. do 17. ure 30. R5$ET9.RIRN!a/exi>eo^i psj ■ rsjjLar E^ceo«! predvideno kmetijsko dejavnost. IX. SOFINANCIRANJE INVESTICUSKIH PROJEKTOV ZA DOPOLNILNO KMETIJSKO DEJAVNOST (višina razpisanih sredstev je 350.000,00 SIT) 1. Predmet razpisa je sofinanciranje projektne dokumentacije za izvedbo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki omogočajo kmetiji boljše možnosti za preživetje. 2. Sofinancira se do 50% upravičenih stroškov projektne dokumentacije za izvedbo dopolnilnih dejavnosti, oziroma do 12% upravičenih stroškov od vrednosti celotne investicije (zemljišče, oprema, zgradba). 3. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi vloge, kateri priložijo naslednjo dokumentacijo: potrdilo o statusu kmeta, plačan račun v letu 2005 za izdelavo projektne dokumentacije, fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti, pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti vlaganja v predvideno dopolnilno kmetijsko dejavnost. X. IZVEDBA POSTOPKA MEDSEBOJNE MENJAVE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN KRITJE S TEM POVEZANIH STROŠKOV (višina razpisanih sredstev znaša 400.000,00 SIT) 1. Predmet razpisa je izvedba celotnega postopka medsebojne menjave kmetijskih zemljišč, ki jih opredeljuje 45. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 59/96, 36/2003) in kritje vseh stroškov, povezanih s tem postopkom. 2. Za vključitev v program lahko zaprosijo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih zemljišče leži na območju občine Ribnica, vendar ne na območjih, kjer je bil uveden postopek komasacije. 3. Prošnja za izvedbo postopka medsebojnih menjav in kritje stroškov mora vsebovati: ime in priimek lastnikov, posestni list, zemljiškoknjižni izpisek, kopijo katastrskega načrta z označitvijo parcel, ki se menjajo- Vloge z zahtevano dokumentacijo za razpise od točke I do Vlil sprejema Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, kjer lahko dobite tudi informacije na tel. št. 837-20-25. Za razpis pod točko IX pa sprejema vloge z zahtevano dokumentacijo Urad župana, Premoženjskopravna služba, Gorenjska cesta 3, Ribnica, kjer dobite tudi informacije na tel. št. 837-20-27. Za informacije pa se lahko obrnete tudi na Kmetijskosvetovalno službo, Škrabčev trg 19, Ribnica, tel. 83-61-927. Podjetniške informacije Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI -javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...). Vsi zainteresirani, pokličite! Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS, št. 97/2005. Razpisnik Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10. 06, v letu 2006 vsakega 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/main-frame.php?id=203#contents. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A, Ul RS, št. 1-2/06, Informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekosklad.si. Predmet razpisa so krediti za okoljske naložbe v RS (znesek 6 milijard Sit). Rok: do porabe oz. do 30.12.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3578. Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74,02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006. Na razpis se lahko prijavijo nova podjetja (gospodarske družbe, sp), z od 1 do 9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: vsak 25. v mescu do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do 25.10.06. Sredstva: 200 mio SIT, pogoji: maks. 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let z do 2 - letnim moratorijem na glavnico. http://www.japti.si/indexphp?id=3792. Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006, investicije, za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oziroma najkasneje do vključno 6.11.06. http://www.japti.si/index.php?id=3795. Javni razpis za odobritev mikrokredftov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SfT, kredit: do 6 mio (največ 75% investicije), obr. 3,8% nominalna, vračanje do 5 let, z do 6 - mesečnim moratorijem na glavnico. Rok: do 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. najkasneje do vključno 25.10.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3797. Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006, Ul RS, št. 23/06. Obseg: 5.002 mio SIT. Rok: do skupne odobritve sredstev oz. do 20.6. 06. www.japti.si/index.php?id=3829. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS, št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica d.o.o., 01/89-50-610. PC GSD razpisuje: -dolgoročna posojila 592,700.000 SIT, - garancije za ta posojila 296,600.000 SIT; za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah (tudi novim). Rok: do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=4020. Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud: B- C- občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali več stanovanjskih stavb: B-za izvajanje energetskih pregledov, C-za pripravo investicijske dokum. načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike, Ul. RS, št. 37/06, Informacije: www.aure.si. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Rok: en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure, prvo odpiranje 24.4.2006, nato vsak četrti delovni ponedeljek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: http://www.japti.si/indexphp?id=4007. Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji, Ul. RS, št. 43/06, informacije: Zavod RS za zaposlovanje, suzana.kerec@ess.gov.si. Vlagatelji lahko predložijo vloge na enega od dveh sklopov (aktivnosti): Sklop A) sofinanciranje projektov usposabljanja in izobraževanja: zaposlenih v podjetjih v preoblikovanju ali v novo ustanovljenih podjetjih. Sklop B) sofinanciranje projektov usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v perspektivnih sektorjih. Rok za oddajo vlog: 2. rok 11.9.2006. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=4089. Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev za projekte spodbujanja razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture, Ul. RS, št. 45/06, informacije: Javni sklad RS za regionalni razvoj, 01/836-19-53, E-mail: irenamam@rdf-sklad.si. Namen: posamezne investicije na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomembno vplivale na razvoj turistične destinacije: -nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, - bazeni in bazenski kompleksi kot del dodatne ponudbe v okvim že obstoječih hotelskih naselij. Rok: 15. 6. 2006. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=4112. Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov za leto 2006, Ul. RS, št. 46/06. Informacijev ponedeljek, sredo in petek od 9.