, ,Vol. IV.) Maj, 1912. Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je “Ave Maria” cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. i! % V pravi in luči, človek in žival. Piše A. Tomec. 'r (Dalje.) 5. Zato pa vi, ki pravite da se borite in delate za napredek, mir in svobodo in blagor človeške družbe, širite pa ob enem krive, protiverske nauke, ki tajite Boga, proglašate človeka za žival, udrihate in huj¬ skate proti katoliški cerkvi in du¬ hovščini, se iz božjih in svetih rečij norčujete, smešite in sramotite ve¬ ro, ljudem o cerkvi in veri pojme mešate in jim vero iz src trgate, pro¬ glašate resnico za laž in laž za res¬ nico, obljubljate svobodo, blagosta¬ nje in nebesa na svetu, vam ni čisto nič mar za napredek, mir in svobo¬ do in blagor človeštva, ampak vam j e prvi in zadnji cilj: vničiti cerkev in vero in s tem napraviti le zmeš¬ njavo, nesrečo, sužnost in pekel ter Pahniti človeško družbo v največjo i j edo in nesrečo! 'kito pa, kolikor bolj vpljivate na 'loveštvo s svojimi pogubnimi na- IJ ki, kolikor bolj zatirate vero, huj¬ šate in rujete proti cerkvi, zajedno Prot j svetni oblasti in poglavarjem, 'mnbolj je istih potreba; kajti ohla¬ di niso v strah dobrim, ampak v dah hudobnim, in sovražniki obla sti niso dobri in pošteni ljudje, ka¬ terim se je ni treba bati, ampak hu¬ dobneži in zločinci, ker jih kaznuje in bi se je zato radi iznebili, da bi potem imeli prostost nemoteno in nekaznjevano izvrševati svoja hu¬ dobna in nepoštena dejanja. Da, vi, ki najbolj vpijete proti oblasti, vojaštvu, orožništvu in po¬ liciji, ste največ krivi, da isto obsto¬ ji, ker zatirate vire vsega dobrega, t. j. vero in krščanske čednosti, od¬ pirate pa vire vsega hudega, t. j. ne¬ vero in brezbožtvo. Na eni strani rujete proti oblasti, na drugi pa s svojimi nauki in vzgojo delate le še večjo potrebo iste. 6. Le pomislimo, kako bi bilo, ako bi na svetu zavladala splošna nevera in bi se odpravile svetne oblasti, kako bi šele potem hudobija gospodarila! Koliko zločinov, kri¬ vic in nasilja bi se šele potem zgo¬ dilo! Slabejši bi postali sužnji moč¬ nejših, ker bi več ne odločevala pra¬ vica, ampak moč, strast in podivja¬ nost. Svet bi postal veliko bojno polje, kjer bi se narodi eden druzega morili in uničevali da nastal bi splo¬ šen nered in zmešnjava. vso to mar, kapic AVE MARIA" Boca, ki dobro Pa, kaj vam _ lini čitc, pa Samo, da ceiU\ v človeški ste zadovoljna ^ j - q a sC vidi, družbi vse stremljenje za J' «V' J ° vaša skrb za blaS °de C k in s^bodo le gola h.- napicdek katero uboge, navscina in krinKa, s ^ • . nevedne ljudi slepite in zapeljuje , jim jemljete vero in postenje, mn, 'srečo in zadovoljnost, zasajatc pa njih srca dvome, nezadovoljnost, nesrečo in divje sovraštvo do svojin pravih prijateljev, opisujete jim ka¬ toliško cerkev kot najhujso sovraž¬ nico človeštva, zatiralko in nasprot¬ nico vsakega napredka in svobode. Pa v vsem tem, kar ji slabega oči¬ tate, se vi v največji meri odlikujete in humbug, ki ga očitate katoliški duhovščini, je le pri vas doma! V lepih besedah, kakor so napre¬ dek, svoboda, bratstvo, enakost, pravica, označujete le nazadnjašt- vo, sužnost, zatiranje, nasilje in kri¬ vico, ker bi sicer ne mogli zapelje¬ vati nevednih ljudi, ako bi jim to pod pravim imenom oznanjevali. Zato ste pa dali vsemu napačna imena, da ljudi od dobrega odvra- čujete in jih za slabo pridobivate. Pa, ako bi vas drugače ne bilo mogoče spoznati, sc iz tega dovolj jasno vidi, da se vi ne borite in ne delate za, ampak proti napredku, svobodi, miru, pravici, resnici in splošnemu redu, ker sovražite in pi eganjate katoliško cerkev, ko si ravno ona najbol j prizadeva za pra¬ vi napredek, pravo svobodo, resni¬ co, poštenost in pravičnost, medse¬ bojno ljubezen, red in mir, in naj¬ bolj ona obsoja vsako laž in zmoto sužnost, zatiranje, nasilje in krivi¬ co. Vse vaše lepe besede in sladke obljube, v katerih obetate človeštvu blagostanje in srečo, so le krinka in vada za nevedno ljudstvo, da bi g a oropali vsake svobode ter ga popol¬ nima zasužnili in ponižali pod ne- imnc živ: tli! 7. Ozrimo se zdai na posamez- ika. Ako vzameš človeku vero v nuje, vero v dušo j n nje, mu obenem »I n p°4Ss. nje m pravičnost, skrb in’n K do bližnjega. Tak človek Ju % lc samega sebe, skušal si L 0 S svetu nebesa pridobiti, ker^^ upa po smrti, in ako ne o re \}^ x n t bo rabil pri tem tudi silo. ' U ^, Kaj pa naj zadržuje človek hudega in ga priganja k dobro ^ ako se ne boji kazni radi hudih'", 11 ' jan j in ako ne upa plačila radi 7' brili del? ,(1 °- Da, ako ni Boga in večnosti, ^ sc s smrtjo vsejconča, čemu pot^ trpeti toliko težav, ki nam jih p r ,. naša življenje? Kaj naj potem š e nadalje človeka zadržuje, da vse ne poskuša, da vživa na tem svetu vse dobrote in veselje, kolikor mogoče, in da si potem tudi konča življenje, ko mu isto ne nudi več prijetnosti!? Kjer ni vere in strahu božjega, tam ni poštenja in pravičnosti, ne vza jemne ljubezni in požrtvovalnosti, tam ni sreče in zadovoljnosti. Zatoraj, vi, svobodomiseln in so cijalisti, ali niso vaši nauki, da ni Bog _ a, ne večnosti, da si naj človek na tem svetu nebesa išče, naravnost pogubni? Ali niso lahko povod naj- hujšemu boju vseh proti vsem in povod najhujše tekme za “nebesa’ na tem svetu, vsled česar bi nc na¬ stala “nebesa” na svetu, marveč pravcati pekel!? Če resno mislite človeško družbo reformirati, da bi vladala na svetu svoboda in niir, uatstvo in enakost, zakaj sc boju¬ jete proti katoliški cerkvi in veri, ki J c ec T a Podlaga tega, ki ima vse to rum °'- 1 1 , na 7 e lib, naukih in stremijo? 7 b V' ki jo v svoji nedoslednosti borom' b 1 ^navale za dobro? Zakai Kako "osrečiti” z nevero? ljudje dobri C T ? ričf ?. kovati - da bi bil' in jim vri. \ ako Jlni vzamete vero mislite dn '/ ° nia terijalizem? A' 1 ga popolno/.? * VtM , P otem boljši, ako Podobni P P ° kvaHte? sadje, a ne , , onc "Hi, ki želi inicU r . J| i " 0ro videti drevesa, ki •'AVE MARIA” it) ( jl , n ga hoče na vsak na- Podobni ste onemu, ki ^ti trdno zidano hišo, pa f ^ ie lja. Kakor je nemogoče - .11 ^ n K i-f* *7 tč*- ^ tefll eI J a ' ivtwv ':* i u ^ brez drevesa m hiša brez te- tako je nemogoče, da bi brez fl*- svetu vladala svoboda in l''iliP7pn J ‘L e na svetu vidu aia 0 -- 'ir. bratstvo m ljubezen, poštenje in pravica, sieca m zadovoljnost. ‘ Ako bi se vam v resnici šlo za na predek in svobodo, red in mir za zboljšanje človeške družbe in soci jalnib razmer, tedaj bi vi ne p refra -oii cerkve in vere, ampak bi* si j a lnih razmer, icudj u i vi m, v.g a Jjji cerkve in vere, ampak bi si prizadevali, da se narodi naukov