• •-- • - ■ •• " - * ■ ' ■ » .. : » • • , ; S. r .-p-.:. "P Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemSI nedelj in pravnikov. 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. The only" Slovenic daily in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. -A TELETON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under tke Act of Congres of March 3, 1879. TELEPON-PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, MONDAY, JULY 27, 1908. — PONEDELJEK, 27. MAL. SRPANA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL 1 1 1 Korak Zjed. držav v prid delavcev. ZJED. DRŽAVE SO SE PRVE ZAVZELE, DA SE KAJ STORI V PRID DELAVCEV V RUDOKOPIH. S pomočjo inozemskih in domačih izvedencev hočejo preiskovati vzroke katastrof. ZASLUGA ZJED. DRŽAV. Veliko nazadovanje naseljevanja v juniju. LETOŠNJEGA JUNIJA JE DOSPELO V ZJED. DRŽAVE 122.000 MANJ NASELJENCEV KOT LANL Časi v Ameriki še vedno niso ugodni za naseljevanje. Q STATISTIČNO POROČILO. Južne republike. Proti predsed. Gastru. i —o NA NIZOZEMSKEM OTOKU CURACAO SO SE VRŠILE DEMONSTRACIJE PROTI PREDSEDNIKU CASTRU. Odhod nizozemskega poslanika v Venezueli; Nizozemska razžaljena. PREDSED. GUOHALLA UMRL. Washington, D. C., 27. julija. — NaŠa zvezina vlada je razposlala na vlado Anglije, Belgije in Nemčije vabila, da naj pošljejo sem dovoljno število rudniških izvežbancev, ki bi se posvetovali z našimi strokovnjaki, kaj se more storiti v prid delavcev, in kako naj se preprečijo večne katastrofe in razstrelbe, ki se ponavljajo dan za dnevom po naših rudnikih. Samo ilereinhra lanskega leta je bilo v ameriških rudnikih ubitih okoli 800 žrtev. Obravnave glede inozemskih izvedencev SO se vršile skoro dva meseca in sedaj naši konzuli v tamoj-šnih državah že odgovorili, da pošljejo Anglija, Belgija in Nemčija vsaka po tri izvedence sem za dva mesec-a v s vrh o skupnega, plodonos-nega delovanja v prid rudniških delavcev. Iz Anglije se napoti v teku meseca sem kapitan Desborough, nadzornik /.a razstreljilne snovi v notranjem angležkem ministerstvu, iz Belgije Victor Watteyne, ki je glavni inženir belgijske rudniške uprave. Najprvo pridejo vsi inozemski izvedenci v New York, nakar se podajo v premogarsko Pennsvlvanijo, posebno v Pittsburg, Pa., kjer namerava postaviti naša vlada preizkuše-vališoe za razstreljilne snovi. Nadalje se podajo v Ohio, Illinois, Colorado, Wyoming, Alabama. West Virginia in Oklahoma, Dosedaj se je zvezina vlada jako malo brigala za dobrobit rudniških delavcev in posledica so bile večne eksplozije. Vsa rudniška uprava je bila grozno zanemarjena; po več rudnikih niso imeli niti najslabših rešilnih priprav. Samo lansko leto je bilo ubitih v rudnikih Zjedinjenih držav :1200 osob. Od novoimenovane komisije pričakujejo veliko dobrega, ker čas je že, da se kaj poskrbi tudi za delavca-rud okopa, ki je v večni nevarnosti za svoje življenje v globokih rovih. (Glej članek na drugi strani: Smrt v ameriških rudnikih.) Napadi na železnicah. Appleton, Wash., 25. julija. V bližini Appleton Junction, pol milje od tukaj je včeraj skušal neki lopov u-staviti vlak Ashland and St. Paul Chicago and Nortwestern železniee. Skočil je na lokomotivo in z revolverjem v roki prisilil strojevodjo, da pretrga zvezo z ostalimi vozovi. Toda kurjač, kterega lopov sprva ni o-pazil, je oplazil bandita po glavi z lopato, da je lopov takoj skočil z vlaka in pobegnil. Kingston, N. Y„ 25. julija. Včeraj zvečer sta napadla dva roparja načelnika v odelku za prtljago. Zaplenila sta poštno vrečo, vzela načelniku zlato uro in srntovine v znesku 18.00 dolarjev, nakar sta pobegnila, ker se je bližal vlak. Starka na železniškem tira. Rochester. N. V.., 24. julija. Ko je danes zjutra korakala čez železniški j tir 74 letna udov* Marv Hillmire, i jo je povozil bližajoči se Metropoli- j tan vlak, kterega starka ni zapazila, i ker je napol slepa in gluha. Udova | je bila mrtva na licu mesta. Ko je j i korakala po tiru, je imela še razpet j dežnik, da ni mogla opaziti bližajo- | čega vlaka. Padel z drevesa. V Peekskill, N. Y., je splezal 7 i letni deček Harry Armstrong na d*e-v > ter pričel lomiti veje. Naenkrat um spodrsne, da pade navzdol; pa-a del je pa tako nesrečno na kamen v . bližini drevesa, da si je prebil eenee in umrl, dočim je tudi njegova sestrica nevarno poškodovala ker j« pa dee zadel tudi njo. V uradih za naseljevanje in naturalizacijo trgovinskega oddelka v Washingtonu so pravkar skončali s statističnim poročilom glede naseljevanja in izseljevanja pretečenega junija meseca. V primeru z lanskim junijem je prišlo letošnjega junija celih 122.000 naseljencev manj v A-meriko. Vseh novih potnikov je bilo namreč 31.947, in sicer med njimi 17.280 mo/.kih in 14.667 ženskih. 