^	-'V-	.
THOUGHTS - LETO 3 2
DECEMBER 1983
Registered by Australla Post — publication no. VAR0663
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen ( Est.) leta 1952 +
I zdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji +
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 +
Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 +
Letna naročnina (Subscr.) $ 6.—. izven Avstralije (Overseas)t $ 10.—. letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej +
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunswick, Vic.
Tel. : 380 6110
SLIKA naslovne strani:
Tudi Cerknica pričakuje božič v beli praznični obleki...
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) — Cena prvega dela 7,— dol., drugega dela pa 8.50 dol.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac — Škerlj), žepna izdaja, je pošel in čakamo nove dobave.
ŠKOF ROŽMAN, L, 11. in III. knjiga. —Obsežno delo dr. J. Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9,- in tretja 28,- dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol.
VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v slovenskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. — Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10.— dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ — Spisal Franc BtJkvič. Cena (i,— dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5.- dol. MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,- dol.
PERO IN ČAS L— Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dol.
NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strani 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. - Cena 2,- dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol.
(Dalje na notranjih zadnjih platnicah!)
V	BOŽIČNI naglici zaključujem letnik. Spet smo srečno zvozili preko enega leta izdaj, hvala Bogu! Šlo je s pomočjo naročnikov—darovalcev v Tiskovni sklad in iskreno upam, da bo šlo tako tudi v bodoče. Sicer so za tiskovine že napovedali povišanje poštnine, menda v februarju, a to nas ob dvigu ostale poštnine ni ravno presenetilo. Dokler dihamo, upamo — tako tudi MISLI. Še so potrebne avstralski Sloveniji in še bodo! Vesel sem prirastka med naročniki: novi stopajo na mesta umrlih, vračajočih se v domovino na stara leta (precej teh se spet vrne!) ah brezbrižnih, ki jim ob selitvi ni mar poslati spremembo naslova. V tem letu 1983 so MISLI dobile 36 novih plačilnih naročnikov, kar je vseKakor dobro znamenje za podaljševanje življenja našemu mesečniku. Posebej sem vesel, kadar naroči naš list mladi, tukaj rojeni novi zakonski par — hvala Bogu, tudi take imamo v našem imeniku! — Vsem naročnikom in bralcem (ti naj bi postali samostojni naročniki!), zlasti pa vsem dobrotnikom, sotrudnikom in pomočnikom, ob zahvali žetim obilo božjega blagoslova za praznike rojstva Gospodovega in novo leto! S skupnimi močmi za ohranjevanje našega jezika!
—	Urednik in upravnik
VSEBINA + Božična sreča — stran 321 + Sveta no? — pesem — nadSkof Jožef Pogačnik — stran 322 + BožiČ v slovenski narodni pesmi — A.D,— stran 323 + Obisk v Betlehemu — O. N. — stran 325 + “Naslednji dan”—Iz “Svobodne Slovenije” — stran 327 + Betlehemski gostilničar — božična črtica — Iz “Družine”— stran 328 — Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 330 + Izpod Triglava, stran 332 + Božja beseda — Pojdimo na pot! — Škof Gregorij Rožman — stran 334 + STENSKI KOLEDAR — priloga namesto strani 335—338 — iztrgaj previdno iz revije! — P. Bazilij tipka. . . — stran 340 + Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 342 + Naše nabirke — stran 342 + Deset let je minilo . . Spomin na pok. p. Bernarda Ambrožiča OFM — Urednik — stran 343 + Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 345 + Z vseh vetrov — stran 346 + Kotiček naših mladih — stran 348 + Križem avstralske Slovenije — stran 349 + Tudi skozi stisnjene zobe se da zbijati ?ale ... — stran 352.
BOŽIČNA SREČA
PRED LETI ZE sem nekje bral tole božično razmišljanje. Govori o Kristusu, ki prihaja, da nas osreči, da nas prav ob praznovanju Njegovega rojstva napolni s srečo, ki je nikjer drugje ne moremo najti.
Zares, Človek se neprenehoma samo sprašuje: Kaj je sre-<*a? Kje jo najti? Kako jo obdržati? In na ta vprašanja odgovarjamo zelo različno.
SREČA JE : imeti očeta in mater, dom, streho nad glavo, kruh na mizi...
SREČA JE: imeti dobro službo, urejen zakon, pridne otroke . . .
SREČA JE: biti skupaj z ljubljeno osebo, se z njo razgo-varjati, načrtovati skupno bodočnost. . .
SREČA JE: ozdraveti, živeti, spet delati, hoditi . . . SREČA JE: voziti hiter avto, potovati iz kraja v kraj, doživljati pustolovščine . . .
SREČA JE: priti do steklenice vina ali kozarca žganja, do injekcijske igle z mamilom . . .
SREČA JE: ? '
Da, zelo različne so predstave o sreči, različne tudi poti do nje. Eno pa je skupno: iskanje sreče, želja po njej. Doseči jo Želimo na vsak način — včasih žal tudi na nedovoljen . . .
Toda če se malo poglobimo, je ta težnja po sreči, ki je v n°s, hlastanje za nadnaravo, iskanje popolnosti, to pa najdejo le v Bogu. Kdor najde Boga, najde pravo srečo. Z drugimi besedami: kdor hoče najti srečo, mora iskati Boga. Pri tem iskanju pa mora biti odprt, svoboden, nevezan na stvari tega sveta ali na človeka. Ne sme biti suženj nikogar in nikomur.
Prav kakor Marija, ki je bila le “božja dekla”. Kakor pa-
fnicu
ut setu-Ur
teto-
V/jJm •zeii dušni [vočticii
fmisli
človeške
LETNIK 32 ŠT. 12
DECEMBER 1983
#1%,
§■
»
%
4
§•
4
§•
4
§•
\
4
»
%
4
§•
n-
%
s-
I
4
§■
4
s-
I
4
§•
4
§•
I
4
«•
Sveta noč
Bo zvonil večer božični, dome bomo žegnovali.
Mater bomo pozdravljali: "Zdrava, ki greš v Betlehem!''
Poleg kruha poprtnjaka novo bomo luč prižgali, z Materjo bomo čakali:
Jezus pride v Betlehem!
Bomo v praznični obleki v kotzamizni hlevček dali, rdečo lučko spred prižgali: sveti, luč, nam v Betlehem!
Okrog mize bomo sedli, s pesmijo se radovali, svetonočne zgodbe brali: angeli vro v Betlehem.
Angelski glasovi v okno bodo glorijo poslali, v cerkev bomo hitro vstali: hej, pastirji, v Betlehem!
Hram Gospodov ves v svetlobi, sveče vse so vnjem prižgali,' orgle, zvonci — v božji hali: Luč je vzšla nad Betlehem.
Sveta maša. "Mati naša!
Zibke nima Jezus mali."
—	Vsi smo v srcih mu postlali; duša: bodi Betlehem!
JOŽEF POGAČNIK pokojni nadškof ljubljanski
c
9
I
9
\
9
\
9
•C*
9
k
<>
9
k
<r
9
k
<r
9
k
C
9
\
■&
9
9
k
¥
\
<x
9
\
<3
9
\
•\i
9
I
«x
9
*
9
9
\
9
\
stirji, ki so prvi sprejeli oznanilo o Jezusovem rojstvu. Kakor Modri z Vzhoda, ki so Sli iskat Jezusa in se mu poklonit. Kakor ribiči ob Genezareškem jezeru, ki so pustili svoje mreže in Sli za svojim Učenikom. Kakor neprešteta množica mol in lena, starih in mladih, ki so si postavili za svoj življenjski cilj: služiti bližnjemu in Bogu.
KRISTUS PRIHAJA, DA NAS OSREČI. Kdor ga sprejme, najde srečo, svoj življenjski cilj, svojo osebno svobodo. S tem pa dobi neizmerno bogastvo, ki ga bo želel deliti z drugimi.
Kakor pastirji, ki so svojo srečo oznanjali drugim. Kakor Modri, ki so delili darove. Kakor ribiči, ki so zapustili svoje družine, svoje poklice ter Ni med tujce pričat za Kristusa. Kakor svetniki, ki so se v srečanju s Kristusom osvobodili želje po bogastvu, moči in užitkih.
KRISTUS PRIHAJA, DA NAS OSREČI IN OSVOBODI, s tem pa tudi obveže, da mu pomagamo odreševati naše sodobnike: da jim pokažemo prave vrednote, jim pomagamo pri iskanju življenjskega cilja, jih tolažimo v bridkosti in smo jim blizu, kadar nas potrebujejo.
Kdor se sreča s Kristusom, zasluti, kaj naj bi bila sreča. Kdor je pripravil srce novorojenemu Odrešeniku, ne bo vet suženj niti stvarem niti ljudem. Začutil pa bo posebno moč in željo, da bi to božično srečo posredoval drugim. Kristus med nami, na božični večer v naSi družini, bo vir prazničnega vzdušja, ki bo preraslo meje naše družine. Tedaj bomo v duhu prisluhnili glasovom zvonov, ki so se o-glasili tam daleč za morji iz lin naše krstne cerkve. In slišali bomo jok ter tožbo neštetih trpečih in osamljenih, ki bodo v božični noči posebej pričakovali odrešenja. Oznanili ga bodo naši darovi, naSe prijazne besede, naš sočuten pogled. Prinesle ga bodo naše iskrene molitve. . .
To je resnična SREČA, zasidrana v božični skrivnosti božje ljubezni. Boš letos segel po njej?
DA BI VAS VSE-BOŽJI NOVOROJENČEK
V	TEH PRAZNIKIH PRITEGNIL K JASLICAM, VAS BOGA TO BLAGOSLOVIL IN NAKLONIL SVOJE VARSTVO V NOVEM LETU
+
TO VAM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA "MISLI' ENAKO TUDI SLOVENSKE SESTRE IN NAŠI POSINOVLJENI MISIJONARJI!
ZA VSE PRILIKE, vesele in žalostne, poskočne in obupne, junaške in malodušne, si je spletlo naše ljudstvo venec pesmi, iz katerih jasno odseva njegova duša in odmeva njegovo razmerje do vsakega dogodka. Junaške pesmi pojejo o kralju Matjažu in kraljeviču Marku, o Lambergarju, Ravbarju in Turkih. Druge zopet pripovedujejo o poljski in španski kraljici, o mrliču in ljubici, o godcu pred peklom, o mornarju, o povodnem možu, mladi Zori in mladi Bredi. Splošno znana je tista, ki sočustvuje s siroto Jerico. In tudi v humor je posegla ljudska fantazija, ki je zapela o živalih, zlasti o svatbah lisice, petelina, kosa, polža, o-badain sove.
BOŽIČ v slovenski narodni pesmi
Mimo vseh teh raznobarvnih tonov najdemo v naši narodni poeziji še posebno nianso, uglašeno na versko čustvovanje. Mnogovrstni so motivi, ki si jih je izbrala slovenska narodna duša za izživljanje v tem pravcu. Ze med pripovednimi motivi najdemo pesem o ozelenelih palicah, o nuni, puščavniku ter menihu in rajski ptici; ena govori še o “vagani duši”, druge pojejo o Mariji in svetemu Petru materi, o svetnikih in svetnicah . . . Nešteto pa jih je, ki obravnavajo Jezusa, kako je bil rojen, ziban in na koncu izdan.
Med obrednimi pesmimi se je ohranilo mnoštvo božičnih kolednic, za katerih nastanek je dalo povod Jezusovo rojstvo. Zanimivo je vedeti, da se nanašata dva najstarejša zapisa naše narodne pesmi na obredne zadeve. Prva je znana kranjska v dveh stihih:
Mi smo prišli pred vrata, de bila božja, zlata!
Ta zapis izvira od Primoža Trubarja in je objavljen v “Katekizmu z dvema razlagama” iz leta 1575. Drugi najstarejši zapis, ki ga čitatelj najde na koncu našega sestavka, so našli v slovarju Fra Gregorija Alasia da Sommaripa, ki je zabeležil pesem na Primorskem, zelo verjetno na Krasu.
V	Framu je slišal Oroslav Caf pesem, kako sveti Jožef dobi Marijo:
Bog je zbral dvanajst moži, no vsi so noter v tempel šli.
Vsak no šibo v roko vzeme, noje v pravo roko dene, no poslušajmo ta glas: kteremu šiba razcvetla bo, tisti bo dobil Marijo.
Sveti Jožef - veli dalje pesem — šibo v roko vzame, šiba cvet spusti. Strah ga je prevzel, da je kar hotel zapustiti Marijo, a Bog mu je poslal angela, ki ga je poučil:
Sveti Jožef, nič ne maraj, tega sina si gor zredi, ta je od svetega Duha.
V vipavskem Sv. Križu je ljudstvo pelo drugače:
Marija rožce brala, ljepe rožce, nagelne, je pušelc napravlala svojimu moži Jožefi.
K nji je peršu angel,
'oj angel Gabriel, ji pemesu grozdič, oj grozdič vinarski.
Marija ga podušala, znosila Jezusa.
V Devinu na Krasu, tam, kjer je prizorišče pesmi o “Lepi Vidi”, poje narod, da je Marija “poduhala rože lilije” in od njih “občutila Jezusa”.
V Čedadu na Benečanskem najdemo slično verzijo. Angel prinese rože Mariji:
Nate, nate, Marija, rožico, ki tak lepo diši.
Marija dihnila rožico, znosila Jezusa.
Potem vidimo svetega Jožefa kako dela zibelko:
Maksim Gaspari: Slovenske jaslice
Svet Jožef in Marija se skupaj snideta in se prav lepo menita, in sta se na pot podala proti gojzdu zelenimu.
V	gojzdu ne raste druziga, kakor sama hojica, zdolaj sta počivala, prav lepo se menila.
Iz hojice se druzega ne stori kakor kakšna žagančica, iz žagance se druziga ne stori kakor kakšna zibelka.
Marija in Jožef gresta na pot — pesem iz Cerkelj opeva ta dogodek takole:
Marija in Jožef sta rajžala, rajžala, tja v strgano štalico.
Marija je rodila Jezusa,
Jezusa, oblublenga Mesijasa.
Marija pa ni imela pleničice — sveti Jožef dal je srajčico; Marija ni imela kovterčka — sveti Jožef dal je sukenco; Marija ni imela zibelke — sveti Jožef je odšel v zeleno gmajnico, posekal jelčico, naredil zibelko.
Zibika je lepo vmalana, vmalana, de je Mariji dopadala.
Najednej namalano, namalano presladko ime Jezusovo, na drugi strani je namalana, namalana njegova britka martra vsa.
V	svetopisemskem slogu se bere naslednja napoved Jezusovega rojstva iz begunjske okolice:
Ana zapovd je venkaj šva od cesaija Avgustusa, da se cev svet popisat ima, tud sveti Jožef z Marijo.
Oh reven ta čas,
Marij’je mraz!
Sveti Jožef išče prenočišča in ga ne najde niti pri sorodnikih. Ves žalosten se vrne k Mariji. Slednjič se ponudi rešitev sama od sebe:
Pred mestom stoji štalica, nad njo zapoje grlica.
Marija pravi: Jožef moj, pojva v to štalico nocoj!