-12. ure, ob sredah od 14-16. ure, Kontakt: Barbara Mate, tel.: 01/23-02-736. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe s statusom invalidskega podjetja in drugi delodajalci (pravne in fizične osebe ali samozaposleni invalidi). Razpisnik: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Rok: 14. 7. 2006. Podrobnosti: JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=4141. JAVNI RAZPIS ZA DODEUEVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH ZA FINANCIRANJE INVESTICUSKIH PROJEKTOV PODJETNIŠKEGA ZNAČAJA Pravico kandidiranja na razpisu imajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanja zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Najmanjša upravičena višina investicije ne sme biti nižja od 5.000.000 SIT, najmanjša višina posojila ne nižja od 1.000.000 SIT. Posojilni pogoji: vračanje do 18 let (z do 3 - letnim moratorijem na glavnico), obresti: EURIBOR (trimesečni) +0,35% za območja s posebnimi razvojnimi problemi, oz. +0,8% za vsa ostala območja. Razpisna dokumentacija: na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, do zaključka razpisa, vsak dan od 9.-12. ure ali po naročilu preko elektronske (rdf.sklad@siol.net) ali navadne pošte. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836-19-53. V pripravi so različni razvojni dokumenti, ki pokrivajo obdobje 2007-2013, zato pozivamo vse, ki imate razvojne načrte za svojo dejavnost ali za svojo lokalno skupnost, da nam pošljete kratke" predstavitve teh razvojnih idej, da jih bomo lahko upoštevali v programskih dokumentih (pošljite na naš e-naslov ali naslov ali telefonirajte). Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950610,8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 15 SIlOL.hJET PRODAJA 10. NOVIH IN RABLJENIH VOZIL OPEL ODDAJA AVTODOMA 01 7881 999 01 7881 998 041 611 920 avtohisa.zalar@siol.net www.avtohisa-zalar.si PRODAJA NOVIH VOZIL OPEL " ZA 6 OSEB (7 POSTELJ, 6 SEDEŽEV MED PRODAJA ORIGINALNIH NAD.DELOV IN VOŽNJO, 2 MIZI 2+4) DODATNE OPREME ZA VOZILA OPEL FINANCIRANJE NOVIH IN RABUENIH VOZIL * PRODAJA RABUENIH VOZIL * SKLEPANJE IN OBNAVLJANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ * SERVIS VOZIL OPEL * SERVIS DRUGIH OSEBNIH VOZIL * SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV * VULKANIZERSKI SERVIS... - OPREMA: NOSILEC ZA 2 KOLESI, STREŠNI NOSILEC, MOTORNA KLIMA, HLADILNIK, TRUMA PeČ, VEBASTO GRETJE, ŠTEDILNIK, STREŠNI VENTILATOR, GPS (KARTA ITALIJA), BOJLER, DODATEN KUHINJSKI PULT, KOZARCI POSODA, JEDILNI PRIBOR, KROŽNIKI (6.0S.), TELEVIZIJA, DVD, VARNOSTNE KLUČAVNICE NA VRATIH, ZUNANJA ALU NAST. MIZA, 4 X ALU STOLI (SED. ALI POL LEŽEČ NASLON), GASILNI APARAT, 2 PLINSKI JEKLENKI, BOX ZA ODLAGANJE... Avtohiša Zalar Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel. FRAGMAT •zolirlcca 1 FRAGMAT Izolirkad.o.o. Cesta Majde Šilc 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Pozor! Ali izolirate hišo? Se pripravljate, da boste hišo oblekli z novo fasado? Potem je to obvestilo pravo za vas! V prodajalni Fragmat izolirka v Sodražici vam do konca meseca junija 2006 nudijo dodatni 20% popust na ves termoizolacijski material in 10% popust na hidroizolacijski material. Poleg izolacij vam nudijo vse vrste pohištva, bele tehnike in ostalega blaga za dom in gradnjo vaše hiše. Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Posebej ugodno boste lahko v mesecu juniju kupili pohištvo lesnina CREATON tr NARAVNO -VODILNO* ~ J STREÄMIKI >,olob ffcM Inles _____^ >&• V*’ '''• velja ob naslednjih pogojih: 60 meseinlh obrokov, 35 % polog, > prevoženih do 10.000 km/leto. stroški odobritve 46.375 SIT, \ r*/i ostanek kredita 40 %. Efektivna obrestna mera 8,92 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pd Izračunu. PORSCHE KREDIT IN LEASING Že pogled nanjo vam bo pognal kri po žilah. Agresivna oblika, nizko prežeča lega in Izjemen nabor vročekrvnih motorjev vas bodo prepričali, da je napočil čas za akcijo. Odkrijte svoj temperament In se sprljateljlte z novo SEAT Ibizo. Nova SEAT Ibiza. Športna od samega začetka. Emisije CO,: 124-192 g/km; poraba goriva: 4,6-8,01/100 km. Fotografija Je simbolična. s e a t . s I auto emocion Vaš trgovec z vozili SEAT: JORAS CENTER Pooblaščeni trgovec in serviservozil SEAT, Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si MOTOMAN d.o.o. Robotizacija In avtomatizacija v Industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +388 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.8l www.motomanrebotee.st •Ä SIS Iti") .... ISO 900, ***** MM MUMM? Janez Tomšič s.p. Nemška vas 14,1310 Ribnica SALON SPROSTITVE JAN'S _________Merharjeva ulica 15, Ribnica_ Kai ponujamo v našem salonu: KLASIČNO MASAŽO AYURVEDA (indijske) MASAŽE ČOKOLADNO in KOKOSOVO MASAŽO ANTISTRESNE, SPROŠČUJOČE MASAŽE CHOCOMINT MASKA za telo + MASAŽA vaša koža bo nahranjena, gladka, sveža, z zglajenimi gubami, svilnata na otip SPECIALNE MASAŽE HRBTENICE PARAFINSKE OBLOGE ZA ROKE z nego ali brez OČIŠČEVALNE IN ANTICELULITNE MASAŽE BODY WRAPPING - rezultati vidni že prvič DEPILACIJE DARILNE BONE ______za razvajanje vaših najdražjih SOLARIJ nov turbo solarij z ergonomsko oblikovanim ležiščem za bolj udobno in enakomerno sončenje | Vse storitve se izvajajo po predhodnem dogovoru. NAROČANJE in INFORMACIJE na tel št: 041/99 33 16 ponedeljek, sreda od 14h do 19h torek, četrtek, petek od 9h do 15h HÖRMANN yarazna m industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA Fäsill SekcIJska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z molomlm pogonom, montažo In DDV -> 2375X2000 -» 2500X2000 -♦ 2375 x2125 -♦ 2500x2125 že za 199.900,00 SIT Cene <»sema «obran* garažno vw'a EPU (voJntavm mow, tW wowigiain), motorrv pogtMi. montažo m #.6 %CCV. Pooblaščeni zastopnik: Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 36 29 GSM: 041/612 590 1 . . „ V A V Elektro Inženiring In.svetovanje Šeškova ulica 24 1330 Kočevje e-mail: elsvet@t-2.net GSM: 041/558-301 Računalniška omrežja . žična • brezžična Montaža SAT anten in svetovanje Sistemi za nadzor preko GSM omrežja Vse to preko svojega MOBILNEGA TELEFONA • vklop ogrevanja, klimo In drugih naprav odpiranje vrat, zapornic - več uporabnikov • alarmiranje In preverjanje stanja naprav Svetovanje pri nakupu računalniške opreme OB UVEDBI EVRA IME BO POTREBEN OBISK POSLOVALNICE Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - sl. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih. Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno. Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. ■ s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov, ■ s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečenimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih. Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31.12. 2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju). Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre? Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2016. Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev? Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarje v evre, obveščene: ■ z rednimi mesečnimi izpiski, ■ ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico, Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi? Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31.12.2006, unovčevala do 15.1.2007. Čeki z datumom od vključno 1.1.2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu) vevrih. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kočevje iMvaajLS zrn ixiv^^zsa v^: KUPONI DAN MLAD(NOR)OSTI! KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ Ime in priimek: Ulica: __________ Pošta:___________ Tel.:____________ Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15, junija 2006. Pravilna rešitev iz 4. številke Rešeta je: PREVEČ BESED, PREMALO MISLI Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: ROK OBLAK, Sveti Gregor 3, 1316 ORTNEK LEOPOLD ANDOUŠEK, Dane 6, 1310 RIBNICA ANA PETROČNIK, Praproče la, 1316 ORTNEK MATEJ DEJAK, Lončarska 32, 1331 DOLENJA VAS ANJA CVAR, Lipovšica 9, 1317 SODRAŽICA Nagrade, 5 darilnih paketov, poklanja NOVA LJUBLJANSKA BANKA, EKSPOZITURA RIBNICA, ŠKRABČEV TRG, RIBNICA. Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste prejeli po pošti. Pred nekaj dnevi je bil datum, ko smo desetletja nazaj praznovali dan mladosti, rojstni dan nekdanjega maršala. Nikoli se sicer ni vedelo oz. bolje rečeno, vedno manj se ve, kdaj je bil Josip dejansko rojen, kaj je v mladosti počel, kje je bil med vojno itd. Bil je pač narejena ikona dobro premišljenega sistema, promocije, služba za stike z javnostmi je bila odlična, karikaturisti neponovljivi, skratka vse je bilo izdelano do potankosti, pravljično. In če je tako predstavljeno otroku, ga to spremlja vse življenje in dejansko se morajo za drugačno razumevanje zgodovine zavrteti celotne generacije. Jaz sem bil recimo v tretjem razredu OŠ, ko je Tito umrl, komajda se spomnim, vendar se, da so učiteljice jokale, kot bi se oblak utrgal, da je bilo na malih ekranih nekajdnevno žalovanje, da smo pogreb risali po dolgem in počez in Tita slavili kot boga oz. nekajkrat bolj kot Boga, saj Boga nismo smeli slaviti javno, Tita pa ne skrito. Skratka, zakaj to pišem? Zgolj metaforika, kako se da množico spreobrniti, jo 'zastrupiti' z določeno ideologijo, jo peljati kamor koli. Dokaz o brezhibnem obvladovanju, izvrstnem tržnem komuniciranju je Hitler, ki je s svojim umskim strojem množice na veliko vozil v smrt, ne da bi večina sploh doumela, za kaj gre. In nekateri še vedno ne verjamejo, da je šlo za travme enega genija, ki je zblaznel, okrog sebe pridobil nekaj somišljenikov in začel patentirati krvavi stroj. Precejkrat smo v tem mesecu na malih ekranih videli izziv, v katerem so spraševali, kakšen je bil Tito, kakšna Jugoslavija... In dobili odgovor, da je bila 'dežela blaginje', vse je bilo postlano z 'rožcami', ravno zaradi zgoraj napisanega. Precej drugačna bi bila slika, če bi Tito živel še 15 let, če bi....bi. In če bi naši starši dejansko plačali, kolikor so spili. Potem se zagotovo ne bi z nostalgijo spominjali majskih cvetov sedemdesetih let. Da lahko eno mišljenje manipulira z ljudstvom, vidimo tudi sedaj, ko se nam pred očmi vrstijo zamenjave predsednikov uprav gospo- darskih družb, kjer ima prste vmes država. Sploh je hudo, ko se zamenjave začnejo dogajati v medijih. Kot pri vsaki stvari se nebo skristalizira po nevihti. Tudi tukaj vidimo, da je določena struktura, politično naklonjena LDS-u, dokaj nemoteno upravljala z mediji in premoženjem, in jasno, iluzorno bi bilo pričakovati, da bi tako ostalo. Sedaj ti, ki izgubljajo, zganjajo vik in krik, čez nekaj let bo slika obrnjena. Točno lahko vidimo, s kom kateri novinar simpatizira. Ne sicer po prvem članku, če jih preberemo pet, šest, nekateri se razkrijejo recimo po desetem članku, potegnemo črto, pod katero se v imenovalcu skriva kratica stranke. Ne tako očitno, ampak malo je novinarjev v deželi naši, ki bi bili res objektivni, malo je tudi takšnih medijev. Spet dokaz, kako lahko določena ekipa prevzema marketinške vzvode v svoje roke in prikrito, med vrsticami oz. jasno in glasno pove, kako naj ljudje razmišljajo, kaj lahko govorijo itd. Roko na srce, tako je bilo in tako bo. Tudi v deželi zelenja in veselja ni nič drugače in vsaka politika bi rada zavzela ali prevzela čim več strateških položajev, sploh so kot nalašč za širitev vpliva primerni mediji. In naj se novinarji še tako sklicujejo na svobodo tiska in izražanja, pod kožo prav vsem teče kri svojih staršev, ki privlači sorodstveno in soideološko kri. Najbolj 'čudno' pri vsem pa je, da prejšnja opozicija počne stvari, ki jih je prej še kako kritizirala, in da sedanja opozicija počne ravno to, kar je prejšnja opozicija, in javno ugotavlja, da je tisto, kar so tisti prejšnji sprejeli v svojem mandatu, popolnoma nesprejemljivo... Skratka, sploh ne zavidam našim vrlim politikom takšnih plač, saj se je za normalnega človeka iz dneva v dan težko sprenevedati. Težko je tudi govoriti, kar sicer ne misliš itd. Tako, da, za težko delo je treba prejeti primerno plačilo. In v vrhu politike je tako. Mogoče bi pričeli s socialnim sporazumom pri vrhu, če že spodaj nikakor ne gre, ne glede na trenutno aktualno politiko? Marko Modrej NIZKOKALORIČNI KVIZ (Na juriš)! So dnevi postali soparni in vroči, diši včasih tudi po toči. Pečenice zamenjali smo za solato, da lažje okrog vratu zavezati bo kravato. Tako na stran dali smo še goste sokove, oko ozira se na zgodnje slastne plodove. Vsakdo gleda, da naenkrat bil bi fit, ne oziraje se na gensko bit. Tako poleg štetja kalorij priporočamo telovadbe veliko, malo jej in veliko pij. V pokušino dajemo še nizkokalorični kviz, ki misli odgnal stran bo od obloženih miz. Naj vas češenj vonj vodi pri odkrivanju pravilnih odgovorov, na vsako vprašanje vam namreč ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Tokrat bomo začeli z Markom Julijem Ciceronom, ki je nekoč modro A Kot za Kot izjavil: "Historia (est) magistra vitae". Za poznavalce latinščine bo to C Mladi upi mala malica, za ostale bolj ugibanje. Kaj