sv. vere oklenejo, da pride vera povsod v veljavo in spoštovanje, da bi se vsi ljudje po njej ravnali. Ker pa hočete cerkev in vero zatreti, boste s tem dosegli ravno nasprotno: čimbolj bodo vaši nauki vpljivali na človeštvo, tembolj bo vsak iskal svoj lastni dobrobit, tembolj sc bo bogastvo nckterih množilo, tem več revežev bo še in hujše se jim bo go¬ dilo, tem več bo sovraštva in neza¬ dovoljnosti, tem več ropov, umorov in samomorov se bo zvršilo, tem več bo krivice in nasilja! (Konec prihodnič.) v pred Majniškim Oltarjem- (M. Elizabeta.) O, ko bi bila solnčni žar iz zlatih niti stkan, bi krasni majniški oltar objemala vsak dan. In potopila kip bi Tvoj v najlepšo luč neba, pozdrav zvečer bi zlila svoj in v jutru spet prišla. Čez dan bi bila žarek zlat, a zvezdica na noč, pa bi poljubila tisočkrat te žar moj trepetoč. Bi čula v noči pred Teboj, Te stražila zvesto, ko bi razvnel se dnevni soj, zaprla bi oko. Pa, saj sem več kot žarek zlat, kot zvezdic svit globok, o Mati, več sem tisočkrat, glej, jaz sem Tvoj otrok. Le gledati Te zvezda sme, krasi Te solnčni soj, jaz pa zaklepam Te v srce in nosim Te seboj! Starega očeta praznik. 'Jubi ded,” pravi Jožef, ko se vserle I l j c*či, kjer sta se njegova mlajša bra- II scstrica radovala okrog svojega sta- ’>feta, “ali nam boste povedali kako 1 ■" “Povest?” ponavlja prijazno ded. ■ dobro, kaj vam pa hočem povedati ? i bil ravno zdaj Jožef . Ji si prinesel 'boj v sobo.” ‘‘V samostanu sem bil za strežnika,” pra¬ vi deček. “Imeli so blagoslov, ker danes jc ■ —.— su uiagusiuv, Ker uanes j praznik Razglašenja Gospodovega, kako veste.” Res je! Praznik sv. treh Kraljev ni ve zapovedan praznik v tej deželi. Ali venda _ v • • i i i • • , -- j s * ti />i 11 iv v tej ue/A-ii. /Ml venili meni je ta praznik dražji <>«1 vseh drugih letu, še celo dražji kot božični dan.” , - mmi/.j i rvv.,/1, uUAmm vidil» “Kako je vendar lo, oče?” vpraša rado vedno Kalrica. •AVE MARIA” .(> •'Dobro, jnz vam hočem povedati. T POVC št 7a vas, za kar je Jožef lavnokai vprašal laz imam ta praznik najrajši za t o ker sem na ta dan postal dober kristjan. Na ta dan sem iaz na novo sprejel sv. vero. “Ali niste bili vedno dober kristjan, vpraša začudeno zopet Katiica. ^ “Ne. draga moja. Moj oce je tm nepremišljen sovražnik vsemu. kar je bilo v dotiki s sv. vero. Dokler je živela moja mati, je skrbela, da sem bil podučen v sv. veri, ter da sem hodil ž njo k sv. masi. Ko sem bil pa deset let star, so pa moja mati nevarno zboleli. Mati sami so vedeli, da ne bodo več dolgo živeli, zato so prosili za me dovoljenja od župnika, da sem smel iti k prvem sv. obhajilu, četudi sem bil mlajši kot drugi dečki. Takrat sem bil še poln otroške gorečnosti. Ko so bili mati na smrtni postelji, sem jim obljubil, da bo¬ dem vedno zvest ostal njihovim naukom, ter sem nekaj časa to svojo obljubo tudi izpol¬ njeval. Potem pa sem po malem postajal vedno slabši in se nisem več brigal za svoje verske dolžnosti. Imel nisem nobenega, ki bi me bil svaril in k dobremu spodbujal. Moj oče pa je storil vse v svoji moči, da bi me bil odvrnil od krščanstva.” “Do časa, ko sem bil štirinajst let star, sem popolnoma opustil vse, kar se tiče sv. vere. Moj oče je posebno ljubil potovanje, in jaz sem bil njegov vedni spremljevalec. Imel je pa nevarno srčno bolezen. Več zdravnikov je že vprašal za pomoč, toda vse je bilo brez uspeha.” “Nek božični praznik sva bila ravno Baltimore. Moj oče se ni počutil dobro m nekaj dni potem so očeta napadle hude bo¬ lečine. Hitro grem iskat strežnico, a je ni¬ sem mogel najti. Tudi njena hči ni bila doma. Nobenega ni bilo doma razun neke zamorske kuharice. Videti je bila dobra ženska, povedala mi je tudi, da je praznik sv. Treh Kraljev in da je šla vsa družina v cerkev k blagoslovu. Ona gre z menoj gori v nadstropje, kjer je moj oče trpel hude bolečine.” “Oh, kaj mi je storiti, v tujem neznanem mestu,” vzdihnem ves žalosten in obupan. “Jaz ti povem kaj naredi,” pravi prijazno ta ženska, “jaz prinesem gorke vode in ostanem tukaj pri očetu, ti pa pojdi iskat ‘'Kam ga pa naj grem iskat?” vprašam slove od oni cesti iti, pojdi naj hitro pri- v m jvcuij \) Bla- sem 1 za nekaj i ct J se pomikam nii . c bil končan. \ spomnil na Boga, ki sem ga popolnoma pozabil. Hitro mo častilcev v cerkev ter tarju. Tam se vržem na kolena in ne, , l vedel, začnem skoraj na glas moliti • () p ” pomagaj mi poiskati zdravnika! P 0m w mi poiskati zdravnika mojemu bolnem,! očetu in jaz bom postal priden deček j,, dober kristjan celo svoje življenje.” “Zdelo se mi je, da se mi ljubo Dete J ttUs nasmehi ja iz jaslic. Trije Kralji pa, ki so častitljivo stali tam, kakor da bi z usmilje¬ njem gledali na me.” “Jaz vstanem in hitim ven, poln zaupanja, da bo moja molitev res uslišana.” “Nek častitljiv mož, ki je klečal ravno za menoj vstane ravno takrat in gre ven za menoj, ne da bi ga bil jaz zapazil. Vsi drugi so že preje zapustili cerkev.” “Počakaj malo, deček moj!” zakliče, ko sem ravno hitro hotel iti doli po stop¬ nicah.” “Ti si naglas molil v cerkvi. Jaz sem te slišal, da si prosil za zdravnika. Če tvoj oče potrebuje pomoči, jaz sem zdravnik in h bil vesel, ako mu morem pomagati.” “Lahko si mislite otroci, da se nisva dolg" mudila. Ko bi ne bila prišla tako hitro, ka¬ kor sva, moj oče bi bili gotovo umrli med¬ tem.” “Kakor hitro se je očetu na bolje obrni lo, sem jim jaz povedal kaj se je zgodno’ da jaz hočem izpolniti svojo obljubo. L mi nič niso branili tega.” ... “Od takrat sem se jaz vedno trudi, ostanem dober kristjan.” # „ ve _ “In kar je še več, zdravnik je očetu liko pomagal tako, da so ostali P rec . eJ 1( T ra pod njegovo oskrbjo. Postala sta si « £ prijatelja in za kar je bila moja mati pr lii za Kar je ona ■ i rl y- boječa, da bi storila, — to je storil * ‘ mk. — Naredil jc iz mojega očeta dou - kristjana.” _ . No, otroci zdaj pa veste zakaj j e O v mk sv. Treh Kraljev za me najbolj v celem letu.” t.v.i - , ^ 1 . V ' V ' V* \p v ' \9ti- ‘AVE MARIA” 77 6 ) V. pismo nam takoj v po- četku govori o Adamu in Evi ter o tisti sreči, ki sta ✓ jo vživala v raju. “Za- $1 je Gospod Bog—tako nam pri¬ poveduje knjiga božja—vrt veselja, •J, j e postavil vanj človeka, katerega j e bil naredil. In Gospod Bog je dal j z zemlje rasti mnogo drevja, lepo n a videz in prijetno v jed; tudi dre¬ vo življenja v sredi raja, in drevo spoznanja dobrega in hudega. . . . Gospod Bog je vzel človeka, in ga je postavil v vrt veselja, da bi ga obdeloval in varoval. In mu je za¬ povedal rekoč: “Od vsega drevja po vrtu jej; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej; zakaj kateri dan koli od