543 naseljencev so poslali domov. ker jim je bilo izkrcanje zabranjeno. Iz-klučili so jih 222. ker bi prišlo v nadlego javnim oblastim, 132, ker so bolehali ;ia traliomi, 53, ker so prišli sem potom oirlasov inozemskega časopisja, ali pa po pogodbi, radi prostitucije so jih izključili 17, blaznosti 13, zločina 7, in iz drugih vzrokov 85 ljudij. Iz Avstrije je dospelo samo 2098 novih naseljencev meseca junija, dočim jih je dospelo lanskega junija 19.117, torej letos za celih 27.019 manj kot lansko leto. Iz Ogrske jih je prišlo 1.554, lansko leto meseca junija 18.G9S. Največ jih je dospelo iz Rusije namreč 6202. dočim jih je dospelo lansko, leto istega meseca 32.112. Vzrok tako majhnega naseljevanja v Z jedi njene države so še vedno slabi časi. Delavci v stari domovini sicer le težko čakajo, kdaj se odpre zopet delo v Ameriki, vendar sedaj se ne upajo še sem, ker niso gotovi, da dobijo delo. Amerika je letos na naseljencih zgubila že okoli GOO.OOOljudij. Seveda, takoj ko se i odpre staro delo v rovih in tovarnah, tedaj se bode vlak naseljevanja zopet zgrnil nad Ameriko in naseljevanje bode večje, kot je bilo sploh kdaj še pro j kako leto. Parobrodarske družbe same pričakujejo boljših časov takoj po volitvah. Naseljenci se pričnejo vračati iz stare domovine takoj, ko mine najhujša ima, 'ker tedaj bo delo odprto po vseh krajih. Gotovo je, da se po predsedniških volitvah časi zboljšajo, pcnsebno Če bo zvoljen mož z veliko večino volivskih glasov. Seveda gospodarski položaj od tako hudega udarca le počasi okreva, prevladuje pa občno mnenje, da spomladi bo že vse v starem tiru. Willemstad, Curacao, 27. julija. Razmere med Venezuelo in prebivalci danskega otoka Curacao so zelo 1 napete. Prebivalci mesta Willemstad so se zbrali včeraj pred hišo nekega i liee 50 naJbrž veliki spanci, ker državljana venezuelske republike in i P*1*1111 Je Pnčel ^ P° navadi ob PETELIN PRED SODIŠČEM. Zjutraj je po svoji navadi preglasno oznanjeval dan. Kadiji newyorskega policijskega sodišča so dobili preteklo soboto kaj kočljivo tožbo; tožitelj je namreč zahteval, da se kaznuje lastnik nekega petelina, ki vsako jutro na strehi hiše 114 zapadna^53. ulica zmagujoče naznanja^, da je solnce posijalo in da se je tema umaknila svetlobi. Vidna zadrega se je polotila navzočih Solopionov, dokler 'konečno ni kadi Breen zmagujoče zaklical in razsodil: Nobena sodnija ne more kaznovati petelina, če poje, kadar se njemu zljubi, kakor ne morejo kaznovati Človeka, če poj.." Tako se je glasila kadijeva solomonffka razsodba. Prebivalci v bližini zapadne 53. u- priredili divje demonstracije. Pozneje je množica napadla tudi vene-zuelski konzulat; konzul se je zatekel v nemško poslaništvo, kterega je nameravala množica istočasno napasti. da niso prišle na lice mesta vojaške čete in razgnale ljudi. Včeraj ponoči so se pa nadaljevale demonstracije pred hišo venezuelskega poslanika Senor Lopeza<. Do dejanskega napada sicer ni prišlo, vendar je iz hiše nekdo dvakrat ustrelil. Mestne oblasti so nekaj časa za- Slavnosti v Carigradu v proslavo ustave. v Indiji. Dogodki v Perziji. Nemiri v Bombayu. Položaj v Tabrizu. CARIGRADU JE ZAVLADALAj BOJI MED VOJAŠTVOM IN IZ TABRIZA PRIHAJAJO ZOPET LJUDSTVOM; INOZEMCI SO NEUGODNA POROČILA. — V NEVARNOSTI. VOJAŠKA POMOČ IZ —o— ' TEHERANA. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati —o— na ljudi, ki zahtevajo svoje Grozno kaznovanje političnih zločin-pravice. cev v Perziji; živi natak- —o— njeni na kole. NAPAD NA POLICIJSKO SO-j — DIŠČE. «■ ! ŠAHOV BRAT SKUŠAL BEŽATL NEPOPISNA NAVDUŠENOST VSLED PODELITVE KONSTITUCIJE. Po vsem mestu se vrše parade i ljudstvo daje sultanu zahvalne adrese. MACEDONSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 26. julija. Medtem, ko Bombay, 25. julija. Onih dvajset Teheran, Perzija, 2G. julija. Ker sultanova podelitev ustave vsem de- tisoč predilcev, ki so včeraj preneha- so iz Tabriza pričele prihajati zopet želam turškega cesarstva na tukaj-1 ij z delom, so pričeli včeraj zjutraj ! neugodne vesti, je šah ukazal, da se šnje prebivalstvo ni napravila poseb- z izgredi, kteri so končno tako na-' odpošlje od tu v imenovano mesto nega vtisa, se je sedaj kar hipoma j rasiij da so bile oblasti prisiljene po- jedna pogorska baterija in dva pol-vse spremenilo, kajti ljudstvo sedaj zvati na pomoč policijo in vojaštvo, jk» peščev. Nadaljno vojaštvo sledi pojmi veliki pomen sultanovega ira- . ktero je j^tem zopet napravilo red I kasneje. Ekspedi^ijo bo.: vodil da. Danes so vse hiše v zastavah in 'm mjr Vojaštvo je bilo prisiljeno Maire es Sultane. Severiu. od Tehe-povsodi vlada velikansko navdušenje, i streljati in posledica tega je bila, da rana se Jc utaborilo mnog,» čet, da Včeraj zvečer je bilo mesto lepo ^ jeden domačin na mestu obležal ! £uva3° mesto Pre<1 vstaši' kteri se' pol šestih, toda ljudje po hišah so še vedno spali; ko je pa izdal general Bingham svojo novo povelje glede ■miru v New Yorku. so se sosedje petelinovega lastnika takoj pritožili razsvetljeno, povsodi je vladalo vese- ,mrtev, dožim iih je bi]o gest pn Bmghamu glede petelina. da ije in povsodi je klicala množica: nih Tudi lieko]iko evr kih Jn flo_ povzroča nemir, da ne morejo spati "Zivio sultan!" Vsi ljudski sloji j mafih H j{? bjlo i. t. d. Policijski komisar je oblju- so priredili parade, ktere so korakale p, ■ „„ , , . ' , 1 1 1 ' 1 Fredilci so prenehali z delom, da je odji Tilaku. kteri je bil I nedavno radi prireditve izgredov ob- bil takojšno pomot-. Poslal je dva k raznim vladinim palačam, kjer so ,, „ - - 4 , , , ,. , • " . . . . ' ,, '»ko pokažejo svoje sorustvovann detektiva v stanovanje petelinovo, ! izročile velikemu vezirju 111 sultanu ____7 ,..