je Cicero s tem mislil? G FC Libero Č Vito, magister zgodovine K Zgodovina je učiteljica življenja S Estonija bo postala najbolj razvita država v EU 2. Nadaljujemo s pomladnimi aktivnostmi. Poleg nadležnih klopov so v tem času oživeli tudi metulji. Na sliki so posebni metulji, ki spadajo v skupino... B širokokriinih metuljev L vegetarijanskih krilatcev A Fragmat izolirka 3. Ob pogledu na fizično karto Slovenije uzremo nekaj simpatičnih oblik občin. Ribniška na eno od sosed meji v skoraj vodoravni črti. S katero? K Loški Potok R Dobrepolje O Velike Lašče 4. Gremo z geografijo nekoliko širše. Kam bi umestili otok Cedros, kateri državi bi ga prisodili? D Filipinom N Grčiji J Mehiki 5. Pa spet nekoliko bliže. V sredo, 26. aprila, se je skupina klenih Ribničanov z mopedi podala na 1642 km dolgo avanturo v Budvo. Ekspedicijo so poimenovali... E APN Tour 2006 H Lazi trans 2006 I Moped žur tim 9. Morebiti pa bo nekoč nekdo iz omenjenega tekmovanja nastopil na najodmevnejši športni prireditvi na svetu, ki vsaka štiri leta svet za en mesec dobesedno obrne na glavo. Več o tem prihodnjič. Za zdaj le, kje se bo spektakel od 9. junija naprej odvijal? C v Nemčiji O v Braziliji Š v Argentini X 10. Za konec še pogled v zlata leta našega nogometa, ko je evforija zajela skoraj vsakega Slovenca. Na SP v Južni Koreji je pred štirimi leti sodelovala tudi Slovenija. Sicer je to bil tudi začetek konca pravljice, v katero ni bil vpleten... N Bojan Prašnikar A Zlatko Zahovič P Srečko Katanec tteöOQüQ© mag«® ma ßSTflgXSEK® Om p) g)®ÜD3ft® w HsMSfföa a03 ma (äapamasO maO^aamaö© (ä® 1]!L pmEfja SWo 6. Skupina je na svoji poti poleg legendarnih dvokolesnikov preizkušala tudi nove modele 'motorčkov' znamke Tomos, ki ima podružnico v enem izmed mest, kjer so se njihovi jahači ustavili. Kje? O v Zadru D v Splitu V v Jajcu 7. Z lahkih jeklenih konjičkov pa na prave čistokrvne konje. Posestvo Ugar je v zelo kratkem času v svetu jahalnega športa napredovalo kar za nekaj kakovostnih razredov in sodi v sam svetovni vrh. V ekipi, ki se udeležuje mednarodnih tekmovanj, sicer ni zaslediti imena... U Maks Riossa V Manja Koren O Mirko Perušek 8. Ostajamo pri športu. Otroška nogometna liga se je v naši dolini dobro prijela. Kljub temu, da zasledimo vsako leto drugega organizatorja, tekmovanje, ki že četrto leto pridobiva na kvaliteti, vodi imenovalec Franci Mihelič, ki se je letos projekta lotil pod imenom... mugmdL DOMIX zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) IVAIMLl.« 3E i r>:i >i 7 L>lvV CIO OBDOBJE PUBERTETE IN ADOLESCENCE (V.-2 del) n > 5 0 id« 0 * k * DEPRESIJA Za uspešno zdravljenje depresivnosti je pomembno imeti cilj, kar pa je naporno za bolnika in njegove domače, ker gre za pomanjkanje volje in moči pri iskanju in uresničevanju smisla življenja. Vsak ima poleg splošnih svoje individualne vrednote. Zato si je treba postaviti majhne cilje, ki jih je možno uresničiti, da se ne bi zgodila nova potrtost. Zavedati se je treba, da je tudi depresivno počutje del življenja, tisti negativni pol , ki ne traja večno. Spomnimo se pregovora, da za vsakim dežjem posije sonce, ki prinese veselje. Če znamo to obrniti sebi v prid, se lahko pojavi obdobje velike ustvarjalnosti. Spomnite se na srečne in uspešne trenutke iz svojega življenja, ko ste bili polni energije. Torej ste že marsikaj zmogli in tako boste tudi tokrat. Ko začutite, da prihaja malodušje, bodite budni, ne predajte se, ne izgubljajte energije, saj vam bo to samo zakompliciralo počutje in življenje. Pojdite dalje, posvetite se obveznostim, veselite se vsakega uspeha. Večkrat se je treba potruditi zanj. Naredite si enostaven dnevni in tedenski plan obveznosti in zaposlitev ter jim sledite. Pri tem ne težite za perfekcionizmom, ker vas ta lahko pahne v nezadovoljstvo. Bistveno je, da večino ciljev opravite dobro. Vzemite si tudi čas za počitek in zavestno sprostitev telesa, uma, čustev. Nekaterim pomaga slednje, ker so polni napetosti in notranjega nemira. Jogijsko dihanje je zelo enostavno, a učinkovito. Zavestno izvajanje z odvajanjem vseh napetosti, potlačenih čustev, negativnih misli, neprijetnih občutkov, stresov čisti telo, psiho in duha. Vsak nov izdih osvobaja, vdih pa napolnjuje z optimizmom, energijo in dobrim počutjem. Ta enostavna vaja prinaša v telo novo vibracijo, novo energijo. Bioenergijske terapije aktivirajo energijo, ki se gosti, njeno gibanje se upočasnjuje, kar zmanjšuje zmožnosti telesa in posameznih organov za kontinuirano sprejemanje in odzivanje. Čistiti in aktivirati je potrebno vse nivoje v avri in energijskih središčih čakrah. Ti postopki so zelo individualni od osebe do osebe. V jogi je veliko asan ali vaj, ki odpravljajo depresijo, krepijo, čistijo energijo, zmanjšujejo tesnobo, strah, izboljšujejo koncentracijo, spomin, dobro počutje... Uspešno je tuširanje po telesu od spodaj navzgor. Masaža stopal, posebej con za ledvica, vranico, jetra, srce, pljuča stimulira in uravnoveša energijske tokove. Od barv je stimulativna oranžna, od eteričnih olj pa pomaranča, berg-amotka, jasmin, rožno in sandalovo olje, brin, lovor, geranija, sivka... Izberite po svojem okusu. Te dišave lahko uporabite tudi za kopel. Ne pozabite na sprehode v naravo, tek in druge telesne aktivnosti. Opazujte drobne lepote narave in se jim čudite. m V 0 3!< 0 m h Tekmovali so učenci iz OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice in OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, bilo je devet tekmovalcev, in sicer pet iz Ribnice in štirje iz Loškega Potoka. Iz Ribnice so tekmovali Nik Rus, Timotej Lukič, Matevž Henigman in Tilen Kočevar, kot kolesarji in Jan Abrahamsberg kot motorist. Iz Loškega Potoka so tekmovali Tom Lavrič, Cveto Žagar, Miha Rojec in Jan Knavs (vsi so nastopali kot motoristi). OŠ dr. Ivan Prijatelj iz Sodražice se na letošnji razpis ni odzvala. Najprej so se tekmovalci pomerili v računalniški učilnici, kjer so odgovarjali na vprašanja o prometnih predpisih. Nato je sledila vožnja v prometu. Od motoristov je moral eden tekmovanje zapustiti iz osebnih razlogov. Motoristi so imeli pri vožnji nekoliko težav tudi zaradi okvare motorja. Po vožnji na prometnih površinah je sledila spretnostna vožnja na poligonu. Komisija je dovolila, da tekmovalci kolesa z motorjem zaradi okvare na motorju opravijo spretnostno vožnjo s kolesom. Po uspešno opravljenem tekmovanju so se tekmovalci skupaj z ocenjevalci odpravili v šolo, kjer so dobili malico. Tekmovalci so v eni od učilnic malicali, ocenjevalci pa so v sosednjem kabinetu seštevali točke in pisali