njega ješ, boš moral umreti.” Ako bi bila Adam in Eva spolnjevala to zapo¬ ved božjo, ne bi nikdar umrla, am¬ pak imela bi večno življenje. Zvita kača pa je zapeljala Evo, Eva je zapeljala Adama. Greh je bil stor¬ jen, božja zapoved je bila prelom¬ ljena. Bog je preklel zemljo zavoljo nepokorščine in je kaznoval Adama in Evo. Sv. pismo nam slika to ka¬ zen z besedami: “Da ne bi (Adam) stegnil svoje roke in da ne bi vzel od drevesa življenja in da ne bi jedel od njega in živel vekomaj, ga je fJj °g pahnil iz vrta veselja, da bi obdeloval zemljo, iz katere je bil Vz et. In je Adama izgnal, in je po¬ stavil pred vrt veselja kerubine z ognjenim in švigajočim mečem, da varujejo pota k drevesu življenja.” ( h Mojz. 2. in 3. pogl.) Drevo življenja je bilo po padcu n aših prvih starišev skrito, nihče ni ‘Odel zanj. In vendar je to drevo 1 astlo in cvetelo vedno dalje, seveda 'oa skrivnem, dokler nam ga m zo- D; 1 pokazal naš Odrešenik in Zve- -ar, Kcdaj se je to zgodilo? Bo- ^Djrno v življenje Jezusa Kristusa. Dobri oče ljubezni do svojih otrok nikdar bolj ne pokaže, kakor \ z ^Gnjih trenutkih svojega živ- Ij 1 en . j . a , . ko J' ih gleda, kako jokaj okoli njegove no-sipli^ in i-o i • • 9“ "-e „ . r _ tjuje, da jih bo moral kmalo zapus¬ titi in da jih na tem svetu ne bo nikdar več videl. Zadnjikrat zbere eirA m hiaŠ! -v _i i . svoje moči, poda otrokom svoje oslabele roke in jim reče: “Predra¬ gi otroci! Pridite zadnjikrat k me- 11 i ■ — Enega za drugim objame, pritiska jih na svoje srce, poljubuje jih kar najsrčneje, po bledih licih mu tečejo solze. Blagoslavlja svoje otroke in daje jim zadnje opomine. Prinesti si da, kar mu je najdražje, poda svojim otrokom z besedami: “Dragi otroci. . . umreti moram.. . ne moremo več ostati skupaj.... vzemite tedaj, predragi, to in spo¬ minjajte se svojega mrtvega očeta in one ljubezni, s katero vas je lju¬ bil.” Zadnjič zbere Jezus pred smrtjo svoje učence k velikonočni večerji, da bi jim dal v slovo najlepši in naj¬ dražji spomin. Z ginjenim in ljube¬ čim srcem začne govoriti: “Z ve¬ seljem sem pričakoval dan, ko bom z vami obhajal to velikonočno jag¬ nje.” Razlomi kruh, ga blagoslovi in da svojim učencem rekoč: “Vze¬ mite in jejte, to je moje telo.” Vzame kelih vina, ga blagoslovi m jim ga poda: “Vzemite in pijte, to je moja kri, ki bo za vas prelita. Io storite v moj spomin! Zakrament presv. Rešnjega 1 elesa je bil usta¬ novljen. Kristus nam je zopet po¬ kazal drevo življenja. H temu dic- vesu ne branita več kerubina z og¬ njenim in švigajočim mečem, am¬ pak vabita vsakega, da naj pride v bližino tega drevesa in naj trga iz njega sadov življenja. Zdi se, kakor da nas angelji božji vedno mvedno spodbujajo z besedami. Hvalile •AVE MARIA” M a Gospoda vsa ljudstva, hvalite Gos¬ poda vsi narodi. ( S'> TelesU) O presvetem Resi el " £m re . kot drevesu življenj I . podati dragi bravec, v nasiem j nekaj misli. ^ Človek ima dvojno življenje, eno na tem svetu, drugo pav večnost. Po pravici bi se vprašali, kako naj bo presv. Rešuje Telo drevo našega življenja na tem svetu. Kako naj bi nas najsvetejši Zakrament ki ep čal in poživljal na zemlji ? Mi vemo, da obstoji človek iz duše in telesa. Naša duša poživlja telo. Ze prego¬ vor pravi: “Zdrava duša, v zdra¬ vem telesu.” Ako je naša duša močna in krepka, ako ima naša du¬ ša oblast nad telesom, ako je naša duša prosta smrtnega greha in na¬ polnjena z milostjo božjo, kako bla¬ godejno vpliva potem na naše telo. Saj je vsakemu znano, da človeku ne zadostuje samo vsakdanji, kru¬ hek, ki si ga sprosimo od svojega Stvarnika, ampak, da si želi tudi miru, zadovoljnosti, sreče srca. “Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz ust bo¬ žjih” (Mat. 4, 4). Poleg tega pa je človek tudi dru¬ žabno bitje, ki ni sam zase na svetu, ampak je navezan na človeško dru¬ žbo. Človek pride na svet rodi se in živi v krogu svoje družine. V dru- i, zini je izrejen in ko je 8am ko je sam postal družinski družinska mati, zopet čaka °i. C ga bo smrt vzela iz kroga drup la l Družina je v resnici p ravo ? lc ’ v je človeka. Tu najde pravi ° tn °' J . -'1 V 1 najde pravo zadovoljnost in > • , v. - še zopernosti, naj doživimo Še tol^ Naj doživimo v življenju še nesreč, naj nas zadene še tako | u , trpljenje, na vse pozabimo v kr v svoje ljube družine, v krojni šv,°o domačih. * SV0 < lh Več družin je Bog združil v eno veliko družino, ki jo imenujemo državo. Državna oblast mora skr¬ beti za časni blagor svojih držav¬ ljanov, braniti mora pravice sled¬ njega podložnika. In ravno to družinsko in držav¬ ljansko razmerje človeka je presv. Rešuje Telo popolnoma izpreraeni- lo. Kdo je pred Kristusom govorilo ljubezni do bližnjega? Kdo je gojil dobrotljivost in usmiljenje? Kdo je lačne nasičeval, žejne napajal, po¬ potnike sprejemal, preganjane va¬ roval, zatirane branil? Kdo je imel sočutje z ubogimi in sirotami?- 0 poganskem svetu bi morali zakli¬ cati s pesnikom: “Sovraštvo, laž in srd povsod, v gorje vsa zemlja je zakleta! Zdihuje ves človeški rod.” (Dalje.) w u -u- '-'U U «- Fred Taberpakelrjonj C\0n r\Q/s /-vO~ _ n . - n _ Četrta obljuba. Varno pribežališče jim bom v živ Ijenju, zlasti pa v njih smrti. V knjigi Jozue nam pisec te knii ge poroča, da je Bog v starem zako 11,1 s voj emu izvoljenemu ljudstvu ,m posebenem razodetju, odločil šeJ« ro Pribežališč.” Tako so se i men £ vala mesta, kjer so preganjani stiskani našli varno zavetje p svojimi sovražniki. Kakor skoro vse starozakon naredbe, i nia tudi ta lep predpo . 1 Pomen. Ko so bili časi dol njeni, se je prikazala dobrota ijubeznjivost Boga, našega cai 'ja, ’ piše sv. Pavel. In res, v « zavezi, zavezi ljubezni se je \|;v ' 1 l9l- “AVE MARIA” 79 I t Ji oče tov , sko zavzel za stiskane in t,ou ^ , pal jim je, ne kakor v a ti ran< “‘ šest mest v pribežališ- • zave^> s ta fl z ‘ k eno mesto, kjer bi naj vsi | f*. . na šli varno zavetišče pred sovražniki — to je taberna- čvoji 1111 )o- je človeka vstvaril’, da ob- telesa in iz duše. Dal mu je dv 0 j fl0 življenje, telesno in duhov- iar: eni veljajo besede Bogu vdanega naravno in nadnaravno. O obo- trpina^ Joba: “Vojska je življenje človeka* na zemlji.” Teh besed ni potreba dokazovati, saj ima vsakdo priložnosti dovolj, njih trpko resni¬ čnost v svojem življenju okušati. Le poglejmo v vsakdanje življenje, ka¬ teregakoli človeka. S trudapolnim delom se mora boriti, da si preskrbi, česar mu je potreba, da si ohrani svoje telesno življenje. Saj je božja previdnost sama tako odločila. Delo, trud, trpljenje in težave, to je delež Ada¬ movih otrok v zemeljskem življe¬ nju, posebno še tistih, kateri ho¬ čejo