Oh srečna ta noč,
Bog bo dav pomoč.
Svet Jožef gre v štalico, moliva sta za pomoči.
Marija tam zaspi sladko, zamaknjena je biva gor v nebo, in sina rodi,
Rešnika ljudi.
Zapis Matije Majarja-Ziljskega slika vso radost pobožnega ljudstva nad rojstvom Zveličarja:
Še svejti, svejti bjeli dan, k nam bo pršu Jezus sam s svojo presveto mateijo, z rožo Marijo cartano.
Tičice po luftu letajo, doli na vejice sedajo, ribice v moiji plavajo, glavice na suh’ pokladajo.
Odrešenik je rojen! In zdaj se mu pridejo poklonit trije kralji iz Jutrove dežele. Transkripcija zapisa Fra Gregorija Alasia da Sommaripa slove:
Ta svetla zvezda, ta je vzešla za ono stran črne gore.
Ona nam sveti široko, široko ino visoko.
V zvezdi stoji dete mlado, v rokah drži en križ zlati.
V križu so zlatni puštobi, daje to dete pravi Bog, daje to dete rojeno
notri v tem mestu Betlehemu, v eni priprosti štalici, v enih volovskih jaselcih.
Spoznal gaje oslič, volek, daje to dete pravi Bog, ker je stvaril zemljo, nebo, krščeniku dal dušo, telo.
Potle so prišli kralji trije,
Gašpar, Melihor, Boltežar, in oni so k ofru prinesli veroh, miro, čisto zlato.
Ino darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega.
Veseli se Jeruzalem,
Jeruzalem, mesto lepo!
V tebi nam se eden je rodil, ker bode kralj čez kralje vse, o hvala tebi, Marija,
ker si nam dala sina tvojga!
S to zahvalo Mariji se narodni motiv o Jezusovem rojstvu izčrpa.
Obi/k v Betlehemu
Starodavno
svetišče
Moštva
Gospodovega nad votlino v Betlehemu
Božični zvon miru nad
betlehemskim
mestom
IZ JERUZALEMA smo se z avtobusom vozili proti iugu. Lepa asfaltirana cesta zavija med vzpetinami, da lahko opazujemo skalnato Judejo, ki pa jo zadnje čase vedno bolj skrbno obdelujejo. Kjer je le kaj zem-!je, je vsa zorana in čim bolj gremo proti Betlehemu, več trte vidimo. Sprva leži kar po tleh, pozneje pa so vinogradi taki kot pri nas.
Od časa do časa vidimo obcestno tablo v treh jezikih: judovskem, arabskem in angleškem. Danes se vozimo v Betlehem.
Kmalu zagledamo iz doline na vzpetini pričakova-n° mesto. Kakih devet kilometrov je od Jeruzalema. Ko se vozimo navzgor, se mi spreminjajo otroške podobe betlehemskega mesta. Betlehem je pravzaprav na hribu, na desnem obronku vzpetine, danes seveda ve-hko večji kot v času Kristusovega rojstva. Na levi stra-
ni ceste se svet znižuje, v daljavi so že puščavski griči.
V	to smer je pastirska planjava, v glavnem bolj malo rodovitna.
Jezus je bil rojen v pastirski votlini zunaj mesta. Prav daleč od mesta ni bilo, če presojam po baziliki Jezusovega rojstva. Pa vendar je bilo to dovolj. Pastirji so morali imeti črede bolj daleč na levo, da so lahko rekli:"Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!"
Avtobus se ustavi na vrhu, na precej širokem trgu, polnem vozil. Zadaj je glavnina mesta, pred nami pa širok prostor, ki vodi k baziliki Jezusovega rojstva, in nekaj trgovin.
Vodič nam pove, da je bil na tem prostoru v šestem stoletju še nekak slavolok s podobo svetih treh kraljev iz mozaika. Ko so prišli Perzijci, so se ob podobi perzijsko oblečenih treh modrih ustavili. Bila jim je domača in zaradi tega "njihovega" spomenika bazilike niso razrušili.
Stopimo proti baziliki in opazimo, da je tu več cerkva, med njimi tudi cerkev sv. Katarine. Dva izraelska vojaka stražita pred vhodom.
Zavijemo na levo med zidovi in se v cerkvi si/. Katarine domenimo za maševanje. Napotijo nas v Hieroni-movo votlino. Sveti Hieronim je namreč dolgo časa živel v Betlehemu in prevajal po želji si/, papeža Da-maza sveto pismo v latinščino. Umrl je leta 420 na dan 30. septembra prav v tej votlini, kjer je bival in razmišljal božje skrivnosti.
Opravimo božjo službo. Pri njej beremo iz Lukovega evangelija, kako je bil Jezus rojen v Betlehemu, kako so ga sem prišli počastit pastirji in modri v Jutro-vega. Pretresljivo padajo evangeljske besede v srce ob misli, da se je to zgodilo tukaj, na tem kraju. Božična pesem poglobi čustva in preproste besede homilije vzbudijo v človeku hvaležnost, da je Bog prišel med nas kot človek. Kako smo nespametni, ko včasih mislimo, da bi Bog moral priti k nam z veliko večjo močjo. Bog prihaja med nas, da bi nam odkril svojo ljubezen, da bi se ga ne bali, da bi ga imeli radi kot brata . ..
Po maši se odpravimo v cerkev Jezusovega rojstva. To je še bizantinska bazilika, zelo slikovita. Turki so jo "nacionalizirali", Grki pa jo končno odkupili.
Najprej opazimo na levi strani značilni stopničasti armenski oltar. Votlina Jezusovega rojstva je pod glavnim oltarjem. Srce nas vleče predvsem tja, a moramo čakati, da se zvrstimo. Vodič stopi naprej in kmalu nas pokliče. Stopimo po stopnicah navzdol in pridemo v prostor, kjer se komaj zvrstimo. Na levi je neke vrste oltar in pod njim marmornata tla, v kateri opazimo odprtino. Če sežeš vanjo, se lahko dotakneš žive skale — prvotnih tal. Na tem mestu,
pravi izročilo, da je bil rojen Jezus. Na desni vidimo nekake kamnite jasli — prostor, kjer je Marija v jasli položila novorojeno Detece. To je torej betlehemska štalica! Velik del je bil pač skalnata votlina, podobna tistim, ki smo jih videli npr. v Betaniji še te dni. Morda je bilo pred votlino še kaj dodanega iz skal in kamnov. Morda je bilo tudi kaj lesenega, a verjetno ne mnogo. Danes je seveda vse to pokrito s stropom, nad katerim je glavni oltar bazilike. Ves prostor okoli "štalice" je zazidan. Ne smemo pozabiti, da je od Jezusovega rojstva minilo skoraj 2000 let zgodovine ...
Na sveti večer položijo nad odprtino pod oltarjem v štalici ljubki kip malega Jezusa, ki ga navadno v procesiji prinese jeruzalemski patriarh. Tako si romarji še lažje predstavljajo tisti veliki trenutek, ko je prišlo na svet božje Dete.
V	baziliki pozneje opazujemo na več krajih odprtine, skozi katere vidimo nižji, prvotni tlak cerkve, narejen iz lepih mozaikov. Pri starih stavbah se pač najbolj ohranijo tla in temelji. Drugo čas poruši in največkrat vse zravna, nakar na razvaline spet zidajo novo stavbo.
Sprašujemo, zakaj nima bazilika mogočnih vrat, ampak le odprtino, skozi katero se moraš skoraj splaziti. Vodič nam razloži, da so vhod zazidali zaradi mohamedanskih oblastnežev, ki so hoteli v cerkev kar s konji, da so pokazali svoj napuh. Danes je ta nizki in mali vhod vsakemu romarju zgovorna pridiga, da se more Bogu, skritemu v Detetu na slamici preprostih jasli, približati le tisti, ki je sam ponižnega srca. Napuh in betlehemska zgodba ne gresta skupaj. . .
O. N.
JEZUŠČ E K NA SLAMICI ...
Ta ljubki kip betlehemskega Deteta polože za boži£ na kraj Jezusovega rojstva
»Naslednji
Članek je iz argentinske "Svobodne Slovenije" in nam da misliti, četudi je bil film s tem naslovom verjetno načrtovan politično tendenčno. Poročilo pravi, da v svojem prvotnem namenu ni uspel:ne nudi rešitve, kaže le več ali manj že iz Hirošime znane posledice atomske vojne. Morda dosega ravno nasprotno. Na vprašanje "Ali naj ZDA odpravijo atomsko orožje ne glede na to, kaj dela Rusija", je pred filmom odgovorilo z DA 12,7% vprašanih Amtfrikancev, po ogledu filma pa le 11,2%.
NEDAVNO je New York in vso ameriško javnost pretresel prikaz televizijskega filma, ki gaje pripravila ameriška televizijska družba ABC. Pod naslovom THE AFTER DAY (Naslednji dan) prikazuje okoliščine in grozoto atomske vojne. Kako raketni napad, za katerega se ne ve ne kdo gaje povzročil, ne kako se razvija, ugonobi ameriško mesto,, in kakšne posledice pusti maloštevilnim preživelim. Grozni prikazi raketnih izstrelitev in pretresljivi prizori opustošenja globoko presunejo gledalce, ki se streznejo ob misli, da to ni izmišljotina, marveč, da se lahko vsak trenutek spremeni v grozno resnico.
Isti čas pa so v Angliji nameščali nove evrorakete, medtem ko je v Nemčiji parlament debatiral o njih razpostavitvi. In iste dni je svet izvedel, daje Argentina dopolnila svoja raziskavanja, dosegla tehnologijo za obogatitev urana in tako postala osma država na svetu, ki posreduje celotni ciklus jedrne energije. Da je strogo namenjena uporabljati to energijo le v mirovne namene ni toliko važno. Katerakoli skupina lahko danes ukrade gradiva ali pa že izdelano bombo, in povzroči v mali ali veliki meri katastrofo. Katerikoli brezmiselni diktator katerekoli države lahko uporabi jedrno energijo v zle namene. Nevarnost je o-gromna.
Iste dni je tudi papež Janez Pavel II. ves svet v 35 različnih jezikih pozval, naj “molimo vsi skupaj za odpravo jedrnega orožja v vseh državah sveta”. Papež je namenoma svojo prošnjo izrekel v dneh, ko razpostavljajo evrorakete, in takoj po obisku v Rimu tajnika NATO Josepha Lunsa. To ni nova papeževa namera, od svojega nastopa se že trudi in bori za ustavitev oboroževalne tekme.
Problem je težak. Ni da bi padli m naivne postavke pacifistov, ne se zapletli v samozadostno gonjo mirovnih gibanj. Ne gre za eno samo stranko. Gre za dve, nasproti stoječi si, in težko je iskanje kdo naj odneha, ko vsak hoče nenehno prekašati nasprotnika. A prav v tej tekmi je tista grozna realnost. Kot pravi Janez Pavel II., se orožja izdelujejo zato, da se jih uporablja.
Nenehno oboroževanje z namenom, da se s tem Prepriča nasprotnika, da ne bi prvi napadel, tudi počasi izgublja trdnost. O tem je Cerkev že pred leti iz-rekla jasno besedo. V apostolski ustavi “Cerkev v sodobnem svetu”, ki jo je predložil drugi vatikanski
cerkveni zbor, lahko beremo, da to “ni gotova pot za utrditev miru in tudi ni resnični mir tisti, ki izhaja iz takoimenovanega ravnovesja, ki izhaja iz te tekme. Nasprotno — trdi koncil — vzroki vojne namesto da bi se tako odpravili, se polagoma le še poglobijo. Medtem ko se za gradnjo tega orožja trošijo ogromne vsote, se ne more nuditi velikim revščinam zadostnega leka.”
To je prva velika nemorala tega oboroževanja. Kot primer Indije, ki ima atomsko bombo, medtem ko milijoni državljanov domala umirajo od lakote. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, ali bo Argentina zmožna upreti se lahkotnemu zapeljevanju vojaške moči, in bo vso energijo res namenila le v mirovne cilje.
Drugo vprašanje teh ogromnim količin jedrnega orožja pa je to, ki ga predlaga film, o katerem danes govori ves svet. To namreč je končna uporaba tega orožja. Kaj bo v tem primeru? Kakšna bo usoda človeštva? Kateri bodo bolj srečni: tisti, ki bodo podlegli, ali tisti, ki bodo preživeli? Kajti ni mogoče govoriti o kaki omejitvi spopada. To bo totalna vojna, katero označuje koncil za “grozno in zlobno”. Ta groza in zloba “rasteta v sorazmerju z znanstvenim orožjem”. To nenehno izpopolnjevanje razdiralne moči in točnosti obstreljevanja je tisto, ki človeka navdaja s strahom.
A nasproti si stojita dva velikana in — razumljivo in logično — drug drugemu ne zaupata. Kje pričeti tisti napor, “da pripravimo z vsemi silami čase, v katerih bo enotno čutenje narodov dovolilo izreči dokončno prepoved vojne”, kot to zahtevajo koncilski očetje. Zaenkrat to bolj zveni kot utopija kakor pa realnost. Tako tudi pacifistična gibanja, ki so silna na zahodu, na vzhodu pa ne najdejo, zaradi poznanih političnih razmer, odgovarjajočega odziva. Ali je misliti, da bi po sovjetski televiziji vrteli film, sorodni ameriškemu filmu THE AFTER DAY?
Kaj nam preostane? Odzvati se papeževemu pozivu. Vsi:“katoličani vsega sveta, učenci vseh verstev, in vsi ljudje blage volje, molimo, molimo vsi skupaj za odpravo jedrnega orožja v vseh državah sveta”. Sicer obstaja nevarnost, da bo človek, brat bratu, ako bo sploh še kaj bratov na svetu, podal roko šele — “naslednji dan” ...
J
VEM, zaničujete me. Saj me že vsi zaničujejo. Toda dajte, pustite mi, da vam razložim, zakaj sem tako ravnal
Tisti dan je bila moja hiša oblegana. Bilo je ljudsko štetje. Ali veste, kaj se to pravi?
Vsak je moral v rodno mesto svojih prednikov. Betlehem pač ni bilo kako neznatno mestece v Palestini! Seveda, z vašimi ogromnimi naselji Betlehema res ne morem primerjati Toda vedite, da takrat še ni bilo turizma in avtomobilov. Ni bilo hotelov, kjer bi si mogel človek po telefonu rezervirati sobo. Kdor je prišel prvi, je dobil najboljšo sobo.
Jasno, če je imel s čim plačati! Vidite, tudi takrat smo bili v poslovnih stvareh prebrisani. V tem nismo nič zaostajali za vami.
Iz Betlehema so izvirale mnoge imenitne družine. Kako bi ne: iz Betlehema, mesta kralja Davida!
Bogati Jeroboam je že prej poslal služabnika, da je najel sobe za ves njegov rod. Bil sem presrečen, ko sem sprejel tega njegovega sla. Le predstavljajte si, kako imenitna reklama za moje gostišče! Prišel je še Abija iz Tira. Tu je bil Izmael, sin bogatega Natanaela. Pri meni se je ustavil še Petah, o katerem so šušljali, da je pri Herodu kuhan in pečen.