diplome za tekmovalce. Ocenjevalci so bili: Milan Čirovič, Danilo Henigman, Ivan Šega, Ladislav Mate, Jana Petek Volčanšek, Mojca Jelušič, Boštjan Oblak iz Avtošole Herbby ter štirje predstavniki ribniške policije. Po malici je sledila podelitev diplom, medalj in nagrad, ki so jih prejeli prvi trije tekmovalci iz Vrstni red je bil naslednji: Tekmovalci na kolesih: 1. ) Nik Rus 2. ) Tilen Kočevar 3. ) Matevž Henigman ZMAGOVALEC MED KOLESARJI NlK RUS SPET NOVA GENERACIJA KOLESARJEV Avtošola Herbby ribniškim osnovnošolcem podarila 4 kolesa Brata Boštjan in Boris Oblak s svojo avtošolo že vsa leta sodelujeta in podpirata akcije osnovne šole za večjo varnost otrok v prometu. Zdaj sta se izkazala še s tem, da sta šoli podarila 4 kolesa s čeladami. Dve sta bili takoj v rabi, saj deklici na kolesarski izpit nista mogli priti s svojim kolesom. Vedno se najde kdo, ki mu starši težje omogočijo to dobrino, zato so take geste s strani spon- TEKMOVALCI OD LEVE PROTI DESNI! MIHA Rojec, Jan Knavs, Tom Lavrič, Cveto Žagar, Nik Rus, Matevž Henigman, Timotej Lukič inTlen Kočevar vsake kategorije. Nagrade ter diplome je podelil predsednik Komisije za prometno vzgojo otrok in mladine Ivan Šega. Priložnostne nagrade je prispevala Občina Loški Potok. Alen Barukčič, 9.e Šolsko novinarstvo OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Tekmovalci na motornih kolesih: 1. ) Miha Rojec 2. ) Cveto Žagar 3. ) Tom Lavrič zorjev dobrodošle - ta je bila prva take vrste. Letos so učenci 4. razredov prvič opravljali pisni test preko računalnikov in v prvem krogu jih je le 47% 'speljalo' skozi zapletena vprašanja. V tretje pa...gre rado! In so ga vsi! Koordinatorica prometne vzgoje Mojca Jelušič pravi, da bodo z novimi kolesi učenci lahko sodelovali na tekmovanjih, tisti pa, ki svojega nimajo, si ga bodo za opravljanje izpita lahko izposodili. Na naši šoli imamo vsako leto " EKO TEDEN ", Takrat zbiramo star papir, urejamo okolico šole, izdelujemo plakate o varstvu narave, pripravimo razstavo, presajamo rože in opazujemo, kako se ljudje vedemo do narave. Letos smo se bolj posvetili ločenemu zbiranju odpadkov, saj postavljajo v naši krajevni skupnosti ekološke otoke. Ogledali smo si jih in razvrščali embalažo. Pridobljeno znanje smo prenesli tudi v naše domove. Četrtošolci smo v skupinah izdelovali plakate o recikliranju, sežiganju in odlaganju odpadkov. Ugotovili smo, da današnji človek pridela vse preveč odpadkov in da se mora TAKOJ nehati tako razmetavanje surovin, energije in drugih virov našega sveta. Tudi mlajši učenci so svoje delo in razmišljanja prikazali z likovnimi izdelki in spisi. Urejali so tudi šolsko okolico. Naša šola je zdaj urejena, lepa je njena okolica, na oknih so cvetoče rože. Eko teden je za nas zelo koristen. Ema Oražem in Anja Černe 4. r., Dolenja vas ČEBIN PONOVNO DRŽAVNI PRVAK V DUATLONU Na prelepo nedeljo, sedmega maja, ko so gasilci praznovali ob svojemu zavetniku sv. Florijanu, je bil pomladno zeleni in cvetoči ribniški Grad prizorišče državnega prvenstva v duatlonu. Triatlon klub Inles Riko Ribnica je vnovič dokazal, da mu med prireditelji takega športnega dogodka ni para. Deveti duatlon v njihovi organizaciji je lepo uspel, tekmovalci so pohvalili tako traso kot organizacijo in prijaznost ljudi. Domači klub pa je bil z zmago starega - novega državnega prvaka Bojana Cebina za svoje dobro delo najlepše nagrajen. Pri organizaciji tako velike prireditve pogosto ni dovolj le nekaj zagnanih članov kluba, temveč je potrebno, da celotni klub diha za stvar. Poleg tega so kot že vsa leta do sedaj pomagali tudi številni drugi prostovoljci, domači, prijatelji. Tekmovanje se je - kot zdaj že nekaj let - pričelo s cici duat-lonom, kjer so najmlajši tekmovalci najprej 400 metrov tekli, en kilometer kolesarili in za konec tekli še 200 metrov. Koliko veselja,razigranosti in navdušenega vzpodbujanja so doživeli malčki in tudi že malo večji nadebudneži, ki se bodo morda nekoč razvili v odlične tekmovalce. Le koliko izmed njih si za vzor postavlja Cebina, sem se vprašala. Med sedemindvajsetimi dečki je zmagal Adrijan Pelaj (TŠD Grič), med deklicami (14) pa Eva Troha (Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Tekmo so s super sprintom, 2 km teka, 8 km kolesa in 1 km teka, nadaljevali kadeti in mlajši mladinci. Tudi tu se je odvijala prava in vseskozi izenačena borba, na koncu pa je v konkurenci dvajsetih imel največ moči Dejan Henigman (Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Prva med dekleti, ki jih je tekmovalo celo več kot fantov (22), je bila Monika Oražem (Triatlon klub Inles Riko Ribnica). V sprintu domači tekmovalci niso dovolili večjih presenečenj, kar 57 tekmovalcev in 6 tekmovalk se je pomerilo za naslov državnega prvaka. Po ponesrečenem nastopu Bojana Cebina v Kočevski Reki, ko je moral zaradi počene zračnice odstopiti, je bil tokratni duatlon zanj in njegove klubske kolege pravi užitek. Bojan je z novim najboljšim končnim časom sebi in drugim z naslovom starega in novega državnega prvaka v duatlonu dokazal, da je ta naslov trenutno upravičeno rezerviran samo zanj. Na prvo menjavo je po 5 km teka prvi pritekel Bojan Čebin, a ga je na kolesu kmalu ujel David Pleše (TK Ljubljana), kasneje pa še nekaj drugih, med njimi Matej Šporar, Franci Šilc ter Peter Benčina, ki je na koncu zasedel odlično tretje mesto (vsi Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Na drugo menjavo po 20 km kolesa je tako prispela večja skupina z Bojanom na čelu. Zadnjih 2,5 km teka je Bojan ob bučnem navijanju vseh dobro razpoloženih spremljevalcev, (ki jih je bilo morda za Rešbto spoznanje manj kot druga leta) zaključil v svojem stilu in s širokim nasmehom ter z dvignjenimi rokami kot absolutni zmagovalec stopil preko ciljne črte. Samo morda še širši nasmeh pa je po izredni borbi in napeti tekmi zaigral na obrazu zmagovalke Nataše Nakrst (ŠD Trisport), legendarni tekmovalki, kije bila pred 12 leti v vrhu. To je bila ena izmed najtežjih njenih tekem. "Odločil je šele šprint in pri 44 letih je bilo to precej težko. Pozna se mi, da ne tekmujem več aktivno, da sem postala bolj rekreativka. Tako sem recimo na menjavah počasnejša. Proga je bila razgibana, lepa. Na duatlonu sem drugič in je zelo lepo, saj so Ribničani odlični organizatorji. Kaj naprej? Morda se bom udeležila tekme na Ruju in seveda ob koncu poletja triatlona Kočevje, ko se bomo vračali z morja, pa morda še blejske tekme in triatlona Jeklenih," se je odličnega uspeha veselila Nataša Nakrst, ki je v finišu premagala Melito Šinkovec (Sokol), in se tako