biti zvesti učenci najvišjega L cenika, ki je vsem napovedal, da učenec ni nad učenika, in kakor se je njemu godilo, tako da se bode tudi vsem njegovim učencem. Po- nil sli, dragi rojak, samo na svoje niukotrpno vsakdanje življenje! ležko delo za vsakdanji živež je lv °j delež v novi domovini. S žulje- '° r °ko si služiš svoj trdi vsakdanji o uh. In koliko težav te srečuje na tvoji cesti vsakdanjega življenja! _ Kdo bi se v takem položaju z želj- 111,11 očesom ne ozrl po ljubeznjivem •Djatelju, kateri bi imel zanj vedno jDpravljeno tolažljivo besedo, _ s at ero bi mu na novo spodbudil nje kov pogum, da stanovitno nosi tezo ^ Koga mu odločenega bremena. / - v eličar sam se nam vsem po^uj Jakega prijatelja, ko nas lj UJ ®A n Hvo vabi k sebi: “Pridite k me ste obložen s le h ki se trudite in Vas bom pozivi nr . /a vami in jaz . — . . m Tjbeznjivo nam na q s ■ on> Al>rrj zgledom kaze, kakor j diih v Gospodovih očeh, ' ,J ° S ' Um ž Duh. Kako lepa pa ho se le smrt pobožnih castnce resvete« Srca pred očmi Jezuso¬ vimi! Saj ona ni nič d™gega kjo zjedinjenje in združenje ljubih src in to na večno. Od kratice u naše smrti zavisi cela naša vecnos , to prav dobro ve nas sovražnik od začetka. Zato ravno v tem trenut¬ ku napne vse svoje sile, da dobi du¬ šo človekovo v svojo oblast. V endai je v naši moči si s pobožnim česce- njem presvetega Srca to najtežav- nješo uro svojega življenja olajšati in prijetno storiti. Kdor je v svo¬ jem življenju bil veren častilec naj¬ svetejšega Srca, bode lahko na smrtni postelji, kakor apostol, z ve¬ likim zaupanjem govoril: “Želim razvezan biti in združen z Gospo¬ dom !” Pri njem se bodo uresničile besede blažene Margarete: ‘‘O ka¬ ko lahko in prijetno je umreti njim, kateri so stanovitno častili Srce tis¬ tega, ki bo enkrat njihov sodnik!” Jaz bom njih varno pribežališče v življenju in smrti, tako je Gospod •AVE MA RIA _■■ -- Ml - V ' \ sam obljubil m | )0 dc rmt„ obljubo spolnil. Saj je V 0 % Srca najgorecnejša želja vi |N ljudi srečne. Vendar nad N Kristjani se mora bridko ti: "Glej, izredil sen, si ot A> me nočejo poznati,” k er 2 Ke ’ Pa jejo ljubezen, katero*ji m on “Kolikokrat sem vas hotel zl Jr ■ svojem Srcu, kakor koklja svoja piščeta pod svoje perut niste hoteli spoznati, kar vam ' Neki gospodar je imel močnega osla. Nekoč ga je imel v svojem hlevu dolgo časa, ne da bi ga rabil za delo. Ker ga je dobro krmil, se je osel spočil in zredil. Na Jutrovem je navada, da se večinoma potuje le na oslih. Tako je tudi ta gospodar nameraval obiskati svojega prijatelja v so¬ sednem mestu, ter tako osedlal svojega osla in sedel nanj. Toda osel je bil spočit in zato je bil dobre volje. Komaj je naredel par korakov, začel je skakati. Gospodar nategne vajeti, da jih je pretrgal. Ko ie osel to začutil, zdirjal je po vasi in letal sem ter tja po ulicah. Sosedje, ki niso ve- deh, kaj se je zgodilo in ga srečevali, klicali somu: Kam pa, sosed, tako naglo “Kai jaz vem,” klical je prestrašen gospodar osel se mi je iztrgal.” ® * ar ’ Temu oslu je podobno človeško telo 7 vsemi hudimi požel] en ji. R azum in ° * morata imeli telo na močnih uzdah, Ti hočeta, da se jim ne strga. ’ ako Gorje pa človeku, ako j e zgubil . svoj.h strasti j — ako se je udal poželjenju Kakor ta osel s svojim gospodarjem diijajo človeške strasti s človekom /ž a< ° do od enega (jreh a (l “ 1 Vprašaj pijanca: Prijatelj kam i * pn ,v Vsi veste, (la sem « že cele narode uničil, da •Vili .Vp^ršja, kakor jih ne so zginili iz pc*'rs' j . hi nik- dar bilo na svetu, — in vendar moram biti vladar pri vseli narodnih slavnostih in v imenu naroda mi dovažate novih podložnih, da moram še naprej vladati. Ve. uboge zapuščene matere, udove pri živih možeh, dobro veste, da sem vam jaz oro¬ pal bivšega dobrega moža, ljubečega so¬ proga, ter ga spremenil v krvoločno zver, ter ga pognal po svetu kot grešnega Kaj¬ na. — pa vendar mi dajete tudi otroke, ko jih navajate na me! Vsi veste, da sem jaz vaš naj večji sovražnik na svetu, — pa me vendar vsi branite in zagovarja¬ te pred vsakim, tudi najmanjšim napadom in naj si je to od katerekoli strani. Vsi veste, da sem le jaz največkrat prvi in edini vzrok vsega gorja, vse revščine naroda, -^ ' v __ pa vendar imam častno mesto po hišah, od kraljeve palače pa tja do oorske koče. Vsi veste, da sem jaz ze vse to naredil a da bom krepko vse to vršil se naprej n č e milijone -m milijone naredil nesreL k0 me boste se naprej tako iskreno lj u ’ bili tako krepko me razširjali, tako pridno delali s krvavimi žulji za me, __ 1 a m i vendar hočete obraniti zvestobo. Zato pa vam prisegam: . Vsak narod pijancev bom izročil gotovi nomibi in uničenju in ne bom pustil za b ? rlmpesa kot umazano ime. v 1 "to imam pravico od vas samih, ker vsi v S e to dobro veste in vendar - mi hočete SU Dobro! Živeli moji udani podaniki. Ječmenovec, Žgani Alkohol, vladar vseh narodov. (Poslovenjeno iz slovaškega lista “Sokol.”) V Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij. Pueblo, Colo., V nedeljo smo imeli prelepo svečanost, katere se je naš verni narod lepo vdeležil, in kar bo ostalo vsim globoko v spominu. Blagoslovljen je bil nov oltar naše cerkve. Oltar, ki stane blizo tisoč dolarjev, je res umetno delo v rimskem slogu, kakor je cer¬ kev, in je prvi sad splošnega zanimanja, od¬ kar smo izplačali Slovake, ter se čutimo drugim popolno neobvezne. Društva naše župnije, slovenska in hrvatska, so odkora¬ kala paradno ob 9. iz svojih dvoran, in ob 10. se je pričelo slovesno opravilo. Čast. duhovščina iz benediktinskega zavoda je prišla pomagat, da se je vse vršilo slovesno. Botre in botrice smo vzeli samo iz cvetoče mladine, kar je napravilo lep vtis. Naj jih tudi omenim. Jan. Kukar, Ana Grahek, Ludv. Princ, Micika Goršič, Ivan Čulig’ Katica Jerman, Toni in Anica Robida, Ja¬ kob in Anica Blatnik, Rajm. Gasnik, Jerica Jaklič, Peter in Angela Jaklič, Jos. Buh Ana Snedec, Jos. m Angelca Steblaj, Josip in Micika Geršic, Frank. in Johanica Smer- ke, Ivan in Francika Rojc, lVan Babič, Ani¬ ca Godec. . . Sedaj pričakujemo se krasne sohe, ki '.<) blagodusna darila sledečih naših rojakov in rojakinj: Jos. Sinerekar, Jos. Rus, J 0s . Čulig, deček Anton Snedec, dr. sv. Ane, Jerica in Angela Jaklič, Cilka Zamernik, n rancika Kern, deklice sv. Neže in drugih. , popreje so naše gospice, drtiš- “ni " 5 °ii lci u žarki” priredile smešno igrico i ta Polona” istotako za novi oltar. Oso- je so izvrstno predstavljale sledeče: Jerica 1U , ngelca Jaklič, Johanca Smerke, Fran¬ cika Rojc, Francika Kern, Rozika Thomas, f n ica -medeč, Anica Grahek. Med dejanji nani Popevale umetno izvežbane pevke, gospa Zora Predovičeva, gospica Anica ^nedee, Alenica Perko, Angelca Jaklič, na Rrw°n lr o Sta s Ptemljevali Rezika Skube in v „i 1 a . e ^ ec - Vse so jako spretno izvrše- 7ahvJv^ e l jJ°ge. Priznati moramo i» se vailil / ^jatku Kerhinu, ki je marljiv 0 n ta ^° izborno izuril domači talent. n. _ V. febr. do 4. marca. Vodil g; Mihael Gatin, rodom Dalmatine' jonscih govorov so se verniki zel tu e čuvali. Prostorna cerkev je ‘ a , govoru natlačeno polna. P s 1 v .