In spodaj na dvorišču!. . . Še prešteti nisem mogel ljudi, ki so si tam spodaj postavili šotore. S kamelami in osli so prišle cele družine. Med njimi so bili tudi ubogi
To vam je bil res pravi semenj! Mnogi se že leta in leta niso videli. Vedeti morate, da so potomci enega in istega rodu razkropljeni po različnih krajih Palestine in izven nje.
Za te navadne ljudi se nisem dosti zmenil. Saj poznate to rajo: če jim ponudiš prst, zgrabijo za roko. Če hočeš biti z njimi prijazen, se jih ne otreseš več. Hlapcem sem naročil, naj se le potrudijo, da noben prostor ne bi ostal neizrabljen. O, vse bo priteklo nazaj v blagajno, kar sem potrošil! Pa še dvakrat in tudi trikrat več...
V	zgornjih prostorih mojega gostišča so odlični gostje zabavljali čez Rimljane.
"Prekleti neobrezanci!” je vpil Abija, “Abrahamove sinove strašijo na njih domačih tleh!’’
Človek bi počil od smeha. Abrahamove sinove! Ha, to govori Abija, ki mu je bila Mojzesova postava deveta briga.
“Vsem poganom bi bilo treba zaviti vrat,” se je
m::.
vmm'
• .v.	v:-..:	\	&	-Vv/r
Betlehemski n
•‘,J58L	'•	■	.
pridušal Jeroboam in stiskal pesti, v kotičkih usten pa se mu je nabral zlovešč nasmeh.
“Tak, dajte no mir!” sem jih rotil. Rimljani pač ne bi slepomišili, če bi slišali takšno govorjenje. V redu, saj sem tudi jaz proti tem neobrezancem, toda hiša je hiša in bal sem se zanjo. Vem, da me dobro razumete, saj imate tudi vi svoje stvari, ki jih ne bi dali za nobeno ceno.
Izmael mi je v roko stisnil zlatnik, da bi me pomiril. Da, da - pravi zlatnik! Ne kak smrdljiv drobiž. “Pomirise, stari!” je dejal.
Gostje pri mizi so staknili glave skupaj. Neko tajno zaroto so sklepali, ali kaj jaz vem. Meni je bilo zdaj vseeno, kaj počno: saj je v moji roki zlatnik. . .
Tedaj me je žena pocukala za rokav in me potegnila vstran.
“Ti, spodaj sta dva mlada človeka in prosita, če bi smela priti gor, ” je dejala.
“Naj ne prideta, "sem odvrnil ravnodušno.
“Toda tam spodaj ni več prostora in poleg tega .. .” Žena je prenehala.
“Kaj poleg tega? ”
“ . . .žena pričakuje otroka. Brezpogojno rabi sobo. Vsak čas se lahko zgodi. ”
“Kaj? ” sem od jeze kar zadržal dih. "Mar je naša hiša porodnišnica? Meniš, da bom vrgel na cesto bogatega Jeroboama? ”
V	moji roki je topel in svetel počival zlatnik.
“Žena, ali naj rečem:‘Jeroboam, dajte, storite u-slugo, odstopite sobo! Tu je neka bodoča mamica. ’ Ha, ha! Ta bi bila lepa!” In udaril sem se po stegnih. “Duhovita si, žena! ”
Ko pa sem se zagledal v njen resni obraz, sem dodal umirjeno: “Dragica, saj sama vidiš, da je popolno-
nui nemogoče!”
“Lahko bi jima prepustila najino sobo,’’ je poskušala še enkrat, “saj tako vso noč ne bova mogla zatisniti oči zaradi tega hrupa.
“Tako, najino sobo, najino sobo ...” sem se ji za-pačil. “Najino sobo za take smeti, ki se ti poberejo od bogvedikod? !...”
“Videti sta zares revna. Žena je zelo mlada. ” Priznam, kar sem rekel potem, ni bilo prav. Toda vprašam vas: ali vam še nikoli niso popustili živci? Kaj bi pa bilo, če bi bili še mi, poslovni ljudje, rahločutni? Kajne, razumete me. V tej st\’ari se svet ni še nič spremenil. - Moja žena se je branila pred mojim dvoumnim posmehovanjem. Branila je mladi par, kakor da bi ta dva človeka že dolgo poznala. To me je spet spravilo v bes.
“Odkod pa veš, da imamo opravka s poštenima človekoma, kaj? ” sem jo vprašal.
Odgovorila je:“Moj materinski čut mi tako pravi ” “Ti in tvoji čuti, ” sem se moral smejati, da sem se od smeha držal za trebuh. “Samo dejstva nekaj pomenijo. Dejstva, žena, si razumela? ”
V	moji roki je topel in svetel počival zlatnik.
Od sosednje mize je zaklical Abija: “Vina! ”
“Tak, pojdi že, no!” sem dejal ženi. “Čemu neki me zadržuješ s temi umazanimi revnimi cunjami? ”
Še se ni zganila, zato sem ji dejal v šali:"Zaradi mene ju lahko pošlješ v hlev na našem pašniku. Tam ne bosta nikogar motila. ”
To sem mislil predvsem kot posrečeno šalo. Nekaj Pa tudi zares. Bil sem kar vesel, da sem tako hitro našel odlično rešitev: “Seveda, v hlev! Tam je dovolj pro-
stora in toplo je zadosti. Daj, pošlji ju torej v hlev! ”
In šel sem proč, da bi svoje odlične goste postregel z vinom. Moj Bog, za kaj vse mora človek skrbeti!
Morate priznati, da ste v tem oziru vi danes na boljšem. Ko bi prišel k vam na vrata kak tak par, bi ga poslali naravnost na socialno in bi bila zadeva rešena.
Vsekakor, ko bi vedel...
Nič, tako je bilo in kaj morem za to! Še sanjalo se ni nikomur, kdo sta bila ta dva mlada človeka. Mesije-va mati se ni popolnoma nič razlikovala od vseh nosečih žena. Videl sem jo. Bila je zelo ljubko bitje, ko sem jo opazoval skozi okno na dvorišče. Moja žena jo je prav takrat previdno vodila za roko proti izhodu. Bila je nekoliko bledikasta in izčrpana od dolge poti, mož pa je bil krepak. Nič izrednega, prav nič. “Ubogi pari! ” sem dejal, ko sem ju videl.
“Ubogi pari!” - da, tako sem dejal Prav dobro se spominjam, da sem tako rekel. Nazadnje imam le srce. Toda, saj veste: služba je služba, družba je družba! Mislim, da se popolnoma strinjate z mano, kajne?
“Ubogi pari!” sem dejal. In stari Jeroboam je to slišal.
“Kaj praviš? ” se je oglasil, že nekoliko nasekan. “Prav imaš, stari, prav imaš, da, prav imaš! Mi smo res uboge pare. Toda nekoč bo spet drugače, hk! Takrat bomo zapodili te smrdljive rimske pse - hk! - iz templja in svetega mesta! Saj imamo - hk! — svojega Mesija! Saj imamo - hk! - nazadnje svojega judovskega kralja...”
Nenadoma se mi je začel gnusiti njegov rejeni, mastni obraz.
In zlatnik v moji roki me je pekel kot ogenj...
SkcivHOstHO- bto&M 2M&tovi	Omana, a nova mun spet tndodifr,
a Hlicu pctMauišztto. sunfottifa. pcodUa plofoko. v veti, vum od tam n{c <zvoUi dom: £&&&#*%! Jl[ub&zeH i/se+nu, Uac iivi Ih kvišku, nzwzdwM k tuci sicemi!
izpod sydneyskih stolpov eJzM
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael's Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. V/., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W„ 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
BOŽIČNI SPORED. - Zopet so pred vrati božični dnevi. Tukaj objavljam posebni spored za službe božje med letošnjimi prazniki:
POLNOČNICI, za zaključek svetega večera - od sobote 24. na nedeljo 25. decembra — bosta letos za naše rojake dve: za sydneyske Slovence pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, v Fig Tree pa za rojake VVollongon-ga in okolice.
Na božični dan - nedelja 25. decembra - so svete maše v MERRYLANDSU ob osmih zjutraj z ljudskim petjem božičnih pesmi, ob 9:30 dopoldan — slovesna maša — z zborovim petjem, ob enajsti uri pa s petjem otroškega zbora. Mladinski zbor prepeva pri polnočnici.
CANBERRA ima slovensko mašo na četrto nedeljo v adventu, 18. decembra, ob 11:30 dopoldan. Enako tudi na božični dan, nedelja 25. decembra, a tokrat ob šesti uri zvečer. Obakrat na običajnem mestu, v Red Hill-u. Prilika za božično spoved bo že 18. decembra pred mašo. — Naslednji mesec bo slovenska maša v Canberri 15. januarja ob 11:30 dopoldan.
WAGGA-WAGGA ima slovensko službo božjo na isti dan kot Canberra: na nedeljo 18. decembra in sicer ob šesti uri zvečer v kapeli Mt. Erin, Edmond-son Street. Pred mašo bo prilika za božično spoved.
BRISBANE ima slovensko božično mašo na božični dan — nedelja 25. decembra — ob šestih zvečer v St. Mary’s, South Brisbane, vogal Peel in Merivale Sts. Pred mašo je prilika za božično spoved.
SURFERS PARAD1SE bo slovenski duhovnik o-biskal naslednji dan, na praznik sv. Štefana (ponedeljek 26. decembra, Boxing Day). Maša bo ob deseti uri dopoldan, pred mašo pa spovedovanje.
WOLLONGONG - FIG TREE. Poleg božične polnočnice, ki je objavljena v začetku, bo slovenska maša tudi na novo leto (nedelja 1. januarja) ob četrti uri popoldan. Naslednji maši bosta na nedeljo 8. in na nedeljo 22. januarja, obakrat ob petih popoldan.
NEWCASTLE ima slovensko službo božjo na novo leto (nedelja 1. januarja) ob šesti uri zvečer v Hamiltonu, nato pa spet v nedeljo 29. januarja ob isti uri. Obakrat bo pred mašo prilika za slovensko spoved, po maši pa čajanka v dvorani.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA pri Sv. Rafaelu za sydneyske rojake se bo pričela v petek 16. decembra. Vsak večer ob sedmi uri — v nedeljo pa ob 9:30 dop. bo sveta maša in posebna pobožnost, ki naj nam pomaga, da se bomo za božič duhovno pripravili. Pri maši naj bi sleherni dan prejeli tudi sveto obhajilo in ga darovali za mir na svetu ter za tiste, ki trpijo zaradi vojne, brezposelnosti ali drugih nezgod. Prosili bomo tudi za rojake, ki so opustili življenje po veri: naj bi se spet vrnili k molitvi, prejemanju zakramentov in k dejavnemu krščanskemu življenju.
“ŠTEFANOVANJE” bomo imeli letos v naši dvorani na ponedeljek, 26. decembra, z začetkom ob sedmi uri zvečer. Igral bo ansambel “Alpski odmevi" pod vodstvom Štefana Šerneka. Za udeležbo so potrebne rezervacije, osebno v verskem središču, ali pa telefonsko na številkah 637-7147 in 682-5478.
LETOŠNJI SYDNEYSKI maturanti iz slovenščine —pet jih je bilo — so v novembru uspešno opravili ustne in pismene izpite. Vsi so prejeli pozitivne ocene. Naši javnosti so se predstavili na maturantskem balu na “Triglavu” v soboto 19. novembra. Kaj pa naslednje leto? Samo štirje maturanti se nam obetajo, če bodo seveda vztrajali do konca leta. Število učencev slovenščine torej pada. Kje je vzrok? Gotovo v tem, ker je premalo zanimanja za učenje slovenščine. Res škoda, da starši nimajo več smisla in volje, da bi svoje otroke prepričali o pomembnosti pouka slovenskega jezika. Očitno je, da nam polagoma upada smisel za vse, kar nam bogati duha. Za šport in vse drugo je vedno čas, za bistritev glav ga pa zmanjka ... Že v počitnicah naj starši pripravijo svoje otroke do tega, da bodo prihodnje šolsko leto obiskovali sobotni pouk slovenščine na državnih gimnazijah. Državni vzgojni oddelek nam gre zelo na roko in nam celo dopušča razrede, ki so premaloštevilni. A v nedogled to ne bo moglo iti. Po svoji krivdi bomo izgubili pouk slovenščine v državnem šolskem sistemu. Tako bodo prikrajšani za učenje slovenščine tudi tisti, ki imajo za to smisel in veselje.
Naj že zdaj omenim, da bo vpisovanje za pouk slovenščine v državnih šolah v soboto 4. februarja ob
deveti uri dopoldan. Starši, katerih otroci zdaj končujejo šesti razred osnovne šole, naj poskrbe, da se bodo prijavili za ta pouk. Prav tako je važno, da slovenski osnovnošolski otroci obiskujejo razrede slovenskega jezika. Tudi v Merrylandsu bomo v mesecu februarju zopet začeli s Slomškovo šolo: pouk za osnovnošolske otroke imamo ob sobotah, s pričetkom ob dveh popoldan.
LIKOVNA RAZSTAVA v Merrylandsu, ki jo je organiziral p. Ciril ob pomoči Božota Lončaija iz Melbourna, je vzdignila precej zanimanja. Privabila je lepo število sodelavcev iz domala vseh delov Avstralije, ki smo jim za sodelovanje iz srca hvaležni; pa tudi lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo zlasti na obe nedelji, 27. novembra in 4. decembra. —Več o kakovosti razstave pa bo napisal nekdo, ki je sam umetnik. Vsaj tako sem slišal.
KRSTI - Janez Viktor Gerič, Werrington, NSW. Oče Janez, mati Helena r. Škrinjar. Botra sta Viktor Škrinjar in Marija Gričar (namestnika pri krstu pa Ati-lio in Marica Bujič. Merrylands, 25. sept. 1983.
Veronika Grabnar, Bonnyrigg, NSW. Oče Albin, mati Sonja r. Burjak. Botra sta bila Mirko in Ivanka Zadel. — Merrylands, 15. okt. 1983.
Conan James Lloyd Šinko, Warrawong, NSW. Oče Harry, mati Tania r. Harding. Botra sta bila Edita in Ernest Javšovec. - Warrawong, 22. okt. 1983.
Wayne Daniel Groznik, Unanderra, NSW. Oče Robert, mati Tania r. Besednjak. Botra sta bila Bartho-lomew in Kerry A. Lago. —Fig Tree, 13. nov. 1983.
Carla Louise Johnstone, Northbridge, NSW. Oče Gerard R. Johnstone, mati Maria r. Ritlop. Botrovala sta John in Ana Zemlič. - Merrylands, 19. nov. 1983.
Katarina Theresa Hrast, Duffy, ACT. Oče Andrej, mati Annetter.Williams.Botra sta bila Robert in Elaine Williams. - Duffy, ACT, 20. nov. 1983.
Barbara Helena Ana Petrič, Croydon Park, NSW. Oče Jože, mati Danica r. Novak. Botra Ano in Rudija Primossi sta pri krstu zastopala Rozi in JakobTomšič.
— Merrylands, med vigilno sv. mašo 26. nov. 1983.