za vsega tri sekunde prednosti uvrstila na drugo mesto, tretja pa je bila Živa Petrin (Trisport). Med tekmovalci smo videli tudi Pavla Kozjeka (Novice Extreme), odličnega alpinista, andista in prvega Slovenca, ki se je na Everest povzpel brez kisika. "Tu sem pjvič, nasploh je to moja prva tekma v duatlonu. Zena Nada, ki je sicer stara znanka takih tekem, me je 'nahecala1, da sem šel tekmovat. Rezultat ni ravno dober. Morda je vzrok tudi to, da smo včeraj tekli trojke okoli Ljubljane, in so moje noge še malo težke. A če grem zopet v Ande? Letos sicer ne, grem pa jeseni na 8-tisočak v Tibet, tako da je vse to tudi priprava na alpinistične podvige," ]e razlagal Pavle Kozjek. Gledano po kategorijah, je med veterani nad 50 let zmagal Toni Žagar (TŠD Grič), ki duatlon in triatlon trenira že šesto leto. Najprej je bil v ribniškem triatlon klubu, nato pa je prestopil v TŠD Grič in potegnil v društvo še veliko fantov in deklet. In kljub temu, daje po lanski operaciji ostal le z eno ledvico, že uspešno tekmuje in zmaguje. "Danes je bila zame kar težka tekma, imel sem probleme s krči, a to imam tudi na splošno. Zdaj tudi treniram 40 odstotkov manj, saj se vseeno še bojim tekmovati in trenirati na moč." Ujeli smo še nekaj zanimivih sogovornikov, tako zmagovalca med najstarejšimi veterani 70-letnega Francija Hrovata (Novice Extreme), ki tekmuje že 30 let, 15 let je bil tudi pri kaveljcih in koreninah, pretekel veliko maratonov in tekov na smučeh. "Danes mi je bilo kar težko tekmovati, malo težje kot sicer, kajti včeraj smo tekli trojke v Ljubljani. A kljub temu sem zadovoljen." Franci je leta 1974 prvič tekel v Ljubljani 27 km, nato pa se v naslednjih letih veliko ukvarjal tako z duatlonom, triatlonom, akvat-lonom, tekom na smučeh itd. Kaj pa na vse to pravi žena, ko ga skoraj nobeno nedeljo ni doma? "Zena je bila en čas huda, ker me je večkrat čakala v nedeljo, ko so bile tekme. Zdaj pa se je že navadila, včasih me celo spremlja." Vo\'\a dela čudeže, bi lahko rekli in kjer je volja je tudi pot. Tako smo se po tekmi pogovarjali še z Matejem Peljhanom, Primorcem, ki je pri desetih letih po nesreči z bombo ostal pod komolcem brez ene roke. 'To je zame bolj rekreacija. A ta moj hendikep me ne ovira tako, v duatlonu sploh ne, morda nekaj bolj v triatlonu. Z eno roko vozim kolo, na katerem imam drugačne nastavitve, da sem stabilen, zato ni problema." Tekmovalci so odkolesarili in odtekli na razpeljevanje ter nato po testeninah pri Pildarju nestrpno čakali razglasitev in podelitev odličij najboljšim. Prvi trije v kategoriji so prejeli medalje, najboljši trije v absolutni konkurenci pa tudi pokale. Denarni sklad je znašal 200.000 SIT. Naslednje leto, ko bo skupna evropska valuta že tudi naša, pa obljubljajo denarni sklad v višini kar 1000 EVR. Prepričani smo, da bo TK Inles Riko Ribnica zopet organiziral odlično tekmovanje, saj bodo namreč organizirali že 10. državno prvenstvu v duatlonu. Tekst in foto Zdenka Mihelič 31 tštFMOKTrPMI VJTTRLl P<1 K SLOVENSKI SLEDARJI SVETOVNI PRVAKI $ RIBNIČANI V KAMNIKU BRANILI VLOGO FAVORITA S n Na ekipnem državnem prvenstvu v duatlonu v Kamniku so Ribničani ponovno osvojili lovoriko ekipnih državnih prvakov. Zmaga je še slajša, saj je v domačih vrstah manjkal trenutno najboljši duatlonec v Sloveniji Bojan Čebin (isti vikend je ^ imel tekmo evropskega pokala v triatlonu). Na H zmagovalne stopničke so se povzpeli Peter Benčina, Matej Benčina, Franci Sile, Matej Šporar in "skriti adut" (na tekmi zelo opazen) Dejan Henigman. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Novice Extrem, na tretje pa ekipa TK Ljubljana. Poleg ekipnega prvenstva je tekma štela tudi za slovenski pokal, na katerem so naši tekmovalci dosegli odlična mesta. Na tekmi CICI duatlona in super sprint duatlona so tekmovalci Triatlon kluba Inles Riko Ribnica ponovno prevladovali, kar je dokaz, da imamo v klubu odličen podmladek, na katerega bomo v prihodnosti zelo ponosni. Absolutni rezultati CICI duatlona: dečki: 7. mesto Mark Šporar, S.mesto Jaka Kaplan, 10. mesto Tilen Andoljšek, 22. mesto Matej Dečman, 23. mesto Gašper Marolt deklice: 1. mesto Eva Troha, 6. mesto Kaja Lovšin, 7.mesto Manca Dečman Absolutni rezultati SUPER sprint duatlona: moški: 1. mesto Luka Kaplan, 2. mesto Nik Zobec, 3. mesto Vid Pucelj, 4. mesto Andrej Pucelj, 5. mesto Andraž Hočevar, 6. mesto Peter Arko, 9. mesto Aljaž Andoljšek, 12. mesto Jan Tomšič ženske: 1. mesto Monika Oražem, 2. mesto Nika Kožar, 5. mesto Janja Benčina 6. mesto Maruša Andoljšek, 7. mesto Tina Troha, 8. mesto Anja Grlj, 12. mesto Sabina Andoljšek Absolutni rezultati SPRINT duatlona: moški: 2. mesto Peter Benčina, 3. mesto Dejan Henigman, 5. mesto Franci Šilc, 6. mesto Matej Benčina, 7. mesto Matej Šporar, 32. mesto Marko Lovšin Vsem nastopajočim iskreno čestitamo! Več si lahko preberete na spletni strani: www.tri-atlon-klub-ribnica.si Miloš Petelin Po lanskoletnem uspehu Slovencev na svetovnem prvenstvu v sledenju, ko smo dobili svetovnega prvaka Danija Lipiča iz Murske Sobote, se je letos zmaga podvojila, saj je svetovni prvak zopet postal Slovenec, tokrat novinec v reprezentanci Rajko Žagar (KD Grosuplje), hkrati pa so Slovenci postali tudi skupinski svetovni prvaki. Takega rezultata Slovenija v sledenju še ni dosegla. Tako lani kot letos je s slovensko reprezentanco tekmoval tudi Ribničan Andrej Tomšič s psičko Ulo. Letošnje svetovno prvenstvo je potekalo od 3. do 7. maja pri naši severnih sosedih Avstrijcih v mestecu St. Kathrein, in sicer na nadmorski višini 1200 do 1400 metrov, udeležilo pa se ga je 17 reprezentanc. Slovensko so na podlagi kvalifikacij na državnem prvenstvu zastopali lanskoletni svetovni prvak v sledenju Dani Lipič iz Murske Sobote, Rajko Žagar iz KD Grosuplje, sicer pa iz Kočevja, in Andrej Tomšič z Brega pri Ribnici. Ekipe sestavljata običajno le po dva tekmovalca, toda Sloveniji je kot državi s svetovnim prvakom pripadalo še eno mesto. "Za tako majhen narod, ko imamo v Sloveniji le do 7 vrhunsko izšolanih MLADI Sl PRIPRAVLJAJO POT ZA ŠPORT psov, so taki uspehi zares nekaj neverjetnega, "\e dejal Andrej Tomšič. "Tekma se je odvijala na zelo strmih pobočjih v okolici St. Kathreina. Bilo je zares naporno, saj smo tekmovali v izrednih razmerah, psički so šli komaj navkreber, pot je oteževalo kamenje, pašniške ograje, slaba podlaga, tako da je celo nekaj tekmovalcev odstopilo." Z Ulo sta dosegla skupno 13. mesto. Nemška ovčarka, ki ji sicer uradno piše v dokumentih Unra Krivobrdska, je bila po tekmi precej izčrpana, saj je pri iskanju sledi in predmetov