^ cer so bde pete litanije, ■c gande VSe j slovenskc in je č Cne p ^ s . I T li - Ob sklepu misij 167n nils ,ij°nar ustanovil druš s *j°na mffnamP' ° hra " ja SP °"’ i: ! | j “AVE MARIA” Colo., je obiskal ondotno slo- 1 \ 'naselbino č. g. J. Perše in ostal tam ' l ’ n ' \’li 'cvetni teden. Rojaki so se pri- ^jgievali pobožnosti in govorov, ter d* 10 lU vS j opravili svojo velikanočno sv. ob- Pri vsaki pobožnosti so se prepe- slovenske pesmi. ' j- Ut f le F a Us, N. V., kamor je do sedaj j n0 vsako leto hodil nepozabni pokojni r * p0 d Zalokar, je obiskal rojake č. O. An- 2 Murn, O.F.M. ter imel tam tri dnevni .-v. misijon, katerega so se rojaki jako prid¬ no udeleževali. y Rankin, Pa., kjer je župnik č. g. Be- javac, Hrvat, je imel hrvaški misijon č. O. Ambrož Širca. O.F.M., katerega so se ka¬ kor Hrvatje tako tudi Slovenci jako pridno udeleževali. Navdušene govore je hodilo vemo ljudstvo vsaki večer trumoma poslu¬ šat. Vspeh sv. misijona je bil jako povo- Ijen. V Camden, Pa., je obiskal hrvatsko na¬ selbino č. O. Ambrož Širca ter imel tri¬ dnevni sv. misijon. Tudi tu so se rojaki jako marljivo udeleževali pobožnosti ter Toro vsi sprejeli sv. zakramente. V P ort Chestru, N. V., je obiskal slo¬ vaško ondotno naselbino č. Kazimir Zakraj¬ šek. O.F.M., ter imel tam tri dnevni sv. misijon. Vspeh je bil jako povoljen. 1 Bridgeportu, Conn., je imel škof Kou- lelka ponovljenje sv. misijona zadnji teden v aprilu. Pri spovedovanju je pomagal ja¬ ko marljivo č. g. A. L. Blaznik in O. Anzelm Murn. V Piermontu, N. Y., je obiskal ondotno ovaško naselbino č. g. A. L. Blaznik in pel tam tridnevni misijon. Udeležba je da jako povoljna. C. G. A. L. Blaznik je obiskal za veliko- pč slovaške naselbine v Tuxedo, N. J., uffern, N. Y. in naselbine v Main. Pov- Mi je bilo njegovo delo blagoslovljeno z pim vspehom. 1 Bndgeport, Conn., kjer je župnik _slo- Lki duhovnik Rev. M. Jankola, Je imel ■dnevnico č. O. Kazimir Zakrajšek, O. • M. Pri vsakem govoru je bila cerkev stlačeno polna. Tudi za Slovence katerih tukaj lepo število, je imel v slovenskem ziku tridnevnico v ogerski cerkvi sv. e ■na. _ ... Jtt velikanočno nedeljo pri vstajenju m ■ paradi pred veliko sv. maso J e J p •pniji v Rockland Lake prvič nastopila La godba šolskih dečkov kluba sv. A J„ ja, takozvani “Fife and drum , corps^ " ki so stari od šest do J3 e . s mo učiti še le konec novemu . - h v .i razočarani, ko so n,i p:i° ; c lep prizor in ’ :;^ a ]Uo v roki ■t. ti u frkovčke v vrsti s P>»« -'lakati in igrati. 83 p # M « C\ g. M. Šavs, naš slovenski rojak v To-f, \ver, Mimi., pripravlja za zidavo nove cerk- J ve. katero namerava še letos začeti. Bog daj svoj blagoslov! Mil. g. škof Trobec je poslal za piruhe družbi sv. Rafaela velikodušen dar $io, za kar se mu družba kar najtopljeje zahvalju¬ je. Bog živi našega blagega vladiko še mnogo let! L Jolictu, lil., se jc vršila 40-urna pobož¬ nost za praznik farnega patrona sv. Jožefa. Veliko slovenskih sosednih duhovnikov je prihitelo te dni v Joliet, 111. Č. g. M. Tušek je imenovan župnikom cerkve sv. Barbare v Brudgeville, Pa., kjer je bil župnik pokojni Zalokar. Č. g. žup¬ niku častitamo in želimo obilo blagoslova v novem delokrogu. / Kansas City, Kans., slovenska župnija jako dobro napreduje, kakor sporočajo /.up¬ ijani. Letošnje leto bojo imeli veliko novih stvari v cerkvi. V Clevelandu, O., se pridno pripravljajo rojaki, da se skoraj začne zidati nova šola, ki bo največja in najmodernejša slovenska šola v Ameriki. Če kje, potrebna je ta šola gotovo v Clevelandu, ki je naj večja sloven¬ ska naselbina v Ameriki. Bog daj svoj blagoslov! Gospod Mertel, prvi slovenski pasar je izdelal krasen železni križ za pokopališče v Rockland Lake. Delo hvali mojstra. V Lorain, O., je bil sv. misijon od n. do 17. marca, katerega je vodil Benediktin, č. O. Vencel Šolar. Navdušenih misijonskih govorov se je udeleževalo vsaki večer ljud¬ stvo v jako obilnem številu. Sv. zkramen- tov se je udeležila vsa župnija. Ob sklepu misijona se je ustanovilo mladeniško druš¬ tvo "Srca Jezusovega,” otroško “Marijin vrtec,” ter obnovilo Materino društvo Šv. Ane,” katero je ustanovil že prejšni župnik. Vspeh sv. misijona je bil jako krasen in ljudstvo nikdar ne bo pozabilo krasnih mi¬ sijonskih govorov nadušenega misijonarja o. Vencelna. Župljani so hvaležni blagemu gospodu župniku Stefaniču za sv. misijon. V Bridgcport, O., je Rev. J. Štefanič tudi letos obiskal ondotno slovensko naselbino. Ncw York. Tretji red sv. Frančiška so se¬ danji sv. oče prav toplo priporočili vsemu kat. svetu. Nekdaj je ravno tretji red skupaj s prvim redom in drugim redom prenovil vse narode po vsej Evropi. Ta tretji red lahko tudi sedaj doseže enake vspelie mej narodi, ako se oklenejo njegovih naukov in navodil, zlasti s svojim naukom o prezi¬ ranji bogastva, /.lasti denarja, ki je danda¬ nes vladar sveta. V slovenski naselbini v New Yorku se je te dni vstanoviln prva slovenska skupščina tretjega redu v Ame¬ riki. Pri popoldanjski službi je imel slove¬ sen shod p, Anselm Murn. Udeležba je “AVE MARIA” _Ky, r„,1,1,1 velika Tolika ljudstva že “ig"° P ri p°p? ldan i ski sl " žbi boz)1 ’ kakor je bilo to nedeljo. Poljski razkol v Ameriki. Poljaki v \menki so prav kar v jako nevarnem polo¬ žaju' V nevarnosti so, da se ne začne mej njimi velik razkol, ki lahko na stotisoce da, Skoro milijon vernikov odtrga od katoliške cerkve. Sicer imajo ze vec let poljsko ne odvisno katoliško cerkev s ' škofom v Scrantonu, Pa., kamor spada vec odpadlih poljskih duhovnikov in več župnij, ki so imele radi duhovnika težave s škofi. Sedaj je pa nekaj ultra narodovcev in nekaj poljskih nesrečnih duhovnikov zane¬ slo agitacijo za poljske škofe in škofije mej narod. Katoliška dnevnika “Kuryer Polsky” iz Mihvaukee in “Dziennik Narodowy” iz Chicago sta ustanovdla že pred leti veliko organizacijo ‘‘Katoliških poljskih lajikov, katere namen je: i) zahtevati od Papeža, da da Poljakom v Združenih državah lastne škofe, ki bojo neodvisni od drugih ameriš¬ kih škofov. Tako bi se začela nekaka po¬ sebna poljska cerkev v Združenih državah. 