Kristy Virginia Zadel, Lake Heights, NSW.Oče Mirko, mati Frieda r. Domin ge r. Botra sta bila Angelo Zadel in Theresa Dorninger. — Fig Tree, 3. dec. 1983.
POROKE — Helena Hrast, Wentworthville, NSW, hči Slavka in Marije r. Stres, in Derrick Duffy, rojen v Sydneyu. Priči sta bila Greg Duffy in Margaret Hrast.
— Wentworthville, 15. okt. 1983.
Alojz Lloyd Jamšek, Wentworthville, NSW, sin Janeza in Angele r. Lokar, in Jennifer Mitrovich, Cabra-matta, NSW, hčerka Tomaža in Dulcie r. Andrich. Priči sta bila John V.Borgin Marion A. Bamblett -Merrylands, 23. okt. 1983.
Roza Obid, Blacktovvn, NSW. Hčerka Franca in E-milije r. Franetič, in Michael Alan Tovell, rojen v Wat-fordu, Anglija. Priči sta bila Thomas W. Lamb in Dia-ana Maria Brčic. — Merrylands, 10. nov. 1983.
Jože Celin, Warrawong, NSW, sin Emila in Marije r. Poklar, in Maryanne Spada, Warrawong, hčerka Mar-cella in Helene r. Rowcroft. Priči sta bila John Crnoj-lovič in Sonia Morris. — Fig Tree, 26. nov. 1983.
Steve Daniel Tibaut, Burwood, NSW, rojen v Torontu, Kanada, kot sin Štefana in Marije r. Tkalec, in Romana Vest,'Burwood, NSW, rojena v Torontu, Kanada, kot hčerka Jožeta in Marije r. Terselič. Priči sta bila Ciril in Francka Jamšek. — Merrylands, 3. dec.83.
O pokojnih pa prihodnjič! — P. VALER1JAN
Letošnji sydneyski maturanti 'z slovenščine (na sliki od leve Priti desni):
Tanja kukovec,
EDDIE CETIN, njihova učiteljica MARIZA LIČAN, ^LAN SAMSA,
Markbrežnik 'n JOHN KERN.
IVAN PREGELJ je bil rojen pred sto leti pri Sv.Lu-ciji na Mostu — ime je po vojni spremenjeno v Most na Soči. Pomembno stoletnico so počastili s tem, da so 25. septembra v njegovem rojstnem kraju odkrili doprsni spomenik. Ob odkritju spomenika je Stanko Vuga v slavnostnem govoru med drugim poudaril, da je bil Pregelj velik pisatelj, večji, kot gaje mogel razumeti njegov čas. Dodal je: Vrniti mu je treba mesto, ki mu pripada, ugleda ne! S tem je jasno povedal, da Preglja doma po letu 1945 niso priznavali, četudi je ves čas tako med književniki kot med ljudstvom užival velik ugled.
SEJA Koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med družbo in verskimi skupnostmi je dne 17. novembra potekala pod vodstvom Franca Šetinca, ki je predsednik RK SZDL. Po poročilu so se precej raz-govarjali o karitativni dejavnosti Cerkve, ki je eden bistvenih sestavnih delov njenega poslanstva, režim pa ji tega noče priznati in seveda ne dovoliti. Naravno je tudi tokrat izzvenelo, naj slovenska Cerkev ne skuša uveljavljati pravice do organizirane karitativne dejavnosti. In Šetinc, ki vselej vidi le eno stran, je zopet poudaril, da sektaštvo in klerikalizem hodita z roko v roki in da bi vodstvo Cerkve moralo primemo ukrepati proti ugotovljenemu klerikalizmu v lastnih vrstah.
Razvila se je tudi precej obširna debata o pomoči starejšim. Nekateri so opozorili na nerešena vprašanja
Urarsko in zlatarsko podjetje
Alexander
WATCHMAKER and JEWELLER 190 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W.
Telefon 633 1384
vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN VVORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte
o	ugodnih pogojih. — Priporočata se
E.	& C. ROBNIK
verske oskrbe verujočih občanov, ki živijo po domovih za ostarele. Odgovor se je seveda glasil, da imajo do verske oskrbe vsi ostareli pravico (na svobodo vere po ustavi se sklicujejo ob vsaki priliki, a papir in vsakdanje življenje sta dve ločeni zadevi!),treba pa je organizirati stvar tako, da niso prizadeti tisti, ki jim v istih domovih za ostarele ni do vere in verskih obredov. Tu se verjetno pričenja problem: obisk duhovnika tako hitro “prizadene” ostale stanovalce, da ima vodstvo domov —običajno nenaklonjeno obisku duhovnika — takoj v rokah izgovor, ki ga s pridom uporablja. ..
Sleherno poročilo, ki pride v javnost po takih in podobnih sejah, tako zgovorno dokazuje, kako utesnjeno je delovanje Cerkve na Slovenskem. Žal mnogi tega niti ne vidijo več. Tudi pes se navadi verige in vol jarma . . .
MORDA je najstarejši ministrant v domovini triintridesetletni Franci Gregorc, pri župniji sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Že petindvajset let opravlja to službo. Bil je torej sedem let star, ko jo je pričel, prekinil pa jo je samo v mesecih, ko je moral “služiti cesarja". Nič ne dvomimo, da bo službo oltarju nadaljeval. Po poklicu je tiskarski delavec.
Za dolgoletno zvestobo v ministrantski službi, je “veteran” Franci ob letošnjem srebrnem jubileju prejel lepo pohvalno in zahvalno pismo papeža Janeza Pavla II. Izročili so mu ga med nedeljsko župnijsko mašo.
Kot pravi poročilo, se kar več ljubljanskih župnijskih cerkva pohvali z nekaj odraslimi mašnimi strežniki. Da so ministranti mladi, je končno le samo navada. Starost ni pri tej službi nikjer predpisana. Ministriranje je služba.ki je vsekakor lahko v čast in ponos vsakemu kristjanu, mlademu ali staremu.
TRIGLAVSKI DOM na Kredarici so prenovili — s tem so predstavniki vseh slovenskih planinskih društev izpolnili obljubo, ki so jo naredili pred nekaj leti, da bodo končali prenovo v jeseni leta 1983. Ta čas so si izbrali zato, ker letos slavijo 90-letnico Slovenskega planinskega društva, ki je zaživelo 27. februarja 1893 in imelo 224 članov za začetek. Slavnostnemu odprtju Doma na Kredarici so 17. septembra prisostvovali številni planinci, ki so prišli na Kredarico iz vseh delov Slovenije. Ob priliki te proslave so v Domu odkrili tudi doprsni kip dovškega župnika Jakoba Aljaža, vnetega gornika in velikega slovenskega rodoljuba.
Delo za obnovo Doma so bila bolj zapletena kot je bilo v začetku kazno. Do začetka gradnje je denarna sredstva razpolovila inflacija, da so z nabranim denarjem lahko zgradili komaj vodni zbiralnik poleg Doma. Več nabiralnih akcij je sprožil Triglavski sklad in tako do letos zbral okoli 69 milijonov dinarjev.
Triglavski dom ima 180 ležišč in lahko pogosti 300 planincev. Pod njegovo streho imajo svoje prostore tudi gorsko-reševalni center, zimsko zavetišče in pa stalni metereološki observatorij.
RAVNO pomanjkanje deviz za uvoz zdravil je spodbudilo domače strokovnjake v tovarni zdravil Krka, da se še bolj opirajo na lastno znanje in na lastne izkušnje. Tako so nedavno izdelali zdravilo retafer za zdravljenje slabokrvnosti, ter zdravilo erazon, kije dobro za zdravljenje revmatičnih obolenj. Zdaj obe zdravili izdelujejo neodvisno od tujih licenc in po lastni sintezi. Sila kola lomi —smo že zadnjikrat napisali. . .
NAJTEŽJA zemeljska dela na bodoči sabotinski cesti, ki bo Goriška Brda povezala z Novo Gorico, so vojaške inženirske enote srečno končale. Seveda ne brez nevarnosti, saj so pri delu naleteli kar na šestdeset neeksplodiranih granat in min iz časov soške fronte pred več kot šestdesetimi leti. Vojaki so v petih mesecih očistili 37tisoč kvadratnih metrov ceste, od brega Soče pa do državne meje. Nova cesta bo dolga
7,5	kilometra.
SLOVENIJA bije boj ob novem vzgojnem izobraževalnem sistemu, z enotnimi učnimi načrti za celo Jugoslavijo, z učbeniki za vso državo, s skupnim programskim jedrom jezikovno-umetniškega področja. Slovenci bi bili s tem potisnjeni v kot in po slovenskih šolah bi se učili več o drugih literarnih ustvarjalcih kot pa o lastnih. Pesnik Janez Menart, ki je pri vsem tem morda najglasneje zakričal, in mnogi znanih imen z njim so bili ožigosani kot “nacionalisti” in “reakcionarji” ter “separatistični hudiči”. Mož je to zadevo 0 “skupnem programskem jedru” takole pojasnil: “Zato, da bi v drugi jugoslovanski učni načrt sprejeli v vseh 12 letih skupaj 15 besedil slovenskih avtoijev, bo moral slovenski program, ki že zdaj sam od sebe upošteva 41 drugih jugoslovanskih avtoijev, sprejeti še dodatnih 111 enot, in za prav toliko zmanjšati število slovenskih naslovov ...” In vse to naj bo “v smeri nadaljnega razvoja sožitja”, temelji pa “na ustavnih opredelitvah in resoluciji 10. kongresa, še zlasti pa na stališču 12. kongresa ZKJ,” kot poroča “Delo” dne 19. novembra letos. Res ironično "sožitje”, ki seje Pokazalo že tudi v drugem članku “Dela” z dne 11. avgusta: da bodo pri učiteljih in učencih utrjevali
marksistični pogled nas svet”, da bo tako v neki prihodnosti odpadlo “zapostavljanje religioznih učencev, šikaniranje religioznih učiteljev . . .” Saj bi se človek smejal, če bi zadeva ne bila tako od sile resna.
Oglasil se je tudi nadškof dr. Šuštar. V šentviški cerkvi, ko so na predvečer goda sv. Stanislava proslavljali spomin na ustanovitelja škofa Jegliča in škofove zavode s prvo slovensko gimnazijo — od
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., VVANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
režima ukradene slovenski Cerkvi — je nadškof takole pribil:“V prizadevanju za ohranitev in ureditev samobitnosti slovenskega naroda, jezika in kulture smo povezani z vsemi rojaki doma in po svetu, tudi če na vero gledajo drugače, a ljubijo svoj narod, slovenski jezik in kulturo . . .”
Karavana pa gre dalje . . . Vse vpitje naših kulturnikov zadeva na gluha ušesa in bojim se, da bo režim dosegel prav tisto, kar hoče že od vsega početka: počasno a načrtno zlitje v en jugoslovanski narod. Čakal je le na ugoden čas, ki je zdaj - kot se zdi - prišel. . .
S strani avstralske Slovenije v svetu tole ni le poročilo, ampak obenem odločen protest. S slovensko kulturno dediščino nima nihče pravice barantati! Prepričan sem, da smo Slovenci izven meja republike Slovenije odločno na strani tistih, ki se v tem kritičnem trenutku ne boje povedati svoje v obrambo naše kulture.
;! Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda	pred	, •
.k obiskom domovine?	i’
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro	^ ,
BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV.	1'
izdelujemo pa tudi	^ ’
‘Vy ZLATNINO in SREBRNINO	\\
. \ po lastnih načrtih ali Vaših željah.	i ’
Ko kupujete opale, dri^e kamne, zlatnino.
, y zaročne in poročne prstane .
OBIŠČITE NAS!	^
ty Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!	^
KOVACS GEMS & MINERALs';
291-293 WATTLETREE ROAD.
4 EAST MALVERN (Melbourne), 3146	1’
-► Telefon: 509 1611
4	V
PBdBIMO NA P0T!
MALO MANJ kot eno miljo vzhodno od Betlehema, pri današnjem naselju BethSachur, se raztezajo poljane in pašniki, ki so takoj po prvem zirmkem dežju nudili ovčjim čredam svežo pašo.
Vsako noč “so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi". Tako tudi ono sveto noč, ko se je dopolnil čas, ki ga je Vsemogočni določil za prihod obljubljenega Odrešenika. Deviška Mati je rodila Sina božjega v človeški naravi, dete povila v plenice in - ker ni bilo ne zibelke, ne košare, ne vozička ali posteljice - ga položila v prazne jasli
Pastirjem, ki so tisto noč stražili črede, je angel
Tiste dni je od cesarja Avgusta' °velje, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje je bilo, ko je bil Kvirinij . ^mestnik v Siriji. Hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je tofl °*ef \z Galileje, iz mesta Nazaret, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje P 111 - bil je namreč iz Davidove hiše in rodovine — da bi se popisal s svojo zat\. n° Marijo, ki je bila nose6a.
Ko sta bila tam, se ji je dopoln'1 ^°da. Rodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zan*V	Pr°stora v prenočišču.
V tistem kraju pa so pastirji Pr	,,	' Pod milim nebom in bili	na	nočnih stra-
žah pri svoji čredi. Gospodov anjkP1' k njim in Gospodova svetloba jih je ob-svetila in silno so se prestrašili.	bojte	se; glejte, oznanjam vam
veliko veselje, veselje za vse ljuds ličar, ki je Kristus Gospod. To in v jasli položeno."
V hipu je bila pri angelu	v°jske, ki so Boga hvalili in govorili: "Slava Bogu na višavah in na zefl1^ 'kni, ki so Bogu po volji."
Ko so angeli odšli v nebesa, s° drug drugemu: "Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je z^(i|^arri je oznanil Gospod!" Pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in detf^,Roženo. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo rečeno o tem detetu.^ slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te	1in jih premišljevala v svojem srcu.
Pastirji so se vrnili in Boga s'3	Valili za vse, kar so slišali	in	videli, prav
kakor jim je bilo povedano.
(Iz evangelija svetega Luka 2, 1 — 20)
J	 ’	o—m —r-------j—	---
j 11 se vam je danes v Davidovem mestu Zle-' arnenje: Našli boste dete, v plenice povito
Gospodov v božji svetlobi, ki je vse obsvetila, oznanil “veliko veselje”, da se je v mestu Davidovem, Betle hemu, rodil “Zveličar, ki je Kristus Gospod”. Evan gelist Luka še dostavlja, da so se pastirji “silno pre strašili”. Najprej prestrašeni, potem ob besedah an gela začudeni in zavzeti, nato pa med petjem “mno žice nebeške vojske” Slava Bogu na višavah . . . vsi zamaknjeni - so pastirji po odhodu angelov rekli drug drugemu: “Pojdimo torej v Betlehem in pogini mo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospodi
Pri teh besedah, ki se berejo pri drugi božični rrut' ši, se malo pomudimo!
Pastirji so si torej rekli: Od tu, kjer smo, pojdimo tja preko pašnikov in čez kamnite ograde, ki obdajajo njive, tja do mesta - in poglejmo, kje je prazen
hlev, votlina z jaslimi, v katere je položen novorojenček!