„.., . . . , . ' , , i , J i narodnemu vodji Tilaku, kteri le bi m zaprli so ga ravno v trenutku, ko zahvalne adrese. je zaprl oči in zapel kikiriki. Zajedno j Sultan je izdal amnestijo za one . .. „ v.. . , i „ , ... , , . , i sojen v sestletno jec-o. Tilak je bil u- petehnom so aretirali se štiri ko-! t-astnike, ki so bili zapleteni v mla- ..... . J 1X1.-- , , v, ^ . ' rednik m je v svojem listu vedno ob- man okušale preprečiti nadaljne de- I ^ in lastluka vseh teh P1"'^", kar ; dotursko vprašanje, monstraeije; poklicati so morali ko- ^elo posledice, da so bile celo j Petrograd, 26. julija rezerve 47. policijske postaje nepri- j časopisje obrača svojo pozornost po-jetno zbujene iz spanja. Gospod sebno na narodni značaj turškega gi- . .„ . javljal oštre članke proti aneleškej tukajšnje vlad- gove žene - kokoši. nečno dve stotniji vojakov, ki so u-mirili množico. Mestne oblasti so , postavile vojaško stražo prei konzu- j ^^ in lovo stanovanje in vojaško patruljo pred venezuelski konzulat. Amsterdam, 26. julija. Parnik Gel-derland, ki je na postaji v Zapadnej Indiji, je dobil povelje, da odpluje po nizozemskega poslan i ka. v Venezueli. Kako bode Xizozemska nastopila proti Venezueli, še ni znano. Mogoče je, da priredi proti imenova-«ej republiki "nornarieno demonstracijo. La Par, Bolivia, 26. julija Novo KUPČIJA Z DEKLICAMI. Španske oblasti so odkrile trgovino z mladimi deklicami. Torona, Španija, 27. julija. Tukajšnje oblasti so postale sumljive, izvoljeni predsednik republike Boli- j ker je Pari)ik Isla de Banav naki-cal banja in je mnenja, da imajo sultanovi krščanski podaniki od ustave le malo dobrega pričakovati. Mladotur-ški načrti bodo reformam v Macedo-niji le malo koristili. BOGAT PLEN. Newyorski uzmoviči so odnesli draguljev za $10,000. vije, Fernando Guocballa, je umrl. V deklic na krov. Izvrstno se je obnesel plen new-Poveljnik luke; vorgkih uzmovičev, ko so v soboto J • _ — --- , , -----j—~ vorskin uzmovičev^ ko so v soboto republiki vlada mir in nemirov ni j je ukazal, da se priredi preiskava, ponoči vlomili v prodajalno zlatarja pričakovati. Senor Guochalla je bil I pri kterej do dobili na parniku več j Thomasa Dunn na Chambers ulici. 14 American Cath. Press .Association. Cincinnati, O., 27. julija. Včeraj se je tu organizirala American Catholic Press Associat. Pri zborovanju je bilo zatopanih mnogo odlični katoliških časopisov. Dr Thomas P. Mart, urednik "The Catholic Telegraph", je bil izvoljen za predsednika, John F. Byrnes od lista "The Columbian" in "Western Catholic iz Chicago pa za tajnika. Prihodnje zborovanje se vrši meseca septembra in sicer v mestu Buffalo. Denarje v staro domovino pošiljamo: ......... M kron izvoljen predsednikom 4. maja mesto predsednika Montera in nastopil svoje mesto dne avgusta. Bombay, Indija, 26. julija. Včeraj je prišlo tukaj zopet do nemirov pri k*«rih je moralo vojaštvo posredovati. Mnogo štrajkarjev je ustreljenih. na mladih deklic, nektere stare šele 12 ! Vlomili so v blagajno, ki je bila tako b1 * . ~ ............. | delana, da je bila "varna" pred tato- let. Parnik je bil namenjen na neriffe, kjer bi jih trgovci najbrž prodali naprej za dober dobiček. De- vi, in odnesli draguljev, zlata in sre- v Indiji. Tekom popoludneva so se nemiri ponovno pričeli. V okraju, kjer bivajo predilci. se je nabrala nepregledna množica ljudi, kteri so končno u-stavili vlak, ki je bil namenjen v | Poono. Tudi tu je moralo nastopiti vojaštvo, ktero je jednostavno priče- ! lo streljati na množico, koja se je j končno razšla. Kjerkoli se kak Evropejec, oziroma Anglež pojavi na ulici, ga domačini prično zasramovati, ali pa napa^ dati z kamenjem. Policija in vojaštvo mora večkrat rabiti revolverje ali pa mečo. Število žrtev zadnjih bojev je baje veliko, toda oblasti neče-jo o tem javnosti sporočiti. Vse vojaštvo, ki je nastanjeno v tukajšnjem mestu, -opravlja sedaj policijsko službo. Tekom večera je velika množica z kamenjem napadla poslopje v ko jem je nastanjeno poli- kakor se javlja, bližajo mestu. Teheran, 2(5. julija. Druir. šahov brat Abdul Fat Mirza. k: je bil vjet v nekej palači blizo Teherana, je pred par dnevi skušal uteči. Ker se mu pa to ni posrečilo, so ga sedaj zaprli v neko trdnjavo. Ako bi se mu beg posrečil, bi njega proglasili šahom. Abdul je bil vodja vstaje v Zoristanu lanskega leta. Ruski polkovnik Ljahov, ki je vojaški governer v Teheranu, je