2) Izposlovati pri državi posebne postave, po katerih bi moralo biti vse cerkveno pre- možnje poljskih cerkva vknjiženo le na ime cerkvenih odbornikov (Lay trustees) in bi se škofu vzela vsa ingerenca in nadzorstvo nad tem premoženjem. 3) Delovati na to, da bojo vsi poljski volivci odločno vselej nastopili proti vsem uradnikom in sodnikom, ki bi se pokazali neprijaznim Poljakom. 4) Zbirati potrebni denar v podporo in obrambo duhovnikov, ki bi se ne udali ško¬ fom. 5) Delovati na to, da se ta boj nada¬ ljuje tudi tedaj, ako bi bili vsi verniki izob¬ čeni iz cerkve. Mihvaukški nadškof je skupaj z vsemi škofi svoje provincije izdal posebno pastir¬ sko pismo na vse Poljake Združenih držav in jih resno svari proti temu delovanju Odo- bruje sicer, ako želijo Poljaki imeti več poljskih škofov po raznih škofijah po Zdru¬ ženih državah, ki bi jih razumeli in ki bi j im oznanjevali besedo božjo v njih jeziku To ni nič slabega in to se lahko prosi in Rim bo gotovo rad dovolil v škofijah kier ie veliko Poljakov, ali škofe ali pa vsaj po¬ možne škofe poljske narodnosti. Gotovo je pa nesmisel, ako se zahteva, da se Poljaki popolnoma ločijo cerkveno od drugih narod¬ nosti in bi imeli svoje lastne škofije. To bi bilo lahko povod k velikim neredom in zmešnjavam. Posebno svari nadškof pred vsakim na¬ siljem, “da se bo delovalo tudi s silo, če se tudi cele župnije izobči.” To kaže slab duh j n s lab namen. To ni duh katoličanstva, ampak duh upora. Zato j c strogo prepovedal branje teh dveh liitov vsem katolikom in stcer pod smrtnim orehom. Kdor bi bil član te » v M. 1 _ 1 - Ki. 1 uaa re organb- •• naročnik in bralec teh listov, p a bi x ^ ] l$ bil pri spovedi, da bo izstopi -v ne bral, sc niu celo odveza Opominja tudi duhovnik stvo o tem. "C obl A 00 izstopil ali \ist 0N celo odveza ne sme ke, naj poub- " ov "e sme ;e 'jui Poljakov je v Združenih državni milijone. Imajo res velikanske 5,, n . ad 4 cerkve. V Chicago imajo n. p r . p Pm R in jonisti poljsko župnijsko šolo z Ur * e bi in 64 učiteljicami. Zato je Rim' z J P U< r nci dovolil nadškofu Chicaškemu, da ie 1 • Poljaka Rode za pomožnega škofa c t bo Rim vselej rad dovolil vsaki narod,m' 0 - škofa, ako se bo dokazalo, da ga portreb 1 jejo. Tam se ne gre za narodnost. V Ann rilci je vsakdo lahko škof, samo ako j e dru¬ gače zmožen, naj bo narodnosti katere koli Kadar se gre za zasedenje kake škofije se zbero vsi pravi župniki k posvetovanju in si izbero tri kandidate, potem se zbero vsi škofje dotične nadškofije in zopet zbero tri kandidate in ti kandidatje se potem pošljejo v Rim. Rim se potem še posvetuje z dele¬ gatom, poizveduje o vrednosti teh kandida¬ tov in najvrednejši in najsposobnejši dobi škofijo. Mi Slovenci smo imeli že pet ro¬ jakov škofov in nismo nič prosili in delovali za nje. Bili so imenovani iz Rima kot najsposobnejši. Ako bojo Poljaki imeli mej seboj enake može, bojo pri zasedanji ško¬ fij štev enako vjooštevani, kakor smo bili mi Slovenci, katerih nas je komaj 100,000 tu¬ kaj in ni treba nobenega razkola in nobene organizacije v ta namen. “Združenje slovenskih katolikov v Ameriki,” slovaška organizacija, o katere vstanovitvi smo že lan' sporočali, krepko napreduje. M e ; seča febr. je imela svoj letni občni zbor v Scrantonu, Pa. ob veliki ude¬ ležbi. Ta organizacija ima svoje nasprotnike, vendar se jako lep 0 razvija. Upanje je, da se bojo P°. čaši pod njenim okriljem zdru z j vsi trezno misleči in odločni kato 1 v slovaški! ( jL neva nam pripelji žar, U u ' )a . Mati Slovenija, da se bi tudi m c našim narodom moglo doseči <» SeterU’, ki je živa naša potreb? 1 taUmoraT' T tej or g anlza BR vzeti V ro' t " dl pri naS t0 , 1- hovnikii n edlno le sloveni 1 besede Uf ° zar i amo še enkrat izpod p er . eie smo priobčili zaclttj 1 ^ duhovnik a j Sa ne kega slovenske # 4 ml*- “AVE MARIA” 85 v 0 poljski duhovnikov sc jc Ve c ccV kv\ Sv. Kazimirja v De- b falt V posvetovanju o rešitvi polj- ' nltu a tij v Združenih državah. ,r °i hom 1 predsedoval pomožni škof ■»(IH J C " _ -r-, j T~» . 1 • 1 • ;ii zboljšanje zamotanih raz- ^riiicage, Rt- Rev. Rhode. Poljski ]? \liki veliko pričakujejo od tega ?,1 ° r ^pej njimi. O poljskem razkolu Vročamo na drugem mestu. R j wa duhovni vodja pravico koga izk- . -j t i i z jednote radi neopravljene velika¬ nove spovedi I * * * 5 v j 0 je velevazno vprašanje, katero bo m.iral najbrže letos reševati novi duhovni vodja. Ker se do sedaj ni odločno zahte¬ valo od članov spovednih listkov, opustili so mnogi velikanočno spoved, češ saj me ne morejo izključiti iz jednote. “V Ameriki je vera in država ločena, toraj, mi nič ne mo¬ rejo, ako ne opravim.” To vprašanje je imela lansko leto rešiti tudi slovaška Katoliška Jednota. Tudi tam so nekateri člani tako mislili. Toda odločni katoliški predsednik je pokazal, da so na napačni poti. Izključil je kar celo društvo, drugod pa posamezne člane. Društvo in nekateri člani so uložili tožbo zoper Jednoto pri najvišjem državnem sodišču. Toda tož¬ bo so popolnoma zgubili in plačati so morali se vse tožbene stroške. Sodnik je utemeljil svojo obsodbo s tem : “Vsi člani so izpo¬ vedali pod prisego, da so vedeli za to dol¬ žnost že takrat, ko so bili sprejeti v društvo in Jednoto. Ako bi takrat res ne bili vedeli, lahko so brali v jednotinih pravilih, katere so imeli v rokah. Ko so bili pa spre¬ jeti so obljubili, da bojo jednotina pravila spolnjevali. V pravilih je pa ta točka.” Sod- 'nk je tudi prašal škofijstvo o pomenu besed praktičen katolik.” Na podlagi teh dejstev so toraj vsi tožbo zgubili in predsednikovo •zključenje je moralo obveljati. () tem slučaju bomo pri drugi priliki še več spregovoril. Želimo le, da hi duhovni vodja stal od¬ ločno na tem stališču, katerega je zavzel in nevstrašeno nastopil za katoliški značaj jed note. Sramota bi bila za kat. Jednoto, ako bi pustila v svoji sredi kake verske propali- ce - } kat. Jednoti ni mesta za take! Taki kažejo jako malo značaja in možatosti, ako sc sploh tlačijo mej katolike! Vero prezi¬ rate, smešna sc Vam zdi vsaka kat. stvar, prezirate vse kat. naredbe, živite in mislite popolnoma protikatoliško, tlačite se pa le v katoliška društva! Ali ni to hinavščina! Zato je že res zadnji Čas, da se vzame v roke veliko metlo in se pomete iz Jednote vse, kar ne spada pod prapor katoličanstva! Brez par slabih vojakov, bo zmaga vse eno dobljena. Da, še ložje! Pravijo tudi, da je to napačno, da Jed¬ nota sili k sv. zakramentom. Kako hinavska je ta trditev! Kdo te pa sili, da bodi v taki jednoti, kjer se zahteva spoved? Jednota sama nikogar ne sili k spovedi, temveč društveniki sami silijo jednoto, da spreje¬ ma pod svoje okrilje samo