“Pojdimo tja preko,” velja tudi nam In vsako leto se ponavlja: “Pojdimo! ” Resničen Božič, to je prihod učlovečenega Boga-Zveličarja, bomo doživeli, ako se od točke, kjer duhovno smo, podamo tja, kjer je Bog. Tam nas čaka kot dete, ves majhen in ponižen, odvisen od materine nege...
Odtod, kjer smo, naj gremo. Kje smo? Ali ne vse preveč “v sebi”? Naš lastni “ jaz ” je osrednja točka, okrog katere se vse drugo suče. Pretirano samoljubje in premišljena sebičnost, ki misli, da ji mora vse drugo služiti - iz objema miselnosti, ki postavlja sebe vsemu za središče, moramo ven! Streti moramo vezi ozkosrčnosti in svoje središče preložiti v Boga. Kdor to stori in v ljubezni Bogu služi, ta doži-
vi, da mu tudi vse drugo v dobro služi, česar sebič-než nikdar ne dočaka. “Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu”, piše sveti Pavel Rimljanom.
Ven moramo iz materialistične miselnosti, ki v tvamih minljivih dobrinah vidi glavni ali celo edini smisel življenja; ven iz mehkužnosti in lenive neodločnosti; ven iz bojazni pred žrtvami, ki jih krščanstvo nalaga. Ven, tja preko teh nečastnih slabosti -v svetlobo pristnega in lepega krščanskega življenja, da najdemo Marijo in Jožefa in Dete božje.
Pot tja čez,do jaslic, je pot kesanja in zadoščevanja. Kdor se ne odloči stopiti na to pot, ne bo našel Zveličarja, ne v tem življenju in ne v onostranskem To pot Marija sama priporoča. Vse svoje življenje je hodila po poti odpovedi in zadoščevanja za naše grehe; svojih grehov ni imela in zase ni potrebovala ne kesanja in ne zadoščevanja. Nad sto let že v prikazovanjih naroča pokoro in zvesto izpolnjevanje zapovedi božjih kot rešitev človeštva iz še večjih stisk, katerim gre po grešnih potih naproti
Pastirji so takoj “pohiteli”, tako pravi evangelist, tja proti Betlehemu. Brez odlašanja in obotavljanja so šli tisto miljo hoda tako vneti in brzi, da so vsi zasopli vstopili v hlev pred božje Dete. Ni bila le naravna radovednost, ki jih je gnala; svetloba Gospodova, ki jih je bila obsvetila, jim je močno vzbudila vero v Zveličarja, ki so jo tudi ti preprosti sinovi izvoljenega ljudstva nosili globoko v duši. Vzbujena vera jim je ogrela srca, da so se podvizali gledati tistega, ki je “Kristus Gospod”.
Ta beseda nam morda ne pove toliko, kolikor je pomenila vernemu Izraelcu. Kristus, po naše Maziljenec, je tisti, katerega Bog mazili za kralja, duhovnika in preroka. Prvi in pred vsemi od Boga maziljeni pa bo obljubljeni Odrešenik, ki bo prišel osvobodit grešni človeški rod.
Brez odlašanja hitimo tudi mi k Zveličarju! Vera nam mora oči odpreti in ljubezen nas gnati. Če ni vere v nas, ne ljubezni, ne navdušenja in zamaknjenja, bo le telo pri jaslicah, duša pa hladna kje drugod. Pripravimo se torej, da nam Božič ne bo samo tisti praznik v letu, ki nam nalaga stroške za darila in voščila, ampak pravi pristni Gospodov dan, ki nas duhovno obogati za vse leto.
Naj vsem Gospod da milosti polne božične praznike in srečno novo leto!
Škof dr. GREGORIJ ROŽMAN
^■V >,
'\$f
p
p. basil tipka
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Bernard Golič ni k, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
NAŠ LETOŠNJI BOŽIČNI SPORED:
MELBOURNE - Sv. Ciril in Metod, Kew:
Petek 23. decembra, zvečer ob sedmih — spokorna pobožnost kot dobra priprava na božično spoved. Sledila bo prilika za zakrament sprave.
Sobota 24. decembra — ves dan prilika za spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. S spovedjo ne čakajte do zadnjega, ker bomo polnočnico pričeli točno. Opolnoči procesija z Jezuščkom k jaslicam v lurški votlini. Sledi blagoslov jaslic, nato slovesna polnočnica.
V	slučaju slabega vremena bo polnočnica seveda v cerkvi. A večino let imamo srečo, zato upamo na lepo vreme tudi letos. Zopet bi rad poudaril iskreno prošnjo našim možem in mladini, naj se med polnočnico ne zbirajo za cerkvijo med kajenjem, glasnim govoije-njem in smehom, da ne omenim celo petja in pitja. Ta razvada je nekulturna in neokusna za kristjana, ki je vendar prišel obhajat božično skrivnost. Seveda tudi zelo moti vse vernike, ki so prišli k polnočnemu bogoslužju s pravim namenom. Lepo prosim vsakega, ki nima namena udeležbe in sodelovanja pri bogoslužju, naj raje ostane doma!
Božič, nedelja 25. decembra — maše so ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu pri lurški votlini) in ob petih popoldne..Pred mašami spovedovanje.
Zvečer božičnega dne bo na radiu 3EA slovenska božična ura v priredbi našega verskega središča, na katero ne smete pozabiti!
Štefanovo, ponedeljek 26. decembra — maše v naši cerkvi po nedeljskem sporedu: ob osmih in ob desetih. Pred mašama prilika za spoved.
Novo leto, nedelja 1. januaija — maše ob osmih, ob desetih (v lepem vremenu pri lurški vodini) in ob petih popoldne.
SPRINGVALE in okolica (Mulgrave, Noble Park,
Clayton, Oakleigh, Dandenong ...): Prilika za slovensko božično spoved bo v sredo pred božičem (21. de-dembra) od šestih do sedmih zvečer. Cerkev sv. Jožefa, Springvale.
NORTH ALTONA in okolica (Footscray, Spots-vvood, Yarraville, Altona, Altona Meadows, Nevvport, Williamstown . . .) ima slovensko spoved v sredo pred božičem (21. decembra), od šestih do sedmih zvečer. Cerkev sv. Leona Velikega, North Altona.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, West in North Sunshine, East Keilor in Keilor, Avondale Heights, Deer Park . . .): slovensko spoved morete opraviti na četrtek pred božičem (22. decembra) od šestih do pol osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, St.Albans.
GEELONG in okolica ima priliko za božično spoved v slovenskem jeziku v četrtek 22. decembra od sedmih do osmih zvečer. Cerkev svete Družine, Bellpark.
MORWELL in okolica ima redno predbožično mašo na nedeljo 18. decembra zvečer ob sedmih.
Eno uro pred mašo je spovedovanje. Cerkev Srca Jezusovega.
VVODONGA - ALBURY in okolica: Slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi Srca Jezusovega v VVodongi v torek 20. decembra od sedme do osme ure zvečer. Povejte še drugim in poslužite se prilike, saj bo duhovnik do vas napravil dolgo pot! — Naj že tu najavim tudi januarsko mašo, ki bo na zadnjo nedeljo v januarju (ne na četrto!)^29. januaija ob petih popoldan.
HOBART, Tasmanija: Prilika za slovensko mašo bo na Štefanovo, ponedeljek 26. decembra, zvečer ob šestih. Cerkev sv. Terezije, Moonah. Pred mašo spovedovanje v domačem jeziku. Povejte še drugim rojakom, ki niso naročeni na MISLI!
+ Tri krste smo imeli zadnji mesec v naši cerkvi: Dne
13.	novembra je prinesla h krstu novo članico družina Antona Zrimška in Olge r. Šober iz St. Albansa. Klicali jo bodo za Francko. — Mihael pa bo ime sinku mlade družine Angela Klanja in Ivice r. Musulin. Prinesli so h krstu dne 3. decembra iz Endeavour Hill-a. — Naslednji dan, 4. decembra, pa je krstna voda oblila novega člana družine Alojza Papeža in Sheryl r.Hock-ing., Lower Templestowe. Dobil je imeni Zaharija Alojz. — Čestitke vsem srečnim družinam!
+ Tudi poroke morem omeniti pri nas tri:Dne 12. novembra sta siobljubila zvestobo Juka Jenko in Nazza-reno Gilbert Rossetto. Nevesta je iz naše družine v North Altoni ter je bila rojena in krščena v Aversi v
Italiji, ženin pa je italijanskega rodu, a rojen in krščen že v Avstraliji. — Isti dan sta se srečala pred našim oltarjem tudi John Horvat in Daniela Majcen, ženin iz naše družine v Reservoirju (rojen v Ptuju, krščen pri Sv. Marku niže Ptuja), nevesta iz Glenroya (rojena v Coburgu in krščena pri nas v Kew). - Tretji par pa si je podal roko dne 26. novembra: ženin John Charles Škofič je bil rojen v Buenos Airesu v Argentini ter je kot fantiček prišel s starši v Avstralijo, nevesta Irena Birsa pa je bila rojena v Melbournu in krščena pri nas v Kew. Na letošnjem mladinskem koncertu sta v lepi slovenščini napovedovala točke sporeda — nič čudnega, da sta tudi celotno bogoslužje, mašo in poročni obred, hotela v slovenskem jeziku.
Čestitke vsem trem parom in naj jih vse življenje spremlja božji blagoslov!
+ Naše letošnje Miklavževanje (na prvo dec. nedeljo) je lepo uspelo in privabilo več ljudi ^ot zadnja leta. Poleg Miklavževega prihoda in obdarovanja otrok je bilo na sporedu tudi nekaj prijetnih in lepo podanih točk učencev naše Slomškove šole. Prvič smo na odru uporabljali novo ozvočenje (mikrofone brez žice) in se je kar dobro obneslo. — Zahvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali, zlasti seveda g. Ivanu Mejaču, kije že dolga leta v vlogi našega Miklavža. Prostovoljni prispevki pri vhodu pa so prinesli naši Slomškovi šoli vsoto 102.40 dol. Bog povrni!
Društvo sv. Eme je ob tej priliki priredilo tudi svoj mini-sejem. Marsikdo se je poslužil prilike, saj je bilo na prodaj domače pecivo, nabožni predmeti (jaslice v prvi vrsti), božične voščilnice in še marsikaj.
+ Dne 21. novembra je na svojem domu v Kew v 91 letu starosti izdihnila MARY MARGARET GOSSON. Bila je sicer po rodu Avstralka, a s sestro Lilian sta radi zahajali k slovenski maši, ker sta ljubili slovensko petje in našo domačo družbo. Mary je po smrti svoje
sestre in verjetno še na njeno pobudo s testamentom zapustila hišico z vrtom Fondu našega bodočega Doma počitka, mi pa smo čutili od takrat posebno obveznost skrbeti zanjo. Mrčunova Julka, vselej pripravljena pomagati, nam je priskočila na pomoč in se je za Mary (zadnjih šest let je bila nepokretna) nesebično žrtvovala polnih sedem let. Za njeno delo naj seji na tem mestu iz srca zahvalim, povrnil pa ji bo dobri Bog, saj ji naša skupnost ne bo mogla nikoli. - Mary smo po pogrebni maši v naši cerkvi pokopali na pokopališče v Burvvoodu, kjer ima družina svoj grob. Bila je zadnja družine Gosson in niti od sorodnikov ni ni-koga več živih. Mi pa se bomo nje in njene sestre spominjali v molitvah ter jima vračali za dobroto, da sta mislili na nas in naše načrte. R. I. P.
+ Dne 25. novembra proti večeru je na svojem domu v Essendonu v najlepših letih zaključila zemsko pot MARIJA DANICA SMRDEL r. Mezgec. Bog jo je rešil trpljenja, saj ji je več mesecev zahrbtna bolezen jemala telesne moči. Lepo se je pripravila na odhod v večnost. Še na dan smrti je prejela sveto popotnico in zakrament maziljenja, da je res mirno zaspala v Gospodu. Pokojnica je bila rojena dne 31. maja 1936 v Trnju. Spominjam se jo, ko je preko italijanskih begunskih taborišč s skupino deklet prišla v Avstralijo in jo je naš urad namestil za začetek v katoliškem kolegiju v East St. Kilda. Zato sem jo leta 1960 tudi poročil s Francem v Marijini cerkvi poleg šole. Zdaj z možem zapušča tudi že odrasli hčerkiEnez in Marto ter sestro Milko por. Kristan z družino, doma pa še starše in dva brata. Vsem še na tem mestu iskreno sožalje!
Na predvečer pogreba smo v naši cerkvi ob krsti in številni udeležbi za pokoj njene duše zmolili rožni venec, po pogrebni maši v torek 29. novembra pa smo njene zemske ostanke vrnili zemlji na keilorskem pokopališču. Prav tako ob zelo številni udeležbi prijateljev in znancev. Počivaj v miru božjem, draga Danica!
MT. ELIZA SPET VABI! SE BOŠ PRIDRUŽIL POČITNIŠKI KOLONIJI?
Tudi letos bo nudilo naše versko središče tri tedne počitniškega razvedrila in oddiha v najetem bivšem samostanu GREY FRIARS tik nad tudi za neplavalce zelo varno obalo. Prijave že prihajajo, zato pohitite! Poslužite se prijavnice, ki bo dodana božičnemu pismu.
PRVI TEDEN je za družine: od nedelje 8. jan. pop. do popoldneva sobote 14. jan.
DRUGI TEDEN je za deklice: od nedelje 15. jan. pop. do popoldneva sobote 21. jan.
TRETJI TEDEN je za dečke: od nedelje 22. jan. pop. do popoldneva sobote 28. jan.
Razen pri družinskem tednu je starost otrok omejena: prednost imajo otroci do 14 let starosti. Starejši pridejo v poštev za pomoč pri pažnji mlajših in po izbiri,— Ceno bomo od lanske dvignili za odrasle pet dolarjev, za mladino pa dva in upajmo, da bomo pokrili stroške. Pri družinah torej: odrasli 45.— dol., otroci 35.— dol. Pri mladinskih skupinah: prvi otrok v družini 40.— dol., drugi in vsak naslednji otrok iste družine pa 35,— dol. (Izredni primeri imajo popust ali tudi brezplačno udeležbo!)
Spet se obračam na članice Društva sv. Eme in druge gospodinje za pomoč v počitniški kuhinji. Naj bo z vsestranskim sodelovanjem tudi letošnja počitniška kolonija lep uspeh naše skupnosti!
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$83.— Jože KoSčak; $38.— Ivan LegiSa; $34.— Jože TeŽak; $28.— Alma in Viktor Cucek; $20,— Valerija Pančur; $14,— Stojan Zorzut, Ivanka Žabkar, Jože Žužek; $10.— Peter Lenarčič; $9,— Ana Baranovvski, Terezija Gina Gesmun-do; $8,— Livio Novak, Lubi Pirnat; $6,— Ivan Lapuh, Štefan Boelckey, N. N.; $5.— Milka Kristan; $4.30 Janez Volk; $4.— Jožef Peršič, Zora Kirn, Ivan Truden, Željko Rob, Marija Gantar, Silvester Stock, Ida Bosanac, Emil Sosič, Feliks Drobež, Zdenko Tujek, Angela Majerič; $3,— Alojz Mihič; $2.— Dorica Slavec, Stanko Kolarič; $1.— Albina Konrad, Marija Oražem.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA:
$220.- N. N.; $130.- N. N.; $100,-M. J.; $50.— Družina Kociper; $20.— Družina Slavko Jernejčič (Melbourne, Vic.) namesto božičnih voSčil prijateljem in znancem; $10.— Angela Fatur, Marta Falež.