ves čas intenzivno uporabljala svoj voh, poleg tega pa je morala premagovati težke pogoje na progi. “Izreden uspeh smo res dosegli na tem svetovnem prvenstvu. Rajko Žagar je s svojim Kvantom dosegel neverjetni rezultat 98 in 100 točk ter osvojil naslov svetovnega prvaka. Lanski svetovni prvak Dani Lipič s psičko Zalo pa je osvojil odlično 7. mesto, kar je bilo dovolj, da je Slovenija osvojila še naslov ekipnega svetovnega prvaka. Drugi so bili Francozi in tretji domačini, Avstrijci." Ker psi sledarji postanejo najboljši sledarji med 7. in 10. letom, ima osemletna Ula še kar nekaj časa. Andrej Tomšič pa misli tudi že naprej, saj bo spomladi kupil psičko ali psa ter treniral še naprej. Imel je že psičko Doro, s katero sta že naredila vse izpite, a jo je podaril za psa vodnika slepe osebe na Dunaju. "Ula je bila letos na SP druga najmlajša. Če bo zdravje služilo, nameravava tekmovati še dve leti. Želim si tudi nastopa drugo leto v Švici, kjer bo svetovno prvenstvo 2007." Zdenka Mihelič Foto Stane Malnar Sončno sobotno jutro je "na kup" pritegnilo mlade Ribniške doline. Kot v času delovskih brigad, vsi za enega eden za vse, so poprijeli za lopate, krampe, metle in začeli urejati igrišča bivše Kasarne JLA. Zakaj so stopili v akcijo? Pravijo, da bi radi omogočili mladini, da ima tudi zunaj možnost za športnorekreativne dejavnosti. Akcija je bila samoiniciativna, saj s strani odgovornih organov ni interesa, verjetno tudi ne denarja. Mladina je zato vzela stvari v svoje roke. Dejansko so se zbrali in cel dan posvetili urejanju treh igrišč. Moramo priznati, da je bilo zabavno gledati, kako mestni fantje veselo betonirajo razpoke, ki jih je povročil večni sovražnih vsega materialnega - čas! Veselo spoznanje, ki ga je prinesla delovna akcija je bilo tudi to, da so se zbrali tako mestni kot tudi fantje iz vasi. Maruša Prelesnik Delovna vnema pri bivši Kasarni JLA 3S RešEl» PRVI DUATLON KOČEVSKA REKA USPEL NAD PRIČAKOVANJI V prelepi sončni soboti, 22. aprila letos, se je v idilični Kočevski Reki zbralo 130 tekmovalcev iz cele Slovenije, da bi svoje moči preizkusili na prvem letošnjem duatlonu. Poleg tega, daje šlo za prvo letošnjo duatlonsko tekmo, je bila to prva tovrstna prireditev v Kočevski Reki, ki je štela za slovenski pokal, in hkrati krstna tekma takejga pomena v organizaciji TSD Grič. Tiste sobote, okoli 9. ure, je prelepa, s toplim Start super sprinta Tekaški boj najbouših spomladanskim soncem obsijana pokrajina v objemu kočevskih gozdov velikodušno odprla svoja nedrja vsem, ki so jo prišli obiskat. Še v polpretekli zgodovini očem navadnih smrtnikov skrita lepota neokrnjene narave tega območja je zasijala v vsej svoji preprosti prvinskosti in nenadomestljivosti. TŠD Grič je skupaj s prostovoljci ŠD Medved in ob podpori donatorjev in sponzorjev pripravil zanimiv športni dogodek, ki bo marsikomu ostal v lepem spominu. Ob 10. uri so zbranim svojo zagnanost in borbenost prikazali najmlajši tekmoval- ÄeSero ci, ki so se pomerili v cici-duatlonu. Skupno 35 cicibank in cicibanov ter mlajših deklic in dečkov je navzoče prepričalo, da se ni bati za prihodnost tega športa. Med ml. dečki je 500 m teka, 2 km kolesa in še 250 m teka z odličnim časom 7:41 najhitreje opravil Adrian Pelaj iz TŠD Grič, med ml. deklicami pa Eva Troha iz TK Inles Riko Ribnica s prav tako zavidljivim časom 7:45. Pri cicibanih sta se najbolje odrezala Drejc Kregar in Kristina Uršič, oba iz TK Trisport Kamnik. TŠD Grič se je veselil tudi ostalih dobrih uvrstitev svojih najmlajših - zlasti 3. in 4. mesta Ane Gorše in Tjaše Rijavec ter dvojnega 6. mesta Uroša Riglerja in Danijela Bartola. Sledil je super Sprint duatlon, v katerem je imel Grič med 41 tekmovalci manj svojih predstavnikov. Med starejšimi dečki sta se najbolje izkazala Luka Murn in Gašper Primec z doseženim 3. in 4. mestom, med st. deklicami pa Tina Besal z osvojenim 6. mestom. Za vrhunec tekmovanja v mladinski, članski in veteranski konkurenci je poskrbelo 56 posameznikov in 2 štafeti, ki so se pomerili v sprintu. Najbolj ogorčen je bil boj za prvih 10 mest, saj je organizator zanje podelil tudi denarne nagrade. Na koncu se je med članicami veselila Saša Rot (TK Sokol) pred Ano Šterk (TK Ljubljana) in klubsko kolegico Elizabeto Miš. Med člani je po nesrečnem odstopu (spuščena zračnica) favorita Bojana Cebina zmago okusil David Pleše TK Ljubljana s časom 0:57:12, pred odličnim mlajšim mladincem Matejem Šporarjem iz TK Inles Riko Ribnica (čas 0:57:38) in klubskim kolegom Petrom Harnoldom (0:57:48). Člani TŠD Grič so med drugim osvojili 1. mesto med starejšimi mladinci: Albert Pelaj, 7., 9. in 11. mesto, med člani: Matjaž Arko, Aleš Rijavec in Borut Petrič, med veterani I je po bronu posegel Igor Stošič, po najžlahtnejši kovini pa Tone Žagar med veterani III. Po slovesni razglasitvi najboljših sta konec tekmovanja popestrila tudi dramska igralca Dragan Milinovič - Derda in Damjan Levstek - Trubi, ki sta zbranim pripravila odlično zabavno točko, ki je razrahljala še tako stisnjene smejalne mišice... Težko je opisati, kaj vse je moral prestati tekmovalec nekje iz Daljnega vzhoda, ki se je pripravljal na novo olimpijsko disciplino v stilu triatlona: kolesarjenje v krogu do vzpostavljene vrtoglavice, globinsko potapljanje do zadnjega atoma zraka in na koncu hud dvoboj v loparjenju zrelih paradižnikov in ogromne lubenice... O.P. Foto L. Pelaj in B. Pogačnik Plezalsko in kolesarsko rajanje Za prvomajske praznike smo se odpravili v Italijo (Arco). Arco je mesto, blizu Gardskega jezera. Predvsem je raj za plezalce, saj je okrog mesta sama skala. Ni možnosti za počitek. Seveda ni samo raj za nas plezalce, ampak tudi za kolesarje. Kolesarji si lahko nabijejo veliko kilometrov ali predrejo kakšno gumo. Plezalci si pa lahko v nekaj aktivnih dnevih postrgamo blazinice na rokah in porabimo svoje moči. V italijansko pokrajino smo odšli Miloš, Martina, Dave, Tone, Urban in jaz, od kolesarjev pa Boštjan, Samo, Nejc, Zoran in Milena. Hahaha, punce smo imele zelo močno moško podporo. Zmenili smo se, da gremo v četrtek zgodaj zjutraj, in sicer ob peti uri. Juhej, zbudila sem se že skoraj uro prej, da sem pregledala, če imam vse, kar bom potrebovala teh nekaj dni v Arcu. Vse je bilo nared in počakati je bilo potrebno še Toneta, da me pride iskat. Samo še Dava poberemo in gremo dalje. Dave je, preden smo ga prišli iskat, pogledal napoved in: "...... ehehe, napovedano je štiri dni dežja." Dobil je idejo, da sploh ne bi šel. Kaj početi v slabem vremenu!!!??? GREMOOOOO in PIKA. r /ja' - ■ Po nekaj urah vožnje se je pot vlekla v neskončnost kot pajkova nit, vendar smo končno prispeli, kamor smo bili namenjeni. Razgledali smo si kamp ter se hitro aklimatizirali na ozračje, ki je bilo sveže ter se je dalo z lahkoto dihati. Napoved je mogoče že delno držala, saj je ponoči deževalo, čez dan je bilo jasno ter stene suhe, kar je bilo pomembno. Že v četrtek smo začeli z aktivnim dopustom. Odpravili smo se v plezališči Massone, Nago ter plezališča, ki so 33 E>lIXIl>*JLn ■ 1X[ JL>EO«di IS ?