šaha i naprosil, naj mu to mesto odvzame. Šah je dal urednika nekega libe-! rilnega časopisa natakniti na drog, ker je izvršil več političnih zločinov. Ravno tako so bili kaznovani tudi . razni drugi politični zločinci. IZ INOZEMSTVA. Spopad med Čehi in Nemci. — Velika nesreča v tunelu v Švici. bra v vrednosti za $10,000. Dasi v j cijsko sodišče. Tudi tukaj je vojaš bližini čuva po navadi več policistov BREZ PARDONA Predsednik Roosevelt je odredil, da se odpuščene kadete kaznuje. Oyster Bay, Long Island, 26. jul. Predsednik Roosevelt je odredil, da se onih osem kadetov, ki so bili radi surovosti začasno odpuščeni iz vojaške šole v West Point, za vedno izključi iz zavoda. Vojni tajnik jih je hotel pomilostiti, vendar je predsednik nasprotoval. Kadete zamore sedaj le kongres zopet sprejeti v vojaško šolo. za 10.35 za 20.45 za 40.90 za 102.25 za 204.00 as • "is .................*—»n Pcčtarlna j« vft«ta pri teh vsotah. Doma m nakazano Vsota popotnoaa i plačajo brez vinarja odbitka* Naie denarne poifljaWe izplačaj« c. kr. pedtni hranilni urad v 11. do 18. daefc. Dena.je on poete! Je najpriUk "'i' i»o ;~5Jt v (otovial ▼ pripero-t nI »fist 'ranem pfcmra, večje 10» C1M Orter aH v* New York Bank Draft 00., Pt^ New Yetfc, Clair At*, IT. S. Oiti.. Poraz tomperenčnikov. Georgetown, Ky., 27. julija. Tu so se vršile pretečeno soboto jako živahne volitve, naj li postane mesto suho ali mokro, to je, če želijo prebivalci, da tse v mestu ne smejo prodajati opojne pijače. Volitve so bile kaj hude, konečno so pa le zmagali mokri in sicer samo z enim glasom veČine. Mesto Georgetown leži v sredini "whiskey okraja" in v*fdopivei so si prizadevali na vse kriplje, da dobe mesto v svojo last, kar se jim pa za zdaj ni posrečilo. Histerične ženske so priredile po mestnih ulicah parado, pri kterej so vlačile s seboj otroke; ljudje so prepevali in s zvonovi v zvonikih so neprestano brenkali. Napad z bombo. VChicagu, HI., eo nepoznani zločinci napadli z bombo gostilno James G. Čorbe ta. Gostilna je deloma razdejana. To je že osemnajsta bombna razstrelba tekom jedsega leta v ime-novanej gostilni, kjer se shajajo o-bičajno igralci na karte, med kteri-mi vlada nepopisno svražtvo. klice so odpeljali na sodnijo, kjer se j in dva posebna stražarja, vendar ni je izvedelo, da so deklice prodali; nihče ničesar slišal o uzmovičih. lastni stariši tujim agentom za do- I Vitezi svedra so morali biti precej ber denar, druge so pa zopet na pri- , znani v hiši, ker niso ničesar prevr-govarjanje agentov -pobegnile od do-' nili» celo žaganja so nanosili v so- ma. Ko je parnik že odplul na morje, se je razširila vest, da je na njem še več mladih deklic. Poveljnik luke je potem takoj brzojavil v Cadiz, kjer namerava parnik pristati. Vod- bo, kjer so bile blagajne, da zadušijo pok razstrelbe. Zlato in srebro, ki so ga odnesli, mora biti najmanj 70 funtov težko. Ukradeno blago so najbrž položili v koš za papir, ker je stvo ladije je izjavilo, da so deklice I tudi en koš zginil. Detektivi se tru-namenjene na Teneriffe na Kanar- j dijo, da pridejo prebrisanim uzmovi-skem otočju blizu severozapadne čem na sled. Afrike, kjer dobijo pri zasebnih družinah dobre službe, vendar se sploš- - ; r Japonski umor. no sodi, da so deklice prodajali v ne- . _ . moralne svrhe. Neki JaPonec' kl Je znan P°d ime- nom Nakamura, je prišel v tene- imentno hišo, kjer prebivajo edino le črnci in ustrelil 221etno zamorkinjo Hazel Kirk. Nato je nameril revolver še v svojo glavo, vendar so ga še pravočasno rešili. Vzrok krvavega dejanja je, ker deklica ni hotela, poslušati zaljubljenega Japonca. Obtožen uboja. Washington, D. C.,25. julija. Velika porota je danes obtožila Thomas Pickforda radi umora. V njegovi hiši sta se podrli dve steni, pri čemur sta bila dva možka ubita.. Obtožili so tudi stavbenika, ki jo hišo zidal. Ustrelil svojo ženo. Toledo, O., 27. julija. 501etni L. Armour je danes zjutraj umoril svojo ženo, nakar je napadel z nožem svojo hčer in konečno je hotel izvršiti samomor; vendar slednje se mu ni posrečilo, ker so ga presenečili, nakar je pobegnil. Vse mesto se je napotilo, da poišče morilca. Vse ulice in izhode iz mesta so zastražili, da ne more iz mesta, ki je bolj podobno vojaškemu taboru kot človeškemu stanovališču. Armour že 16 let ni stanoval pri svojej ženi, danes pa se je hotel vrniti k njej. Srečal je svojo ženo, ko je baš prišla iz cerkve. Prosil jo je, naj ga vzame zo-pot v svojo hišo; ker se je pa ona branila, je potregnil revolver in trikrat na njo ustrelil, da se je mrtva zgrudila na tla. Za materjo je prišla hčerka, ki je hotela čuvati svojo mater, vendar je brutalnež tudi na njo streljal; zadel ni in tudi sebe ni mogel ustreliti; ker pa ni hotel priti oblastem v roke, je pobegnil. Važna odločba. V Chatham County, Ga., je sodnik, apelatnega sodišča odločil, da policija nima pravice aretirati pobeglega mornarja. Zato je upravičena le zvezina oblast. Dezerterja