MATERI TEREZIJI V INDIJO:
$30.— Družina Kociper, Pavla in Gabrijel Pirc (Adel., S.A.) namesto božičnih voSčil prijateljem in znancem; $20.— Valerija Pančur (za lačne), družina Kociper (za lačne v Indiji); $10,— Družina Štefan Boelckey; $5,— Anica Smrdel.
Dobrotnikom Bog povrni!
TATJANA in MIŠA LAJOVIC želita vsem rojakom širne Avstralije prav vesel božič ter srečno in uspešno novo leto!
Florence L. Barclay:
Pesem
Prevedel Silvester čuk llustnral Lojze Perko
roman
(Petnajsto poglavje: ZDRAVNIKOVO MNENJE)
Zdravnik je opazoval Jane z izrazom strokovnega zanimanja.
»Kako točna je bila moja diagnoza, ko sem vas poslal na pot po svetu,« je dejal zamišljeno. »Vendar moram priznati, da sem takrat o vas vedel bore malo.«
»Prijatelj, prosim vas, ne govorite z menoj kot z bolnico, govorite z menoj kot s človeškim bitjem in čisto odkrito mi povejte, tako kot bi povedali moškemu, ki bi vam zastavil enako vprašanje: ali sem smela Gartha vezati na ta svoj nelepi obraz? Menda veste, da je grd.«
Zdravnik je prasnil v smeh in hotel se je malo pošaliti, ko je dejal: »Dragi otrok, če bi se pogovarjala o vas, bi lahko na vaš račun izrekel precej zbadljivk, ki jih moški izrečejo na račun žensk. Ker pa kot mož govorim z ženo, ki jo že dolgo spoštujem, ljubim in občudujem njeno plemenitost, bom iskreno odgovoril na vaše vprašanje.
V	dobesednem pomenu res niste posebno lepi. Čeprav vas imam rad, vam ne morem reči drugače, kajti lagati vam ni mogoče. Recimo torej, da ste grdi, čeprav bi mi ne bilo težko najti vsaj dvajset vaših prijateljev, ki bi trdili nasprotno . ■ ■ Vi ste VI, osebnost. Ko pa že razpravljava
o	vašem obrazu, vam lahko povem, da so bili časi, ko bi jaz osebno rad prepešačil tudi dvajset milj, da bi ga le videl. Kadar tega vašega obraza ni bilo pred menoj, sem hrepenel po njem in vedno mi je bilo hudo, kadar mi je izginil izpred oči...«
»Dajte no, Deryck! Vendar nikoli niste bili prisiljeni vsak dan sedeti pri mizi s tem obrazom!«
»Na žalost ne, vendar pa me je obed veliko bolj veselil, če je bil poleg ta obraz,« je dejal smeje.
»Bodite vendar resni, prijatelj, prosim vas! Ce mi ne daste nobenega nasveta, je bila vsa ta moja naporna spoved zaman.«
Zdravnik se je brž zresnil. Sklonil se je in vzel v svoje roke Janine sklenjene dlani.
»Oprostite, draga, moja največja želja je, da vam pomagam. Dovolite mi torej, da vam zastavim nekaj vprašanj. Najprej to: kako vam je uspelo prepričati Gartha
Dalmaina, da je taka malenkost nepremostljiva ovira za vajin zakon?«
»Deryck, to ni bila laž. On je mlajši od mene po letih, še bolj pa po naravi. Moja umirjena zrelost bi tlačila njegovo mlado dušo. Lagala pa sem, ko sem mu rekla, da ga smatram za otroka. Njega, v katerem sem čutila svojega popolnega gospodarja! Ko je bil tako presenečen, ni vedel, kaj naj stori. Mislil je samo name. Jaz pa sem mislila na njega in nase.«
»Jane,« jd je dejal odkrito zdravnik, »trpljenje, ki ste ga ta čas prestali, ste si popolnoma zaslužili.«
»Vem,« je odgovorila Jane in povesila glavo.
»Lagali ste sami sebi in niste se pravilno obnašali do moža, ki vas ljubi. Ali še ne uvidite svoje napake? Če gledamo na vašo zadevo z najbolj preproste strani, pridemo do zaključka, da so Garthu, pa naj še tako obožuje lepoto, lepi obrazi začeli presedati. Bil je podoben slaščičarskemu vajencu, ki mu sladkarije začno presedati in si za nekaj časa zaželi domačega kruha. Vi ste bili za Gartha tak domači kruh. Ce vam primera ni všeč, mi je prav žal.«
»Nasprotno, prav všeč mi je,« se je nasmehnila Jane.
»Toda zanj ste bili še nekaj drugega, dragi otrok, bili ste njegov ideal žene. Veroval je v vašo moč in ljubezen, v vašo dobroto in iskrenost. Zrušili ste njegov ideal, niste opravičili zaupanja, ki ga je imel v vas. Njegova viharna umetniška narava bi v vas našla pristan, v katerem bi se umirila, vi jo pa po dvanajstih urah vržete nazaj na viharno morje. Jane, storili ste zločin! Dalmainova duševna moč se je pokazala v njegovem kasnejšem ravnanju. Po prelomu z vami je umetniško dozorel in najlepša so prav njegova zadnja dela. Ni sklenili kake nepremišljene zakonske zveze, da bi se s tem maščeval vam. Če pomislim, da je ta fant, ki sem ga včeraj videl tako pogumnega, po vaši krivdi postal žrtev takšnega trpljenja! Jane, ko bi bili moški, bi vas s palico?«
Jane je povesila ramena in z nekaj svoje običajne živahnosti dvignila glavo: »Saj ste me nabili še huje kot s palico! Vaše besede so me hudo prizadele, pa je kar prav tako! Zdaj mislim, da vam moram odkriti še to: ko sem v Egiptu stala na vrhu najvišje piramide, se mi je preteklost pokazala v čisto novi luči. Razumela sem, da je svoboda, ki jo želimo ohraniti samo zase, pravzaprav suženjstvo. Doumela sem, da sem tudi njega s tem obsodila na življenje tistih, ki begajo po puščavi. Vprašala sem
Melbournskim Slovencem nudi cvetje vseh vrst in za vse prilike, pa tudi praktične in lepe darove v marmorju ali umetnem kamnu za okras doma
ANNE GWEN BOUTIOUE
545 Sydney Rd., Brunswick, Vic. 3056 (Corner Hope Street) Tel.: 387 5131 - Po urah: 470 4046 in 470 4095
Vprašajte za ime: GIO V AN N A VERGA w w
> > > ► > > ► > > > ► ► > ►
DESET
LET
JE
MINILO . . . t 23. 10. 1973
RAVNO sem končaval decembrsko številko MISLI, ko me je eden naročnikov v pismu spomnil, da je šla v oktobru mimo desetletnica, kar smo pokopali bivšega dolgoletnega urednika P. BERNARDA AMBROŽIČA. - Kaj je mogoče? Deset let že . . . Saj na obletnico sem se ga tudi letos spomnil z mašo, na desetletnico pa kar pozabil.V uredništvu leta zares prehitro teko in pokojni oče Bernard to dobro ve, zato mi pozabe desetletnice njegove smrti ne bo štel v zlo. Gotovo pa bi ne bilo prav, če bi spomin na dragega in zaslužnega pokojnika preskočili. Dobro se mi zdi, da sem še ujel tale prazni košček strani pred koncem leta in letnika.
Moram priznati, da pokojnega očeta Bernarda še zdaj pogrešam. Ne le v želji, da bi še vedno on urejeval MISLI in bi bil sam prost tega "Damoklejevega meča", ki mi sleherni mesec grozeče visi nad glavo. Pogrešam tista najina srečanja, ki zaradi razdalj res niso bila pogosta, pa vendar tako nepozabno domača, polna dovtipov, izmenjavanja idej in premlevanja preteklosti ter bodočih načrtov. Včasih so se najine ideje tudi križale. Preveč sem ga spoštoval, da bi mu zameril, če je moje misli imenoval enostavno "žlindra" — kasneje sem večkrat spoznal, da sem se v mladostnem zane-
Melbournskim Slovenccm se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZ1NI MEMORIALS
Verga Bros. Pty. Ltd.
9 TRAVALLA AVE . THOMASTOVVN, VIC Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
rW
senjaštvu zares prenaglil. Veliko me je naučil za življenje. Rad priznam, da je pri MISLIH marsikdaj moja odločitev odgovor na vprašanje: Kaj bi v tem primeru storil oče Bernard? — Tako je še vedno med nami, kljub pozabi desetletnice njegove srnrti.
Da, oče Bernard je bil možak, ki ni prodajal načel za skledo leče. Če bi danes živel — le kaj bi rekel ob pogledu na avstralsko Slovenijo, ki se topi in vodeni in po hlapčevsko dvori tistim, ki so bili pred desetletji vzrok njenega bolečega začetka s tisoči beguncev .. .
Vsakdo, ki je očeta Bernarda poznal, mora priznati, da je bil goreč duhovnik in zaveden narodnjak. Vse svoje življenje se je nesebično razdajal drugim kot Slovenec in kot duhovnik, večino svojega bogatega življenja med rojaki, ki so izruvani od matičnega narodnega telesa ter na tujem ustvarjajo Slovenijo v svetu. Mož je bil celo na stara leta bistrih misli in širokih pogledov, odlično je sukal pero in vselej je znal zastaviti pravo besedo na pravo mesto. Nekateri so mu to odkritost zamerili, pa mu v srcu verjetno le priznali, da ima prav. Bil je oče (očak bi bila boljša beseda) avstralske Slovenije in kot tak je imel pravico povedati svoje.
Med svojo zadnjo, dolgotrajno in kruto boleznijo mi je mimogrede omenil: "No. pa naj zdaj s trpljenjem popravim, če je bilo v meni kdaj kaj preveč človeškega! Eno pa vem, da krivic nisem nikoli hotel delati nikomur. .Trpljenje je sprejel vdano iz božje roke ter končno mirno zaspal v Gospodu. Kako lep zaključek bogatega življenja, ki ni štelo žrtev in naporov. Do zadnjega zvest, do zadnjega ves narodov in božji. ..
Ob desetletnici se zopet klanjamo spominu dragega pokojnika očeta Bernarda. Ne, ni pozabljen — pozabili smo le, da je že polnih deset let od tistega dne, ko je ležal pri Sv. Rafaelu v Merry-landsu pred oltarjem in še iz krste molče pridigal vsem: Ostanite zvesti otroci Bogu, sinovi domovini, hlapci nikomur! Naj ta njegova nema pridiga zgleda trka na naša oslabela srca tudi ob desetletnici njegove smrti in najde naj topel odmev, ki nas bo zdramil. Čas je že! — Urednik
oči starodavne sfinge, te globoke in spokojne oči, ki jim je razkrita prihodnost, in zdelo se mi je, da govorijo: 'Ljubiti pomeni živeti’. Tistega večera sem sklenila, da prekinem svoje potovanje ter se vrnem v Anglijo, pokličem Gartha in ga prosim, naj izbriše vse tisto, kar se je zgodilo po tistem, ko sva sedela na terasi v Shenstonu. Deset ur po tej svoji odločitvi pa sem zvedela za njegovo nesrečo...«
Zdravnik si je z roko zakril obraz.
»Kolesa časa se vrtijo vedno samo naprej,« je rekel tiho, »nikoli se ne obrnejo nazaj, nikoli... Vem, vsako pravilo pozna tudi izjeme, vi pa ste spoznali svojo krivdo še prej, preden ste zvedeli za Garthovo nesrečo ...«
»Ne vem natanko, ali sem se čutila krivo ali ne, bila pa sem popolnoma prepričana, da brez njega ne morem več živeti. Bila sem pripravljena poskusiti vse, da ga pridobim nazaj ... Zdaj pa trpljenje mojega ubogega prijatelja dela najine odnose vse bolj preproste ...«
Zdravnik je nagubal čelo: »Vse bolj preproste? Mi znate povedati, draga Jane, kaj nameravate storiti?«
»Kaj nameravam storiti? Šla bom naravnost k Garthu, kaj pa drugega! Želim samo, da mi svetujete, kako bi ga najprimerneje obvestila o svojem prihodu, želim, da mi zajamčite, da je zadosti močan, da bo prenesel to razburjenje. Ne maram, da bi me zdravniki in bolničarji odgnali od njega proč. Moje mesto je ob njem, lepšega si v življenju ne morem več želeti. Vaš brzojav bo uredil vse.«
»Res, moja brzojavka vam bo odprla pot. Kaj pa boste počeli, ko boste ob njem?«
Prek Janinih ust se ze razlil neizrekljivo nežen smehljaj. Zdravnik se je obrnil proč, kajti pretresla ga je misel, da tisti, ki mu je bil ta smehljaj namenjen, tega nikdar ne bo videl...
»Ljubezen me bo poučila, kaj moram storiti, Deryck. Vse ovire bodo padle same od sebe. Garth in jaz bova
za vedno združena.«	.	.
(Prihodnjič nadaljevanje)
Slovenska kmetija v božičnem snegu
MESEC november je za nami in že smo v adventu, ki nas vodi proti praznikom ter pripravlja na skrivnost božičnega dogodka.
V našem verskem središču se bomo pripravili na lepo praznovanje božiča z osebno poglobitvijo preko nedeljskih govorov. V petek pred božičem (23.decembra ob sedmi uri zvečer) pa bomo imeli posebno spokorno bogoslužje z govorom, nato pa priložnost za dobro spoved. Vsi rojaki ste lepo vabljeni!
Na SVETI VEČER ( sobota 24. decembra) bomo imeli ob sedmi uri vigilno mašo, opolnoči pa slovesno polnočnico, med katero bosta prepevala mladinski in odrasli mešani zbor.
Na BOŽIČ (nedelja 25. decembra) bo sveta maša ob deseti uri dopoldne. Popoldne ne bo svete maše zaradi obiska rojakov v Berriju.
Na praznik prvega mučenca sv. Štefana bo maša le zvečer ob sedmih. Zunanjo slovesnost praznika SVETE DRUŽINE, ki je patrona naše-cerkve, pa bomo obhajali na drugo nedeljo v mesecu januarju. Na to slavje že zdaj vabim vse rojake. Po maši bo v mladinski lopi B;B.Q., da se tako sestanemo tudi izven cerkve in po domače poveselimo.
Rojaki v Berriju bodo imeli slovensko mašo na sam praznik Gospodovega rojstva ob petih popoldne, pred mašo pa bo prilika za spoved.