take, ki gredo k spovedi vsaj za velikanoč in so praktični katoliki. Saj si moral sprejema v to jed¬ noto celo prositi! Ali te je kdo silil v jed¬ noto? Le ko bi se dalo koga prisiliti v ka¬ toliško jednoto, ta bi potem lahko rekel, “ne grem k spovedi! Zakaj ste me pa pri¬ silili v tako jednoto!” Vsak član je vedel pred vstopom v jednoto, da jc v jednotinih pravilih ta točka. Če je vkljub temu prosil sprejema v to jednoto, kdo more trditi, da mu kdo dela kako krivico?! Nasprotno! Tak član dela krivico katoliški Jednoti, ker se je urini! tja, kamor ne spada, in — če bi imel le količkanj možatosti — sploh spdati ne bi hotel! Hinavščina pravijo je najgrša stvar na svetu! Če je to res, potem je hi¬ navščina brezverskih ali socijalistiških “ka¬ tolikov” res vsega preziranja vredna! Bomo videli, kaj bo!? Zabavljačem. I 'a jim ustrezi, če jim moreš, tem model- 11 im poganom in brezvercem! Karkoli na- n 'di cerkev ali kak cerkven predstojnik, naj je to že papež, ali kak škof ali pa tudi kak duhovnik, vse je narobe v njih očeh. Pa naj >iarc-rli tako ali tako, zabavljali bojo zopei. Če .c duhovnik strogo drži svojega po¬ lica in marljivo in navdušeno dela za zveb- čau j e bljižnjega, pravijo, da je fanatik A J J . V 1 c t * tir. vtruMlI S V (> Ako so v cerkvi pobožnosti, pravijo, da se narod tlači v črno klerikalno temo. Ako pa ni pobožnosti, pa pravijo, da je župnik len, ker nima pobožnosti. Ako j c spovednik strog, pravijo, da je rabelj duš, če jc pa ljubeznjiv in prizanes¬ ljiv, pa kriče, “glejte, kako delajo: naredi, kar hočeš, pojdi k spovedi, pa li bojo vse odpustili.” Ako j naši i i k hitro mašuje, pravijo, glej h . : , ,, i nauke in se ne zmeni za svoj .\ko masmk hitro mašuje, pravijo, “po '•in h ;ivi kakor bi ne smel, kažejo manj, g ejte ga komedijanta, kako se obnaša pred / , p ‘ TakMe so! Ne oltarjem.” Če pa mašuje bolj počasi pa 1 1 * J kriče: glejte ga počasnega mečkača.” ■oj' mite juri I ° “AVE MARIA” St' A k o gre duhovnik v gostilno, pravijo, glejte ga pijanca." ako pa nikdar ne gre n dela zoper pijančevanje, kriče: "glejte n |fi kapljice vina m ca i ueirf r-J-. ■" . ■ , i:: a hinavca, ki bljizujeniu niti kaplji ne privošči! Ako revnim ceneje naredi usluge, za ka¬ tere ic dolžan zahtevati nial prispevek za stroške cerkve, pravijo: "glejte ga skeba! Za vsako ceno dela.” _ Ce pa vsem enako računa, pa kriče: “glejte ga neusmiljenega rabeljna, ki le za denar dela! Ako pridno zbira denar za cerkev, da jo okrasi, kolikor mogoče dostojno, pravijo: “glejte ga lakomnika, samo za denar mu ic!” Ce pa skuša z revnejšimi razmerami shajati, pa kriče: “glejte ga nemarneža, ki niti za dostojnost cerkve ne skrbi. Samo za svoj trebuh!” itd., itd., itd. Kdo bi naštel vsa ta zabavljanja! Skratka: naj naredi duhovnik kar hoče, kakor hoče, in kadar hoče, gotovo je, da se bo zabavljalo zoper. Posebno jasno so ti bratci pokazali svojo volčjo naravo ob priliki novega določila glede praznikov po svetu. Sicer so jim prazniki deveta briga. Saj se še za nedelje ne zmenijo, da bi prišli k sveti maši, kaj še le, da bi prišli v cerkev na praznik, da bi morda vstali nekaj ur preje ter šli pred delom še zadostit svoji verski dolžnosti! Toda silno imajo radi praznike, saj človek bi si tako mislil! Ali ste brali njih zabav¬ ljanje zoper papeža in škofe, ko so skušali urediti to zadevo? Res, bilo je že narav¬ nost smešno, kaj so počeli! In sicer tako brezsramno, da se je moralo gabiti! Tako n. pr. Graški škof Schuster ni odpravil no¬ benega praznika. Pisali so: “Taki-le so škofje! Nič ne ubogajo papeža! Kaj za Graškega škofa ne veljajo papeževa pis¬ ma.-' Seveda, kaj se bogati škof zmeni za ubogega delavca? V cerkev naj hodi in strada in polni njegovo bisago!’' Ljubljanski škof je pa odpravil nekatere praznike, da olajša tako ljudem stališče, ter zmanjša število smrtnih grehov, s katerimi ravno ti brzverci ob praznikih žalijo Boga Kaj so pa tu pisali? “Ljubljanski škof j e pokazal, kako je neusmiljen! Delavec mu še ne gara zadosti! Seveda, kaj se on zme¬ ni za ubogega delavca! Ne privošči mu počitka !” La, zdi se nam preneumno s temi budalo- stirni mazati naš list. Pribijemo te stvari e, da rojaki sami o tem razmišljajo, kaj ji ni j ra vi zdrav razum in da naj ne slušajo, kaj ake propalice pišejo! Pes čudno je, <] a n-kateri, sicer modri in premišljeni možje, ako slepo drve za nekaterimi brezverci in za njim, brez premisleka, kar jim p T "jo! listov take budalosli i n Za danes ne imenujemo da, pri vsaki taki in opozori s ami nol )c,K 'ga ,i!:H .7’ Priliki bomo\ ls ri, nh r °J a ke na take liste! k Nekateri listi trdijo ‘H mnjo o sebi, da so t \ e \ av , ■ • , cvobodomiseljm in ne vem kai L ^ llSl !rudi )0 7.a delavca. Toda odprite u sC ! ■ - Jte ga' 7-ačne sc na prvi strani , notico o kakem duhovniku. Ni k 0 \,v ka viVr bi ne bil ° kakc °P azke zo \' cr verv> U °’ 1 • O V veliki večini le kake “prcp\ aiv k' kank ' u rnr2C kakih nemških socija\isnšk\\ kan f., . r m n0 -7.id° v skih listov'. In to naj j v ah Uši? Kakšnega pomena, prosim delavski usi ■ Vas pa je n. pr. za slovenskega deliv^ 1 "* l Ameriki znana afera suspcndovanein ' nika Berceta iz Sore? Ali je res to tofk* važnosti za rešitev socijalnega vprašanj v Ameriki, da je bilo treba cele mesece prLi, čevati to brozgo in polniti časniške prmlak' da je bilo treba jo razširiti v obliki lini’ sure mej ameriške Slovence? Kakšnega ])omena je za Slovenski narod v Ameriki" Pravite, da je vsa vera neumnost, da so m duhovniki goljufi, potem se pa potegujete za župnika? Toraj vendar ni res, da hi bili vsi duhovniki goljufi? Vsaj eden, Berce,ni! Tako sami sebe po zobeh tolčete, ali ne? I11 tako dalje! Toraj, delavski listi naj se drže svojega programa in delujejo za delavstvo in pišejo o delavstvu. Narodni naj delajo za narod. Sicijalistiški naj pišejo o socijalizinu, naj nam lepo obrazlože, kakšna bojo njih pri- hodna nebesa, katera nam bojo “pričarali v bljižni bodočnosti, verske nauke naj pa puste pri miru. Zato imamo pa cerkvene in katoliške liste. Saj vendar nismo še na Portugaljskem ali pa v “katoliški” avstriji, kjer se vse sme, kar le židovske lože hočejo? Kje,^povejte, kje, v katerem dostojnem Ameriška hslu boste brali podle izbruhe proti kakemu nu ali proti kaki cerkvi, kakor jih mouinn brati v vaših predalih? Kdor v Ameriki noče biti “arnerikanski. ne zasluži, da je tukaj! To velja tn ( h h liste! 