Morgana so spustili izpred eodiča. tvo streljalo. V kolikor je znano, je ■bilo tukaj pet ljudi ubitih in 43 ranjenih. Slednje so odpeljali v bolnice. Dunaj, 2G. julija. Iz Aussiga na Češkem se poroča, da so tamošnji domačini včeraj priredili velike slavnosti, da proslave tako otvoritev svojega Narodnega doma. Kakor vedno, tako je tudi sedaj prišlo od strani Nemcev do izzivanja. V mesto je prišlo na tisoče ljudi, ktere so pa Nemci, ki so stali pred Narodnim domom v posameznih skupinjah. koj pričeli izzivati ter psovati. — Končno so jih Cehi napadli in razkropili. Pri tem je bilo več Nemcev z nožmi ranjenih in štirje bajfe ne bodo več okrevali. Razburjenost je vsled tega dogodka velikanska. Bern, Švica, 25. julija. Včeraj zjutraj se je v Loetschberškem tunelu v Bemskih Alpah pripetila grozna katastrofa, ktera je zahtevala življenje 25 delavcev. Slednji so bili v tunelu na delu in so pri tem pre- vožnja. Proti belim sužnjem. Policajski komisar je poleg drugih svojih velikih obljub še obljubil, da hoče zatreti trgovino z belimi sužnji; posebno, kar se tiče Francozinj, ktere zadnje čase kar na debelo im-portirajo v naše mesto. V našemi mestu je namreč ustanovljen nekaki klub, ki neprestano pošilja na Fran- vrfaTsteno" koja jih "je ločila od^ne-eosko svoje agente, kjer izvabljajo (kega nepoznanega podzemskega jeze-ml-ade deklice z obljubami, da jim ra ali kake reke. Vsled pritiska vode se je nakrat podrla vsa velika stena in kmalo nato je bil ves tunel preplavljen. Vsi delavci, ki so delali v tunelu in ki so bili vsi Italijani, so utonili. Ker je bilo še zgodaj, ko se je pripetila nesreča, je bilo še malo delavcev na delu. Christiania. Norveška, 25. julija. Parnik Bakkelaget je včeraj zavuzil v parnik Goteborg. Prvoimenovani parnik se je takoj nato razdvojil iiv se je tekom par minut potopil. V kolikor je dosedaj znano, se je dvajset potnikov potopilo. Kodanj, Danska, 25. julija. Danes se naznanja, da sta švedski in danska vlada sklenili vojaško defenzivno in ofenzivno zvezo. preskrbijo dobre službe, v Ameriko. Takoj pa, ko dospejo v New York, jih spravijo v zloglasne hiše, kjer se morajo ud-afi možkim, ali jih pa pustijo stradati in jih imajo vedno dobro zaprte. Kedar so voljne in se u-dajo povelju svojih gospodarjev, dobijo sicer dobro hrano, vendar zaprte še vedno ostanejo. Klub, ki je import ira 1 deklice, je delal vedno dobre dobičke. Komisar je obljubil, da takoj, ko očisti francoske prostore v našem mestu, obrne vso svojo pozornost italijanski in ruski koloniji. Dne 5. avgusta odpluje parnik MABTHA WASHINGTON od Au-str o-Americana proge iz New Vorka v Trst; vožnja za parnik stane do Trsta ali Reke $28.00 do Etfubljane $28.60 Vožnji listki so dobiti pri: FBAHK SAK8BR 00„ 109 Greenwich Bi., New York, IT. Y., in 6104 St. 01air Ave., Otevelaad, Ohio. ''' ■ " ti ■ i.: ' lOOnadstropno poslopje. Ako bode zidanje visokih hiš v našem mestu tako hitro napredovalo, kakor sedaj, potem bo demo v par letih imeli pri nas prvo stonadstropno poslopje. Tega mnenja so namreč newyorski arhitekti, kajti minolo je sfedaj jedva 21 let, odkar so v New Yorku zgradili prvo visoko hišo. Ta hiša še sedaj stoji in je št. 50 na Broadwayu, ki je visoka deset nadstropij. Dne 1. maja je bila dograjena 41 nadstropna Singerjeva hiša na Broadwyu, dočim bode 51 nadstropna hiša Metropolitan družbo v kratkem dogotovljena. Načrti za 02nad-stropno poslopje zavarovalne družbe [ Equitable, so že izdelam in vloženi fcn kmalo bodemo lahko poročali, da ee v našem mestu gradi prva hiSa, Id bode eto nadstropij visoka. Predrzen cestni rop. Philadelphia, Pa., 25. julija. V vozu poulične železnice na Chestnut St* je danes zjutraj neki nepozna-nee v pričo dvajsetih ljudij napadel bančnega sela 50 letnega Harry Thompsons, od Empire Trust Company. Zgrabil ga je za vrat in mu potegnil z roke zavoj bankovcev v svoti $500 in za 1900 - dolarje v bančnih not. Nato je skočil iz voza in zginil v neki prodajalni, dasi ton je takoj sledilo več policistov. Zavoj so pozneje našli v neki gostilni, in v njej, bančnih vrednostnih papirjev za $625, toda bankovce je l#pov vse odnesel. O roparju dosedaj še iyma-ju sledu. "GLAS NARODA" (Slovenie Daily.) Owatd and published by the 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK BAKSER, President. VICTOR YALJAVEC, Secretary. LOUIS BivNKDlK., Treasurer. Place of Business of the corporation and addreaaea of above officers: 109 Greenwich Wmt, Borough of Manhattan, New York Pity, N- Y._ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leu.........1.50 „ leto sa meeto New York . . . 4.00 M pol leta sa meeto New York . 2.00 ,, Evropo ma vse leto ..... 4.50 ...... pol leU.....2.50 „ „ „ _cetrt leU .... 