V mesecu januarju v Berriju ne bomo imeli slovenske maše, pač pa bom obiskal rojake v Milduri. Ko sem se' pred nekaj tedni vračal iz Melbourna domov skozi Milduro, sem bil prijetno presenečen glede udeležbe pri sveti maši, četudi je bil delavnik. Z lepim sodelovanjem so mi rojaki, četudi jih ni veliko, dokazali, da k maši redno zahajajo. Vesel sem tega in samo želim, da bi tudi v bodoče ostali zvesti Bogu in narodu. — “Kdo pa te je naučil tako lepo slovensko? ” sem vprašal trinajstletnega, v Avstraliji rojenega Štrub-ljevega Franceta. “Ata in mama,” mi je odgovoril. Res sem bil presenečen, da tako tekoče govori slovensko. Sad zavednih staršev. In prepričan sem, da je takih staršev med nami veliko, le včasih jim manjka korajže. Morda pa jo bodo le pokazali — ob pobudi in zgledu drugih.
adelaidski odmevi - ^...
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young Ave., V/. Hindmarsh, S.A., 5007
l	P. O. Box 159, Hindmarsh, S. A., 5007) Telefon: (08) 46 9674
Vsekakor pa ne smem zamolčati, da sem v Berriju vesel in zelo presenečen nad lepim domačim petjem. Ko cerkev zapoje našo lepo in vsem znano “Lepa si, roža Marija”, imam občutek, da sem kje doma na kaki podeželski župniji, kjer je med ljudstvom toliko lepih glasov in ko se oglasijo, pojejo zares Bogu v slavo. Berri zasluži pohvalo za lepo petje in sodelovanje pri maši.
Dne 12. novembra je bila na zabavi v Slovenskem domu v Adelaidi izbrana Miss Slovenske skupnosti v Južni Avstraliji. Zerija je podelila ta naslov Ivančičevi Majdi. Nad to izbiro smo vsi veseli in Majdi iskreno čestitamo. Majda je zaslužila odlikovanje, saj ima res tudi dobro srce in vedno rada pomaga. Tudi v primerih, ko drugi odklonijo, Majda vedno reče “Bom!” Upam in želim, da bi vedno ostala tako dobra in plemenita!
Slovensko radijsko oddajo v priredbi verskega središča lahko poslušate vdako drugo in četrto sredo v mesecu. Zvečer ob osmih, na valovih etnične postaje 5 EBI FM. '
Med bolniki naj omenim Kregarjevo mamo v Berriju, ki je srečno prestala operacijo, pa pravi, da se še ne počuti dobro. Želimo ji skorajšnje okrevanje in konec bolečin.
Ob koncu letošnjih “Adelaidskih odmevov” želim vsem rojakom širne Avstralije milosti in božjega blagoslova polne božične praznike. Novorojeni Kralj naj vsem prinese notranjega miru in zadovoljstva. Naj vse v letu 1984 spremlja božje varstvo. In Bog povrni za vse dobrote, storjene v letu 1983 slovenskemu misijonu Južne Avstralije.
P. JANEZ
Vsem naročnikom in bralcem MISLI, posebej pa še svojim članom, želi za praznike obilico božjega blagoslova, v novem letu pa ljubega zdravja in veliko prijetnih uric ob slovenskem branju, vodstvo BARAGOVE KNJI ŽNICE slovenskega verskega in kulturnega središča v Kew!
z vseh vetrov.
GALLUP USTANOVA, ki ugotavlja javno mnenje, je glede na vernost Amerikancev prišla nedavno do kaj zanimivih zaključkov. Po telefonu je povpraševala ljudi iz vseh delov Združenih ameriških držav ter dobila od vsakih desetih kar šest odgovorov, da se sedaj bolj zanimajo za verske in duhovne zadeve kot so se pred petimi leti. Zelo' značilno tje, da so med temi mnogi mladi ljudje, ki se zanimajo za versko prenovo in s tem prekašajo starejšo generacijo. Vzrok je iskati v tem, da je šolska vzgoja skoraj popolnoma zanemarila njih dušne in verske potrebe, zdaj pa čutijo v svoji notranjosti praznoto, ki bi jo radi napolnili. Mladi Amerikanci od 18 do 34 leta starosti se v največjem številu posvečajo študiju svetega pisma. Tako so izsledki Gallupove ustanove na tem polju privedli do iznenadenega zaključka: Mladi ljudje sami zatrjujejo, da se v masovnem številu obračajo k veri.
V tej zvezi je zanimiv tudi preokret ameriškega javnega mnenja. Vedno več ljudi se nagiba k prepričanju, da more vera bolje reševati svetovne probleme kot pa jih rešuje znanost. Zato pa tudi vedno več ljudi utemeljuje svoje politične nazore po svojem verskem prepričanju. Kar 85% vprašanih je izjavilo, da bi bilo za Ameriko in Amerikance dobro, če bi se bolj zanimali za vero.
V RIMU je umrl 23. oktobra slovenski duhovnik Franc Dolinar, iz znane ljubljanske pekovske družine Dolinaijev. V Rimu je živel od konca vojne, tam študiral zgodovino in si nakopičil ogromno znanja, da so ga njegovi profesorji občudovali kot “živo enciklopedijo”. Svoje znanje je v teku let stalno dopolnjeval in tudi s pridom uporabljal v svoji službi v vatikanskem tajnem arhivu. Zadnja leta je bil kanonik pri cerkvi Santa Maria di Cosmetin. — Pogrebne obrede je vodil ljubljanski nadškof dr. Šuštar.
DVAJSET LET je minilo od dneva, ko je bil tako nepričakovano ubit takratni predsednik ZDA John F. Kennedy. Dogodka so se spomnili z žalnimi slovesnostmi po vseh Združenih državah in omenjale so ga radijske ter televizijske postaje vsega svobodnega sveta. Njegov brat Edvard je v govoru dejal, daje Johnovo vladanje pomladilo Ameriko in dalo svoj pečat k prenovi sveta. Res bo tako, pa gotovo je moral prav zato nasilno umreti, ker je bil njegov vpliv premočan in bi bili uspehi usodni za tiste, ki hočejo svet držati v svojih šapah. Čudno se zdi človeku, da ga hočejo po dvajsetih letih nekateri s tiskom in na filmskem zaslonu blatiti ter prikazati kot razuzdanca in farizeja, ki je govoril eno, živel pa drugače. Resje bil tudi Kennedy samo človek, a pokazal je v kratkem času veliko dobre in iskrene volje ter močne odločnosti — le kje bi jo imel, če bi bil res tak moralni slabič? Lahko mu je danes naprtiti vse mogoče, ko se braniti ne more več.
Če bi John Kennedy ostal živ, bi verjetno svet danes le malo drugače izgledal.
V	EKVADORJU v Južni Ameriki deluje med revnim prebivalstvom slovenski duhovnik Andrej Križman, rojen leta 1898 v Komendi in v duhovnika posvečen v Ljubljani leta 1923. Preteklo poletje je slavil svojo biserno mašo in je najstarejši aktivni župni upravitelj na svetu, saj so vsi njegovih let že davno v pokoju. Kjer koli je ta naš rojak deloval, povsod je popravljal cerkve in gradil nove. Ljudje ga imajo zelo radi. Ko seje pred nekaj leti po kratkilrpočitnicah v ZDA vrnil v Ekvador, gaje velika skupina faranov čakala na letališču od štirih zjutraj do poznega popoldneva. Nato so ga dobesedno odnesli v več kot eno uro oddaljeno župnišče, kjer so si ga ostali farani kar v procesiji ogledali in ga osebno pozdravili. Bisero-mašnik upravičeno pravi, da bi se mu kaj takega ne zgodilo niti v rodni domovini. — Tudi avstralska Slovenija mu iz srca želi, naj ga Bog ohrani vernikom še mnogo let!
Ortopedske lesene čevlje (cokle) morete kupiti pri slovenskem podjetju, ki jih ročno izdeluje in razpošilja po vsej Avstraliji in po želji tudi v Evropo ( za naročilo dveh parov poštnine ne računamo). Imamo v NSW največjo zalogo in izbiro vseh velikosti in raznih barv. Izdelujemq tudi vsakovrstne čevlje po naročilu (ročno delo). — Za naročbo in informacije telefonirajte (v slovenskem ali angleškem jeziku).
Handmade CLOGS
naroc
SA-KLEN
Phone: (02)699-6477
pošljite obris noge!
185-187 REGENT STREET, REDFERN, N.S.W. 2016
Delavnica in trgovina na istem naslovu, ne daleč od glavne sydneyske ppstaje (prostora za parkiranje vedno dovolj!). Odprto sedem dni na teden: Od poned. do petka od 8 do 5:30, ob sobotah od 8 do 12 in ob nedeljah od 10 do 4 pop.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! TUDI DRUGO LETO POLET: 6. JUNIJA 1984 MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije:
RAVEL
Iz Melbourna: 6/6/84 ob 09.25 AM lzSydneya : 6/6/84 ob 12.40
(Za udeležence iz S.A:Polet Adelaide/ Melbourne je vključen v ekonomsko ceno potovanja do Ljubljane in nazaj)
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
Prihod v Ljubljano: 7/6/84 ob 04.55 zjutraj
Obrnite se pravočasno do nas,
da dobite podrobnejša pojasnila!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
PO STATISTIČNIH podatkih katoliške Cerkve je bilo leta 1981 krščenih po vsem svetu približno
17,5	milijona oseb. Skoraj tretjina od teh je v Latinski Ameriki, nato sledi Evropa (3,6 milijona), Srednja Amerika, Afrika, Azija in Severna Amerika. Če štejemo samo odrasle krščence (nad sedem let starosti), je na prvem mestu Afrika (640.000 odraslih), za njo Azija, Evropa pa je zadnja (ima 29,000 odraslih kr-ščencev).
ZDRUŽENE ameriške države so za invazijo na o-tok Granado doživele fiudo kritiko po svetu, Reagan pa seveda tudi domačo. Svetovni kritiki se je pridružila proti ameriškemu pričakovanju celo Anglija. Njej pač ne grozijo levičarski režimi in marksistična gibanja, ki prihajajo že do samih vrat ZDA. Namen ZDA je bil zagotoviti Granadi demokratični režim in tudi domačini so bili z invazijo očitno zadovoljni. Rešili so se drugačne “invazije” kubanskih “delavcev”, ki jih je bilo na otoku vedno več in o katerih svetovna kritika kar nič ne reče.
Zelo za lase je privlečena primerjava te invazije z rusko v Afganistan. Je le velika razlika od namena takele vojaške akcije, če jo le opazovalec hoče priznati.
IZ TOGA vso avstralsko Slovenijo lepo pozdravljata slovenska frančiškanska misijonarja: p. Evgen Ketiš, ki je bil lani nekaj mesecev med nami, in pa p. Marijan Kadunc. Vsem želita blagoslovljene božične dni.-
P. Hugona pa ni več v Togu. Zaprosil je redovne predstojnike, da bi smel v Španijo na enoletni študij kate-heze, zlasti avdiovizuelnih sredstev. Od avgusta je že v Madridu. Predvideno je, da se bo po končanem študiju priključil načrtu frančiškanskega reda “Afrika kliče!” za delovanje v Afriki.
CTV — Centro Televisione Vaticano, lastni televizijski center je ustanovil nedavno apostolski sedež. Ta bo odslej televizijskim oddajnikom posvetu lahko posredoval lastne televizijske programe, filme, video-kas' te in podobno. Kot prvo domače delo so pripravili polurni film o romanju papeža Janeza Pavla II. v Lurd v preteklem avgustu. Poleg poročil o papežu in delovanju Cerkve bo središče pripravljalo tudi dokumentarne filme s področij umetnosti, kulture, vere, življenja mladih in delavcev ter podobno. Vodstvo vatikanskega televizijskega središča bo v rokah 33-letnega milanskega založnika Tagliabue-a z devetčlanskim u-pravnim svetom.
V	DUBLINU so objavili izsledke raziskav o posledicah žalostnih spopadov na Severnem Irskem. V 15 letih nestrpnosti med katoličani in protestanti je umrlo 2300 oseb, pri pouličnih obračunavanjih pa je bilo ranjenih več kot 24,000 ljudi, mnogi s hudimi telesnimi poškodbami. Po letu 1969 je bilo v deželi nič manj kot 43,000 terorističnih dejanj. Tudi gmotna škoda gre pri vsem tem v težke milijone. Kaj res ni rešitve?
kotiček naših mladih.gf
SANJE
DETETA
JEZUSA
TIHO, TIHO V SVETO NOČ POZVANJA, TIHO SE NAD DETE MATI SKLANJA, MU USPAVANKO ŠEPEČE IZ GLOBINE SVOJE SREČE,
DA ZASPI.
JEZUS, DETE NEBOGLJENO,
V SANJAH HODI MED LJUDMI.
HODI, HODI SIN MARIJIN,
V ROKAH SVEČICO DRŽI.
IŠČE IN VPRAŠUJE: KDO Sl?
KAJ, DA VSAK SVETILKO NOSI,
PA NOBENA NE GORI?
S SVEČICO SE JIM PRIBLIŽA IN POVABI: BRAT, PRIŽGI!
KMALU VSE JE RAZSVETLJENO,
VSEM ZA KRIVDE ODPUŠČENO.
V SRCIH UPANJE VZPLAMTI.
BOŽJI MIR IN BLAGOSLOV NESE SLEHERNI DOMOV . ..
KO SE JEZUS PREBUDI,
MATERI SE BLAG NASMEHNE,
KI OB NJEM BEDI.
DRAGI OTROCI!
Božič je zopet pred nami in gotovo veste, kaj ob božičnih praznikih slavimo: Jezuščkov rojstni dan. In gotovo tudi veste, kje je bil Jezus rojen. Ne v kaki prelepi kraljevi palači, ampak v skromnem hlevčku. Marija ga je položila v jaslice na slamico in pastirčki so prišli od vseh strani, da so ga pozdravili.
Kajne, da boste tudi vi napravili doma jaslice v spomin Jezusovega rojstva? Kaj pa mu boste poklonili v dar? Dajte mu svoje srce, ki naj bo vaš hlevček,
v	katerega bo Jezus rad prišel!
Zopet sem vam, dragi Kotičkarji, hotel napraviti malo prazničnega veselja z NAGRADNO SLIKANICO. Zato sem tu v Kotičku objavil ljubko božično sliko, vas vse pa spet vabim, da vzamete v roke barvaste svinčnike ter sliko lepo pobarvate po svojem okusu. Na levi strani naslikanih jaslic je v okviru še dosti prostora. Nalašč sem ga pustil za vaše spretne roke: podajte sliki še svojo zamisel: morda hlevček, vola ali oslička, morda pastirčke z ovcami, še kakšnega angelčka, ali pa celo — sebe. Na prosto dano!
Ko bo SLI KANIČA gotova, mi jo takoj pošljite, gotovo pa pred sedmim januarjem, ko bom izbiral med vsemi poslanimi najlepšo in bo umetnik dobil lepo nagrado.
Zdaj pa na delo! Počitnice boste imeli, zato ni izgovora. Zares lepe praznike vsem želi — STRIČEK.
Ljubka šorl
■fr	Jw'1
| NAGRADNA SLIKANICA
ZAHVALA. - Naj se na tem mestu iz srca zahvalimo vsem sorodnikom ter številnim rojakom, ki so nam ob nenadni smrti dragega PETRA stali ob strani ter nam pomagali premostiti najtežje dneve žalosti. Preveč jih je, da bi jih imenovali, ostali pa nam bodo v nepozabnem hvaležnem spominu, saj se pravega prijatelja spozna šele v preizkušnji.