1 o vseli slovenskih naselbinah imeli zastopnike, ki bi list razširj rojaki po naselbini. Vsakemu zas ( -i V . U V 11 ? vc ^J e procente od vsakegt 111 a ’ » ^Jiaii naslov, smo odgovonli v pis- '> 1,ian lvraziimljivo nam je pa, zakaj sc niii- -niso podpisali. Mi spoštujemo tudi „cka lcrl 'k a \ko nam piše tudi najzagn- fl^-cndialist, bo dobil pri jaze" gre ra kak boj! T azen ougovor. udi nismo ^“branjevke,” da bi sc kregali, ako smo 5 ,a S ne oa mišljenja, ali zmerjali. Tudi sc • ba^bati, da bi morda iz jeze potem ime V /Slika javno postavili v listu na pranger. Uredniška tajnost je pri nas enaka kakor na še najožje prijatelje, tako za najbujše sovražnike. Zatoraj, kdorkoli nam piše svoje misli, •n so tudi popolnoma nasprotne našim, naj šc podpiše s celim imenom in naslovom za odgovor. Da, nasprotnike še prosimo, ('a nani pišejo in nam povejo svoje misli jasno. y\\ hočemo ravno spodbiti vsa kriva prepri¬ čanja in napačne nazore, ki se razširjajo. Pameten človek za nobeno reč. ne bo bolj hvaležen, kakor če je v zmoti, pa ga kdo prepriča o tej zmoti in pridobi za resnico. Urednik. Vsem, ki so nam izrazili svoje priznanje k našemu delovanju in smeri lista ter nas v laskavih besedah bodrili k krepkemu na¬ predku, se prav iskreno zahvaljujemo. Mi sicer ne delamo zato, da bi nas kdo hvalil, vendar nas pa tako navdušena pisma jako spodbude, ker so nam priča, da smo ubrali prave strune in nastopili pravo pot. l’ri našem listu se nam ne gre za kak business. Če pogledate tisk, slike, papir, objiko in izračunate, koliko nas to stane me¬ sečno, bodete videli, da smo še daleč od vsakega^businessa, nasprotno, da delamo vse brezplačno in povrhu še žrtvujemo vsako leto lepo svoto za napredek lista, ker boljše- p ui vzvišenejšega dela za narod danes ni, kakor je razširjanje dobrega čtiva mej na¬ rod. Priporočila v molitev priobčujemo brez¬ plačno. Kdor prostovoljno kaj daruje v Podporo lista, se seveda hvaležno sprejme. 1 ’riporočilo ali zalivala mora biti vedno Podpisana s celini imenom v pismu. Kdor v Hstu noče biti imenovan s celim imenom, ,0 je vsejedno. Vendar uredništvo pa mora Ver k*ti ime. Kaj piše poštena roka slovenskega ru- 'hirja o našem listu: “Ave Maria je ics prekrasen list, ki mora ugajati vsakemu m utora njegov napredek vsakega veseliti, ec 'Uta le še kaj ljubezni do katoliške vere 111 voje K;i naroda, katerega hočejo propal.ee Pripraviti popolnoma veio_.ii ga popc^ j« 0 1>ravem času * e m posvetila v temo naših žalostnih razmer. Ave Maria je naš apostol, ki zastopa naše najdražje svetinje, ki nastopa pogumno in nevstrašeno proti zlobi in zmotani brezver¬ cev, ki brani resnico, pravico in svobodo ter nam odkriva nakane naših sovražnikov, da sc jih znamo varovati, ki nam kaže pot čas¬ ne in večne sreče. Spisi in članki “Ave Maria” so velezanimivi in odgovarjajo po¬ trebam sedanjega časa, posebno pa še naših žalostnih razmer v Ameriki. Vsaka številka je zanimivejša in mislim, da se list ne more bolj spopolniti, kakor se je že.” A, Tomec. Ko bi nam ne vem kako visoka cerkvena avtoriteta pisala tako priznalno pismo, bi nas ne zveselilo toliko, kakor nas je to pis¬ mo, pisano iz vrst našega ljubega sloven¬ skega delavstva. Objedeni smo pa tudi po¬ nosni, da imamo v Ameriki še može tako plemenitega prepričanja. — Da, žalostne so razmere mej nami. “Vsi slovenski Ameri- kanci so v liberalnem ali socijalistiškem ta¬ boru” — sc je reklo. In tudi mi smo bili tako prepričani. Toda, hvala Bogu, niso še! I11 tudi ne bojo! Zato pa vsi, ki čutite z narodom, v naš krog! Komur je mar za zboljšanje naših razmer, krepko k delu za razširjenje našega lista! Zahvale. I. S. — Bil sem v veliki stiski. Vse je kazalo, da se stvar ne bo stekla gladko. V tej stiski obrnil sem se k sv. Antonu Pad in obljubil se mu javno zahvaliti, ako me usliši. Vse se je nepričakovano dobro iz¬ teklo, da, stiska mi je še veliko koristila. Sv. Antonu se s tem zahvaljujem . . . (Sv. mašo opravili. Uvala za dar. Bog plačaj 1 ) — ITvala Mariji Pomagaj za uslišano molitev! — Presv. Srcu in sv. Antonu sc lepo zahvaljujem za izkazano pomoč! V. Z. — Za zdravje, ki se mi je vrnilo po hudi bolezni hvala sv. Antonu. Fr. R. — bivala za uslišano molitev. V. K. (Hvala za dar. Sv. maša opravljena.) — Zahvalim sc za uslišano molitev. Vse se je dobro izteklo. Rešen sem sovražnikov. — Tretje, četrte in pete letošnje številke smo nekaj sto iztisov več natisnili in sicer radi lepega članka “Človeka in žival.” Ker ne moremo vsem novim naročnikom poslati celega letnika, radi bi vsem poslali vsaj cel ta članek, ki je tako krasen. Zastopniki, na delo dokler jih imamo še kaj. Vsakemu rojaku, ki nam pošlje znamko za ic. radi pošljemo eno številko brezplač¬ no. Kdor želi več številk ali več iztisov ene številke, naj za vsako priloži po en cent znamko. Uprava . Ive Maria. ‘AVE MARIA” ••Ave Maria" mora v vse slovenske hiše po Ameriki! to je naš skl„ za letošnje leto. Do konca leta se mora nase število e P naročnikov pomnožiti za najmanj 1,000! PA POTREBUJEMO POMOČI VSEH NAŠIH P» TTi TELOV IN ZLASTI NAŠIH ZASTOPNIKOV! JA ' V TO Da bomo pa n UU111 „ lavdušili vse svoje prijatelje, da bojo šli na delo za naš list, ne maramo tega zastonj, zato lazpisujemo sledeče nagrade: 1) Kdor nam pošlje enega naročnika, pošljemo mu krasen medaljonček, tako zvani “stick-pin” Presv. Srca Jezusovega. 2) Za tri naročnike pošljemo krasen križ s stojalom ali za na steno. 3) Kdor nam pošlje šest novih naročnikov, pošljemo mu kra¬ sen kip, 14 inč visok. Dobiti se more ali kip presv. Srca, kip Marije ali kakega svetnika, kar si kdo sam izbere. 4) Za 10 novih naročnikov pošljemo krasen rožni venček iz briljantov s zlato verižico in zlatim križcem v krasni usnjati in svilnati škatulji. 5) Kdor nam pa nabere 20 naročnikov, pa mu pošljemo kra¬ sen zabojček iz cedrovega lesa, srebrno okovan z vso opravo, ki je potrebna pri sprevidenji bolnikov, t. j.: Srebrn križ, dva srebrna svečnika z dvema svečkama, dva srebrna krožnika za bato za sv. posljedne olje, posodica za blagoslovljeno vodo, kropilček s srebr¬ nim ročajem, posodica za vodo, ako bi bolnik ne mogel sv. Rešnjega 4 elesa zavžiti drugače kakor z vodo, dva platnena prtička in za¬ vojček fine bate. To so krasne nagrade, ali ne? -Pogoji so:- Čas za nabiranje je od 1. marca do 25. junija. Naročniki morajo plačati za celo leto naprej. Naročnike se lahko pošlje takoj ta mesec, da dobe že majev*' številko, naročnina pa najkasneje do 25. junija. Te nagrade ne veljajo za zastopnike, ki delajo za list za od¬ stotke, razun, ako si sami izvolijo nagrado mesto %. Ko se nam pošilja naročnino in naročnike se mora izrecno povedati, da se želi dobiti nagrado. Toraj, hajd na delo! Pogumno v boj za razširjanje katoliškega tiska mej nami ameriškimi Slovenci. Vsi v tekmo! Vsi na delo! Hura! Nagrade so v resnici krasne! Uprava “AVE MARIA.” i