1.75 v Evropo pošiljamo akupno tri številke. "ULtA.8 NARODA" Uhaja vsak dan iz-vsemši nedelj in praznikov. "QLA8 NARODA" ( "Voice of the People" ) Inned every day, except Sundays and Holidays. {Subscription yearly $3-00. cAdvertiscment onfagreement. Dopisi brez podpiaa in oeobnoeti se ne natisnejo. Itenar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo blvalUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatram narellte naslov: "GLAS NAKODA" W9 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Recior. [Smrt v ameriških rudnikih. Namera ameriške zvezine vlade, prirediti v Pittsburgu zavod, kjer bodo razni izvedenci preiskovali vzroke tolikih nesreč v ameriških rudnikih, pomenja novo dobo v razvitku •ameriških rudnikov in premogokopov. Za to važno podjetje je že dovolil kongres v letošnjem zasedanju 150 tisoč dolarjev. Umrljivost v ameriških rudo- in premogokopih jo večja kot v kterej drugi državi na zemlji, ki je glede rudarstva na isti stopinji razvitka. Kadi tega je najsvetejša človeška dolžnosti, da se preskrbi vse, kar je mogoče glede varnosti onih ljudi j, ki danzadnevom tvegajo svoje življenje v podzemeljskih rovih, da pridobivajo podzemeljsko bogastvo za vse sloje prebivalstva. V poslovnem letu 1907 je bilo v naših rudnikih ubitih 20<>J delavcev in na koncu leta 1907, celo 3200 nasilnih snirtij. Koliko je I pa bilo ranjenih, to nam statistično poročilo niti ne pove. Xa vsak delavni dan računamo lahko IG žrtev,. kar vse hi se dalo preprečiti ali pa vsaj zelo omejiti, če bi vlada prisilila premocrokopove ali rudarske družbe, da posvetijo vso svojo pozornost na one jame. kjer je uposljenih v svojo največjo življensko nevarnost toliko delavcev. Y pittsburškeiu preiskuševališču* bodo razni izvedenci preiskovali različne mešanice razstrel jenih snovij. ki se rabijo pri pridelovanju rude in premoga; preiskuševali jih bodo z ozirom na njili večjo ali manjšo nevarnost, ko pridejo v dotiko s plini in premogovim prahom. Ce po daljšem raziskavanju, ki je pa zelo težavno, ne nastane med mešanimi tva-rinami razstrelba. velja to kot dokaz, da se lahko lastnikom. premogo-vib jam priporoči dotična razstrelilna snov kot tvarina, ki jo lahko rabijo pri razstreljevanju v rudnikih. V zvezi s preiskuševališčem je miniaturno delo popolnoma opremljenega premogokopa ali rudnika, kterega hodnike, šalite in prostore napolnijo s takim dimom in plini, ki so sposobni ohraniti človeško življenje v takih soparah. Nadzornike jam bodo podučili, kako morajo ravnati z enakimi aparati, kjer naj jih postavijo in kaj morajo učiniti ob času bližajoče se nezgode. V krogih izvedencev prevladuje mnenje, da če bi imeli enake priprave že decembra lanskega j leta. ko se je v raznih rudnikih ponesrečilo 800 premogarjev. bi se lahko rešilo marsiktero človeško življenje. Vodstvo novega National Bureau of Mines je v rokah zvedenega inženirja dr. Holmesa, ki je s svojim preiskovanjem raznih rudniških nesreč postal znamenit tudi v drugih deželah. Vodji pomagajo razni teh- j niki in kemiki, ki imajo obilno prakso za seboj. Uspeh njih preiskav se priobči od časa do časa lastnikom rudnikov, ki bodo morali, prisiljeni po zvezini vladi, vpeljati vse te moderne uspehe ^ preiskav v svojih jamah v korist delavcev. Vsi podjet-: niki dobijo kratka, toda izvrstna ; vodila, kako postopati v slučaju rud- , niške nesreče. Ta navodila so tiska- j na v sedmih jezikih in se dobe pri zvezini vladi zastonj, da jih lahko berejo vsi delavsi. Seveda ne namerava svežina vlada sploh na kak način kršiti pravice lastnikov rudnikov, ker bi bilo to protiustavno, toda od časa do časa bodo dobivali koristne nasvete, ktere bodo morali upoštevati, ker sicer bodo tirani pred •odnijo. nauki bodo velikega iz- gojevalnega pomena za ameriške pre-mogokope. Pridobivanje premoga tvori podlago naši zelo obširni industriji. Kakor znano, se v Ameriki izdelujejo naj-ljoljsi stroji za rudokope; ti stroji , imajo svoje od jemalce po celi zemlji. V American Institute of Mining Engineers imamo v obili praktično iz-vežbanih mož, ki imajo svetoven u-gled. Torej materije in izvedencev nam ne manjka, samo dobre volje in resnega dela je treba. Smrt v naših rudnikih se pa čimbolj pogosto ponavlja kot le malokdaj poprej. Pričujoče Številke pričajo, da je umrljivost v naših rudnikih skoro za sto procentov večja kot v vsaki drugi državi. Izmed" 1000 delavcev, ki so uposljeni v rudnikih, se jih ponesreči na leto: V Zjed. državah 3.40. Na Pruskem 2.40. V Angliji 1.39. V Belgiji 1.20. V Franciji 1.14. O Vazstrelbah v rudnikih je preveč znano, da bi mogli upoštevati pri enakih nezgodah nevednost. Razstrelba nastane, ko se pojavi v rudnikih treskavi plin ali pa premogov prah, včasih se pa združi oboje. Treskavi plin, ki obstoji iz metana ali rudniškega plina, se razvija iz prh-nenja organskih suovij pod zračnim pomanjkanjem. Nevarnost, ki preti premogokopn iz treskavega plina, je odvisna od rud ali premoga, kako ga slednji sprejema v se. Nektere rude se radi tega sploh ne razstrelijo, pri drugih na silno in naenkrat. Premogokop dela v svoji šahti brez skrbi na nevarnost. Naenkrat se jame stena premoga gibati; z velikansko silo uderejo treskavi