Iskrena zahvala tudi vsem za udeležbo tako pri rožnem vencu ob Petrovi krsti v slovenski cerkvi, kakor pri pogrebni maši v farni cerkvi sv. Timoteja v Forest Hill-u ter potem, ko smo Petra spremljali v prerani grob na pokopališče Springvale. Hvala za vse molitve, ki jih je bil Peter tako obilno deležen, hvala vsem darovalcem številnega cvetja kakor tudi enako vsem, ki ste namesto cveq'a darovali v sklad bodočega slovenskega Doma počitka. Vsem naj Gospod bogato povrne!
Žalujoča družina FRANC in IVANKA SLAVEC ter hči JANJA, Melbourne, Victoria.
CARINA, QLD. — Nič novega o naši tukajšnji dejavnosti nimam poročati, nekaj za našo kroniko pa vendarle: Že kako leto in pol je tega, ko nas je zapustil rojak Anton Kranjc. Sicer moram reči, da se nas “Bela žena” tu v Kraljičini deželi še nekako ogiba in je bolj doma med Slovenci v Sydneyu in Melbournu. Vendar ne smem biti prevelik optimist, da ne pride ravno nasprotno . . . Zdaj je prišla med nas zakasnela vest, da je Antonu k večnemu počitku sledila tudi njegova soproga. O njeni smrti in pogrebu sicer nisem zasledil nikakega poročila v dnevnem časopisu — saj zakonca Kranjc nista imela otrok in menda sploh nikakega sorodstva tukaj v Avstraliji. Tako sem moral za podatki o njej iskati pod roko, kar je vzelo nekoliko več časa.
Pokojna gospa KRISTINA MARIJA KRANJC je bila rojena 29. avgusta 1910 v Kolnu v Nemčiji (Kel-moranj so mestu rekli naši predniki in kaj radi romali tja počastit relikvije svetih treh kraljev). Umrla je v Canossa Hospitalu, Oxley, dne 19. oktobra letos. Kot sem zvedel, je bolehala že delj časa. Mučila stajo hud revmatizem in pa oslabelost srca, kar naj bi bilo tudi vzrok njene smrti. Smatram, da njeno ime spada v našo Matico pokojnih, saj je bil njen mož Slovenec.
In ker smo ravno pred prazniki: Patru uredniku in vsem bralcem MISLI želim srečen ter blagoslovljen
Slovenka iz Nemčije, po poklicu zobotehničarka, stara 21 let, išče zaposlitve v Sydneyu, kakor tudi od januaija 1984 sobo v boljšem delu mesta.
Ponudite prosim na: IRENA VIPAVC, Bubenhaldenstrasse 44 D—7000 STUTTGART 30”
križem
australske $ Slovenije
božič, kakor tudi zdravo novo leto. Enako slovenskim sestram in p.Bemardu, ki je — kakor sem bral v naših MISLIH — nedavno prifrčal med nas. — Janez Primožič.
SYDNEY, N. S. VV. — Odkar imamo v Merrylandsu novo cerkveno dvorano in novega mladega duhovnika p. Cirila, se v Slovenskem verskem središču dogaja vedno nekaj na zavidljivo visoki kulturni ravni.
Tako je bil p. Ciril v soboto 22. oktobra organizator zahvalnega večera ob dvajsetletnici delovanja našega p. Valerijana med nami. Najprej smo prisostvovali slavnostnemu bogoslužju, pri katerem je somaše-valo več patrovih sobratov. Lepo in ubrano je prepeval cerkveni zbor pod vodstvom g. Klakočeija, ki je že pravi veteran. Nato pa je sledil kulturni spored v dvorani, na katerem se je izredno lepo odrezal mladinski pevski zbor “Zarja”, ki ga vodita dve mladi in zmožni slovenski gospodični. Z arijo iz Verdijeve opere Nabucco — Pesem sužnjev pa se je zopet postavil solist Franci Rajk. Nastop so poživili tudi naši
Melbournskim rojakom je na uslugo	I
■
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN	!
LUBI PIRNAT	■
18 WRIDGWAY A VE., BURVVOOD, Vic.	\
Telefon: 288 4159	j
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila.	I
Full denture Service and repairs.	!
■■■■■■■■■■■••■••■■■■■■■••■■■••■■•■■•■■•■■■■■•••■•a
SI Z NAROČNINO MORDA V ZAOSTANKU?
Se ielile naufiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WKST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
TOBIN BROTHERS funeral directors
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
tfo
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
 Malvern 1382 High Street, 509 4720 ___________
Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
mladi gostje iz Wollongonga. ki so prišli na svečanost z najetim avtobusom.
A medtem, ko tako živo obujam spomine na vse, kar se je dogajalo na odru, naj ne pozabim, da je bil osrednja in glavna osebnost večera seveda naš dragi in priljubljeni p. Valerijan. Prejel je veliko daril in čestitk z vseh vetrov, celo telegram iz Rima. S trdim in poštenim delom si je zaslužil to slavnost, saj se je v dvajsetih letih zvrstila že cela generacija mladih, ki-jih je krstil in ki zdaj že stopajo pred oltar ter sklepajo sveti zakon, koliko pa jih je tudi spremil k zadnjemu počitku. In koliko obiskal po bolnišnicah! Vedno je delil dobro in na tem večeru je bilo dobro enkrat tudi njemu vrnjeno. Ob koncu tega skromnega poročila naj rečem tudi jaz: Naj nam Bog še dolgo ohrani našega p. Valerijana!
Drugi kulturni praznik za Sydneyčanepa je bila go-
F.	T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N„S.W., 2040
TAX CONSULTANTS —
INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J. M. THAME,
E. VVEINBERG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
tovo PRVA LIKOVNA RAZSTAVA na temo “Bog je ustvaril svet v barvah” in katere organizatorje prav tako p. Ciril. Koliko truda in organizacijskih sposobnosti je vloženih v takole prireditev, bi bežni opazovalec kar ne veijel. A kdor je na radio 2EA poslušal razgovor s p. Cirilom, je lahko razumel, da stav to razstavo vložena dva meseca trdega dela in marsikatera neprespana noč. Zato se ni čuditi, da se je suhi p. Ciril še bolj posušil in mu zaman govorimo, naj vendar pridno zajema iz sklede. Le kaj bi mu mama rekla, če bi bila tukaj?
No, pa k panojem in slikam! Kot je bilo razumeti patra, je to prva slovenska razstava v Avstraliji, ki je zajela toliko avstralskih mest, saj so razstavljali tudi rojaki iz Viktorije in Queenslanda ter Južne Avstralije. Prepeljati slike in jih varno obesiti na pano ter jih spet vrniti lastniku, pač niso mačje solze.
Otvoritev razstave je bila v nedeljo 27. novembra in ta čast je pripadla županu občine Holroyd, v katero spada Merrylands, g. Harryju Maley-u. Zastopanih je 40 razstavljal cev in 6 otrok s svojim kotičkom. Razstavljenih je 119 slik. Ko hodiš med panoji, kar naprej slišiš:“Pridi sem, skoči za trenutek sem!. . Tako si namreč obiskovalci kažejo slike, ki so jim še posebej všeč. Nekaj slik je res talcih, da bi jih gotovo pokupil, če bi ti mošnja dovoljevala. Kar je pri razsta-
vi	treba še posebej poudariti, je visoka kvalitetna raven in pa dejstvo, daje na njej prvič razstavljal za Slovence ( s sliko “Večer na Dravi”) tudi naš svetovno priznani umetnik g. Stanislav Rapotec.
Slovenci nismo le narod pivcev in jedcev, pač pa
POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY).
Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi
BOLOGNA SMALLGOODS
Telefon 728 1717
7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička.
Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja
J. & A. ŠKRABAN
tudi narod pevcev. In zdaj lahko z dokazom dodamo, da tudi narod — slikarjev. Saj je iz naše primeroma male skupine v Avstraliji kar 40 rojakov pokazalo, da si lajšajo trenutke življenja s čopičem in barvo. Da bi le doživeli še veliko takih razstav, kot je bila ta! P. Cirilu in njegovemu vnetemu pomagaču iz Melbourna, g. Lončarju, ki je bil kar dva tedna med nami, pa res iskrena hvala za lep in nepozaben kulturni dogodek! Pozdrave tudi vsem razstavljalcem! — Danica Petrič.
REŠITEV novembrske križanke.
Vodoravno: 1. pokosi; 6. sol; 9. oseka; 10. riba; 11. galop; 12. riž; 13. alt; 15. juha; 18. kvas; 21. akt;
j E. Z. OFFICE MACHINES
i	Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev
J	sc melbournskim Slovencem priporoča
<	za prodajo novih in starih pisalnih,
(	računskih in podobnih strojev vseh znamk.
<	Izvršujemo vse vrste popravil!
(	V zalogi imamo slovenske črke ČŽŠ,
<	ki jih Vaš pisalni stroj morda šenima.
i EMIL ZAJC
!	1	Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175
J	Telefon: 795 6937
23. aga; 25. Vezuv; 28. lava; 29. odeta; 30. ime 31. kramar. — Navpično: 1. pogoj; 2. osa; 3. kelih 4. oko; 5. sapa; 6. 'sir; 7. obilna; 8. laž; 14. tek
16.	ubogam; 17. Ana; 19. Vuzem; 20. sl(o)var fpomo to je napravil urednik, ki je hotel z nekaj popravk ugankarjem olajšati reševanje. Prosim oproščenja!) 23. ali; 24. ave; 26. Eda; 27. uta.
>»,☆!!sr
KDO BI VEDEL POVEDATI ...
. . .kje je VLADIMIR KOS, po katerem sprašujejo domači, ker se že dolgo ne javlja več. Doma je iz vasi Straža pri Moravčah. Pred leti je živel v Viktoriji nekje blizu Dandenonga, pa se je menda odselil v NSW.
Gospa Magda Sluga, doma s Planine pri Rakeku, išče svojega brata MARJANA HLADA, ki se že nad pet let ni javil. Njegov zadnji naslov je bil 1214 Bota-ny Rd., Botany, NSW. Kdor bi kaj vedel o njem, naj prosimo sporoči Milki Križaj, telefon (03)232 9828:
Pozna morda kdo nekega ŽAKLJA, ki je doma iz Logatca? Krstnega imena žal nimam, a po njem sprašuje brat Anton v domovini, ker se že dolgo vrsto let ni oglasil domačim.
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična GABRIJELA, ki Vam bo šla v vsem na roko. Če pridete na agencijo in me ni tam, vprašajte za GABRIJELO, lahko pa ji tudi telefonirate
na telefon agencije: 329 - 6833
CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 — Tel. 329 - 6833 . — Consultant DR. J. KOCE
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
124 5408
A.F.D.A.
Z/'	,	j*a*adr.	.	i/£-/y/	?/6.'>
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
TUDI SKOZI STISNJENE ZOBE
SE DA ZBIJATI ŠALE . . .
(Temu se smejejo v Sloveniji —pa se dajmo še mi!)
+ Pri nas se nikoli ne vračamo na staro, vselej se vračamo na kaj novega.
+ Če veliki kihne, se mali lahko obriše pod nosom.
+ Zakaj pri nas tako zelo primanjkuje mesa? Zato, ker gremo tako hitro v komunizem, da nas živina ne more dohajati.
+ Če človek pol sveta obteče, najdražji kruh pri nas se peče.
+ Velike ribe ne smrde pri glavi, ker uporabljajo najdražje parfume.
+ Žal pregovor: "Kdor visoko leta, nizko pade " ne velja za tiste, ki visoko sede.
+	"Kam pa zdaj z vsem tem sadjem, vi strokovnjak
—	ekonomist? " — "Tri četrt ga vrzite v vodo, četrt za hrano svinjam, kar bo zmanjkalo, bomo pa uvozili."
+ Tragika ni v tem, da ostarijo revolucionarji, ampak v tem, da se postarajo njihove ideje.
REŠITEV novembrske križanke so poslali: Žalika Svenšek, Vinko Jager. Sestre Slomškovega doma, Lidija Čušin, Marjan Jonke, Francka Anžin in Marija Špilar, Stanko Aster-Stater, Marija Oražem, Albina Konrad, Ivanka Krempl. — Žreb za nagrado se je tokrat nasmehnil Mariji Oražem.
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beveriey Road
459 7275	ROSANNA, Vic.
Križanka (Ivanka Žabkar)
Vodoravno: 1. ločitev; 5. velika posoda; 9.zdravilo; 10. domača žival; 12. slavilna lirska pesem; 13. glavna igralna karta; 14. obešen, v prenešenem pomenu tudi neodločen; 16. brez tega se kolo ne vrti; 17. umetno nebesno telo; 19. davek; 21. "črke" glasbe; 23. vrsta zemlje; 24. osebna posebnost; 25. velika strupena kača; 26. suha, tanka; 28. žrtvovanje, bogoslužni obred; 31. pijača Starih Slovanov; 33. z lovom se ukvarja; 34. ob, pri (angl.); 35. okrajšano angleško moško ime;
37. drugi del imena kraja blizuLjubljane (Šmarje —);
38. moško ime; 39. letni zapisi, letopisi; 40. apno žge. Navpično: 1. užitek v jedi; 2. gozd; 3.ameriška kratica za "Vse v redu!"; 4. obdana z nečem; 5. preklinjal (je); 6. kazalni zaimek; 7. moško ime (krajša oblika); 8. nebistveni del glave; 11. strupene žuželke;
14.	delal (je) obiske na vasi; 15. dejavnik, faktor;
17.	fond, zbirka denarja; 19. od Toma je, Tomu pripada; 20. pomoč (angl.); 22. apetit; 25. zakon življenja; 26. suha travnata ravan; 27. pisatelj(tujka); 29.prši; 30. okrajšano žensko ime; 32.ne dela rad, počasen; 34. oče; 36. angleška kratica za Južno Avstralijo; 38. osebni zaimek.
Rešitev pošljite do 7. januarja na uredništvo!
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšla v Argentini. Vezana stane 4,— dol., broširana 3,— dol.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjižici je 5,— dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5. — dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana v Avstraliji) stane 2.— dol.
KRISTJAN MOLI je naslov najnovejšega molitvenika, ki je izšel lani v Ljubljani in ima 305 strani. V belih, rdečih ali temnomodrih trdih platnicah. Cena je 5, - dol.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY — O življenju fantov, ki so gradili Snowy Mountains projekt, napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol.
THE ORCHARD — Dore Sluga, povojni emigrant, v angleščini opisuje doživljanje vojne in revolucije v Sloveniji ter povojno begunsko pot mladega fanta v svet. Vredno branje tu rojenim slovenskega rodu. - Cena 6,— dol.
SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad študent -bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. — Cena 9,— dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla je v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino v času revolucije in razmišljanja o komunizmu. — Cena 6,— dol.
MOHORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.-, GORIŠKE pa so že pošle.
SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America.
V	angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,— dolarjev.
-Hi;
SLOVENI-' AUSTRAUAN ! y \
Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena!
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, po/.nan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, ra/en velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p m.
Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste .. .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPUR, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!