->*»«> K'l'rsu i UIKI !X1 Kl MLMN občine Ribnica 2006 Tekmovanje se nadaljuje okrog kampa. Nekatera plezališča so bila oddaljena, da se je bilo potrebno odpeljati z avtom, v druga pa se je dalo priti peš. Plezali smo in kolesarili so vse dni, razen torka. Ni počitka, ker si ga nočeš vzeti, ker je toliko skale z navrtanimi smermi, da enostavno zbiraš pogum in energijo, da plezaš. Počitek in lenarjenje sledita, ko se prispe domov. Plezat in kolesarit smo se odpravljali dopoldne, ko se je razjasnilo, in zaključili, dokler je bil dan ter vreme. Naši kolesarji so si iz dneva v dan izbirali nove ture, ki so jim bile izziv. Nam plezalcem pa so bile izziv smeri v steni. Plezanje je adrenalinski šport, in ker jim je adrenalina primanjkovalo, so ga šli Miloš, Marina ter Urban iskat v Gardelend. Torek je, in iti bo treba domov. Ne še, mislim sama pri sebi. Za konec počitnic smo napolnili plezalne trgovine namesto plezališč, ker je že zjutraj deževalo in ni bilo mogoče plezati. Odšli smo polni optimizma in opreme naprej po poti, ki ji sledimo iz dneva v dan. Čisto sem bila navdušena nad okolico, saj je bila okrog mene sama stena in veselila sem se že novih plezalnih izzivov. Verjamem, da se bomo naslednje leto nastanili ravno tam, mogoče celo v večjem ali manjšem številu. ŠPELA ČERNE V tekmovanju MLMN je prvenstvo v obeh skupinah v polnem teku. Bliža se polovica 1. dela in že se lahko predvideva, kdo bo napredoval v boljšo in kdo v slabšo skupino v 2. delu tekmovanja. V letošnji sezoni v tekmovanju nastopajo tri nova moštva, in sicer TŠD Slemena, Zamostec in Deta & Vinija. Žreb je določil, da je skupina A močnejša, zato pa so tekme že v tem delu bolj izenačene. Skupina A: 08. KROG: 19. 05. E - MLADI: LOŠKI POTOK 3 : 4 (0 : 1) TŠD SLEMENA: KMN LONČAR 1 :11 (0 : 6) ZAMOSTEC : KMN Kot 1:2(1:1) A’D’B’ ? BAR prosti Najboljši strelec (zadetki) 14: Boštjan Slavec (KMN Loški Potok) Pred vami so zadnji rezultati in lestvici, kar lahko ažurno spremljate tudi na spletni strani: www.sportno-drustvo-loncar.si. Vljudno ste vabljeni tudi na ogled tekem, ki so v naši občini na sporedu ob petkih zvečer na igriščih v Dolenji vasi in Dolenjih Lazih. Peter Kočevar, vodja tekmovanja MLMN Skupina B: 07. KROG: 19. 05. KMN SODRAŽICA : DETA & VINIJA 9 : 1 (6 :1) ŠD PONIKVE : AVTOPR. PETEK 6 : 2 (3 : 0) GRAFIT: KELME UNITED 0 : 7 (0 : 3) Najbolj športno moštvo (kazenske točke) 0: KMN Loški Potok Kmečke igre, konjske dirke in veselica na Velikih Poljanah Športno društvo Velike Poljane postaja čedalje aktivnejše na področju kmečkih in kulturnih prireditev. Tako bomo tudi letos v soboto, 10. junija, organizirali že 2. kmečke igre na Velikih Poljanah, ki jim bodo sledile še 1. konjske galopske dirke, ki bodo potekale v absolutni kategoriji s predtekmovanji in finalno dirko. Na območju občine Ribnica že dolgo časa ni bilo konjskih dirk, zato upamo, da bomo s tem dogodkom privabili veliko ljubiteljev konj in tega športa ter kmečkih iger. Za finale bomo prireditev popestrili še z veliko vrtno veselico. Nastopala bo Nataiya Verboten s svojim ansamblom in prireditev tudi povezovala. Začelo se bo ob 16. uri s kmečkimi igrami, nadaljevalo s konjskimi dirkami ob 18. uri, sledila bo podelitev pokalov in nagrad najboljšim ekipam in dirkačem, ob 20. uri pa se bo začela veselica, ki bo trajala do 2. ure zjutraj. Prijave ekip za kmečke igre (trije moški + tri ženske) in za konjske dirke zbiramo na naši spletni strani http://www.velikepoljane.si ali po telefonu 041/ 774 116 (Jože Andolšek) ali po elektronski pošti jozeand@velikepoljane.si. Prijave se pobirajo do 10. junija do 15:30 za kmečke igre in do 17:30 za konjske dirke. Vsi lepo vabljeni! 3^ LESTVICA: LESTVICA: Datum: SOBOTA, 10. 6. Kam: Skupni pohod s PD KOČEVJE na UČKO (1401 m) ~ HRVAŠKA Načrt: POKLON - VOJAK - sestop v LOVF1AN, kjer je planirano tudi kopanje. Zahtevnost: Lahka tura Trajanje: 4 ure Akontacija in prijave: V torek pred pohodom, to je 6. junija ob 19. uri, na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5 Vodja pohoda: Vida Ofak, iz PD Ribnica pa je organizacijski vodja Marjana Rozman. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, varen korak ter OSEBNI DOKUMENT. Datum: SOBOTA, 24. G. Kam: Na FUŽINSKE GORE, narejena sta dva plana različnih zahtevnosti: Odhod: A: na DEBELI VRH (2390 m), ZAHTEVNA (neoznačena pot), trajanje: 10 ur B: OGRADI (2078 m), LAHKA (neoznačena pot) Vodja: Roman Petelin, trajanje: 8 ur Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica). Izhodišče za plan A in B: Planina Blato Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 20. junija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. PLANINSKA NOVIČKA: Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije je bil za predsednika PZS ponovno izvoljen Franci Ekar, dosedanji predsednik Planinske zveze. Med izvoljenimi člani Upravnega odbora PZS pa je kar veliko novih imen, tako da se nadejamo konstruktivnega dela in plodnega obdobja organiziranega planinstva. Zdenka Mihelič /lašEro % /Ribniški dolini že več kot \ / petdeset let ne sejejo več V lanu. Mnogi še pomnijo, kje in kako se je trlo, predlo in tkalo. Kako dragoceno je bilo Dlatno včasih, sem spoznala, i:e.us> !■<■<>«■ "Ribniška dolina kot skledica počiva na JZ delu Slovenije. Videti je varno spravljena v zavetju Male in Velike gore. Od tedaj, ko je voda ribniškega jezera odtekla in je to področje prvič poselil človek, pa vse do danes, se je tudi te Doline dotikala 'velika' zgodovina." V GRADU SE SKRIVA RIBNIŠKA IDENTITETA IN ODKRIVA VELIČINA NAŠE MAJHNOSTI 18. maja je bil svetovni dan muzejev in od takrat v ribniškem gradu domuje razstava o naši identiteti, 'Ribnica - veličina majhnosti'. Pred letom in pol si jo je z zanimanjem ogledovala ljubljanska in slovenska javnost, zdaj pa je končno prišla domov, kamor sodi, je prepričana njena avtorica Marina Gradišnik. Čeprav avtorica ni domačinka, je s pretanjenim čutom naredila zgodovinski presek ribniškega časa in odkrila tudi osebne zgodbe, ki so vsaka zase vtisnile pečat temu okolju. Razstava, ki dvigne ribniški ponos.