plini, spremljani z velikansko množino pre-mogovega prahu v prostore, kjer se dela. Če se ta razprostirajoči se plin ne vname že- takoj, ko pridere na • lan. pa zaduši vsa živeča bitja, ki >e nahajajo v njem. Pozneje, ko je razstrelba končana, ali pa je treskavi plin provzročil katastrofo, se spremeni premog v gorostasno votlino; premog se je spremenil v ^jrah, ki se razširja po celi jami. V vsaki jami. kjer je treskavi plin I ali premogovi prah. so tudi vzroki za enake snovi. Neposredno užigajoči vzrok razstrelbe je v ponajveč slučajih varnostna svetilka, ki pa sicer ni varnostna, ker pri nerodnem ali nepozornem držanju svetilnice pre-jurjjo, oziroma se razbelijo žice, ki vnamejo treskavi plin. Upeljava dvojne vrste žic okoli svetilnice je sicer boljša, vendar zmanjša svetilno moč luči, ker se zarnaže žičevje in brani pristop svežemu zraku. Mnogo- ] krat se pripeti nesreča radi lahko-mišljeuosti premogokopa. ko odpira svetilnico. lvonečno se svetilnica kaj rada neradovoljno poškoduje; rudar udari na njo s krampom, ali pa jo poškoduje padajoče kamenje. V mno-irili ameriških rudnikih varnostna svetilnica sploh ni vpeljana, niti svetilnica najstarejše konštrukcije ne, ker so — predrage in delavca ovirajo pri kopanju^!! Isto bi-ezobzirnost vidimo pri ameriškem rudokopstvu pri takozvanih •'rudniških zadrugah" (cehah) in nadalje pri načinu razstreljevanja, kjer tiči druga nevarnost za treskavi plin. Podjetniki uporabljajo v poljubni meri razstrelilne snovi in tudi v poljubni meri količino iste. Da se nevarnost popolnoma odstrani, dokler bodo v rovih streljali, je seveda nemogoče, ker vprašanje še ni rešeno, s kakšnimi tehničnimi sredstvi naj se streljanje nadomesti. Smrt v ameriških rudnikih pa bo sicer imela še vedno bogato žetev, dokler se ameriško ljudstvo ne vzdrami in s silo obrne tek stvarij, ki je poguben današnjemu premogo-in rudokopstvu. Kakor smo omenili, se zvezina vlada ne namerava vmešavati v lastninske pravice lastnikov jam. ker za to ni postavno opra-, vičena: nastopiti sme še le tedaj, ko je zbruhnila katastrofa. Zato pa bi želeli od naše postavodaje. da izda tozadevne zakone, ki bi določali, kdaj je delodajalec kriv za smrt svojega delavca. Dokler se pa bodo trusti upirali zakonom, bodo pa tudi vse tozade'vne postave zaman; če kapitalizem kaj ukrene za varstvo in v korist delavca, bi moral biti prepojen najprvo ljubezni do bližnjega; dokler se mu bode pa zdelo delavsko življenje kot kos kamna, ki se odvali od pečevja, tako dolgo se bodo ponavljale vedno hujše katastrofe v naših rudnikih. V kolikor pa pittsburško preskuseval išče zvezine vlade namerava z dobrim vzgledom in pomočjo vpeljati tozadevno spremembo v večjo varnost delavcev, bode njegovo delo pravi blagoslov ameriške premogar-ske industrije. DOPISI. Mirno s piš, ako izročaš tvoje denarje v pošiljanje v staro domovino, ali pa nalagaš v trdne banke, «a ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Skipton, Sask.t N. W. T., Canada. Slavno uredništvo:— Oprostite, ker se že tako dolgo nisem oglasil iz našega canadskega o-zemlja, da ljudje skoro ne vedo, če se more tu prebivati. Zadnjo zimo ste priobčili moj dopis in med rojaki je nastalo precej zanimanja za tukajšnjo zemljo, da sem dobil več pisem. Tu hočem v kratkem povedati, kakšen je sedanji položaj v Canadi. Kakor sem že zadnjo zimo sporočil, tukaj ni tovarn, ne rudnikov, torej je vsak primoran iti na farmo, kjer se še precej dobro zasluži, posebno v letnem času, ko delavcev primanjkuje. Pozimi je pa tudi precej opravka po železuieah in v šumi. Torej ne svetujem rojakom, da hodijo semkaj po zaslužku, kogar ne veseli kmetski ali farmerski stan. Vreme imamo letos jako ugodno; dokler smo spomladi sejali, nam je solnce sijalo. Koncem maja pa je nastopilo ^eževno vreme, kterega smo se jako razveselili; danes pa pripeka solnce zopet kot po naši želji, ker gre žito v klasje. Če nas Bog obvaruje posebne nesreče, pa bode-mo imeli lepo jesen in spravili naše ! pridelke. Solnce greje, žito cveti, Kmet se pridelka veseli; Dovolj v jeseni bo kruha, ^ Nekol'k' pijače, primojruha! Onim rojakom, ki se žele tukaj nastaniti, bi svetoval, da so nekoliko bolj korajžni; seveda dandanes se i zemljišča več ne dobi zastonj; tre-: ba je imeti vsaj nekoliko kapitala. Aker zemlje stane $12; kupi se navadno 160 akrov; plača se tretjino naprej, ostanek pa po pogodbi; zemljo si lahko vsak zbere, kjer hoče; ker je pa povsod enaka eena, je treba pogledati, da se dobi kaj boljšega. Navadni homesteadi, kjer je nekoliko obdelane zemlje in nekaj gospodarskih poslopij, stanejo od 1000 do 3000 dolarjev. Kterega veseli, naj le pride, seveda brez tisočaka ne. Tudi jaz ne silim nikogar; pišem le zategadelj, da ustrežem rojakom. ki me vedno nadlegujejo s pisanjem. K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po Ameriki. John Rejc. Praktičen panslavizem. Petrogradski velik dnevnik "No-voje Vremja" je priobčil >v svoji 11.580 številki z dne 22. junija tale zanimiv članek, ki ga priobčujemo v prevodu: Praktični panslavizem, ta termin je vznikel v nemškem časopisju ob priliki "slovanskega tedna*' v Petro-gradu. Z njim se označuje stremljenje Slovanov po vzajemnosti na kulturni in gospodarski podlagi, ki se bode v bodočnosti izkazalo kot veliko bolj plodotvorno'' kakor politični in lite-raturni panslavizem, ki je tako dolgo vznemirjal evropske politike. Če se vglobimo v program tega praktičnega panslavizma, kakor ga je sestavil ljubljanski župan Ivan Hribar, moramo priznati, da je ta program velepraktičen. To niso fantazije, to so zahteve, ki izvirajo iz vprašanj vsakdanjega življenja. Predvsem je veleznačilno, da Hribar ni sprožil vprašanja o vseslovan-ski razstavi na Ruskem. To idejo, ktere uresničenje bi stalo ogromne svote, je on ostavil na strani. S 30,000 rublji, M jih je dalo na razpolago finančno ministerstvo za prireditev vseslovanske razstave že L 1903, ki pa dosedaj še niso bili porabljeni, ni mogoče prirediti slovanske razstave. Če uvažujemo, da je zadnja vseru-ska razstava v Nižnem Novgorodu stala 20 milijonov in da bi taka razstava, pri tem še slovanska, v sedanjem času potrebovala na vsak način ne manjša sredstva, moramo priznati, da se pri sedanjem neugodnem položaju ruskih financ slovanska razstava ne javlja kot vsakdanje vprašanje. Kot ogelni kamen je torej Ivan Hribar postavil ustanovitev slovanske banke. Stoječ na čelu ene izmed jugoslovanskih kreditnih bank, ktere delovanje je razprostranjeno daleč preko mej mesta Ljubljane in Kranjskega, in vedoč po lastni skušnji, da se je ta denarni zavod mogel ustanoviti samo s pomočjo češkega kapitala, na-svetuje on kartel slovanskih in ruskih bank, ki so že naložile svoj kapital v razna slovanska obrtna in industrijska podjetja. Med take denarne zavode je treba prištevati tri češke banke: Živno-stensko banko, Obrtno banko in O-srednjo zvezo čeških hranilnic, ki imajo svoje podružnice že celo v Dalmaciji in Galiciji, nadalje one ruske banke, ki so udeležene pri nekterih trgovsko-obrtnih in železniških pod- jetjih v Bolgarski, Srbiji in Črni Gori. Kako stališče zavzemajo zapadni Slovani napram položaju ruskega denarnega trga, izpričuje predvsem dejstvo, da je za časa izdanja zadnjega 5% ruskega zunanjega posojila od zneska 165 milijonov kron, ki je odpadel na Avstrijo, prišlo 70% te svote v roke slovanskih subskribentov. Praga sama je takoj prvi dan sub-skribirala 25 milijonov. Marljivo so kupovali te vrednostne papirje tudi avstrijski Poljaki, ne glede na to, da vse njihovo časopisje v tem hudem času ni prenehalo pisati o razpadu ruske države in ne glede na to, da se je na dunajski borzi vodila ljuta borba proti pripuščenju ruskega posojila na dunajski trg. Misel o slovanski bauki je očivid-no padla na rodovitna tla. Kakor čujemo, je v zvezi s tem "Volžsko-Kamska komercijalna banka'' sklenila poslati v zapadne slovanske dežele svojega uradnika, da na licu mesta prouči slovanske finančne organizacije. Kot nadaljnejšo praktično nalogo smatra Hribar ustanovitev slovanskega korespondenčnega urada. Čehi so že pred 10 leti^sklenili zasnovati to podjetje in so v to svrho zbrali že 100,000 kron. Seveda avstrijska vlada ni hotela dati za to potrebne koncesije, ker neče izpustiti iz rok monopola, ki ga v tem ozira ima prostuli dunajski '' Correspondenz-Bureau' Kot ne manj važno priznava Hri-i bar vse, kar bi lahko dvignilo ple-: mensko samozavest sredi kozmopolit-ske inteligence med slovanskimi na-I rodi. V to svrho je potrebno prire-! jati shode časnikarjev, učenjakov, uči-! teljev, ter organizirati dijaške ekskurzije slovanske mladine po Rusiji in obratno. ^ Kažoc na zgled Češke, pripisuje on veliko važnost skorajšnjemu razprostranjen ju sokolskih društev po ' Rusiji. Nadalje opozarja Hribar na potrebo prirejati shode slovanskih pevskih društev in raznih slovanskih športnih krožkov, slovanske umetniške razstave in gostovanja slovanskih gledališč. Znanje ruskega jezika med Slovani bi se moralo poglobiti z razširjenjem v Avstriji že obstoječih 1 'krožkov ljubiteljev ruskega jezika" in z uve-denjem ruščine v srednje šole po zgledu Bolgarske, Srbije in Črne Gore. Y Avstriji delujejo sedaj na reformo srednjih šol in razmotriva se vprašanje, če bi ne kazaltf, da bi se nadomestil grški jezik z zakonitim njegovim kulturnim naslednikom na Iztoku — z ruskim jezikom. Tak je v splošnosti še nepopolen program praktičnega panslavizma, ki ga je sestavil Hribar. Ta program je udoben v toliko, da ga lahko sprejmo vse politične stranke in da razen dobre volje ni potreba v to svrho nobenega posebnega truda. Bolj podroben program se ima sestaviti v Pragi. Ruski javni Činitelji so že določili svoje odposlance, ki imajo oditi v češko metropolo. V njih ravnanje izražamo samo eno željo: manj besed, a tem več dejanj! S. N. Gospod Mihael. Spisal C. Golar. "Glejte si no", je mislil gospod Mihael Konoplja, "kaj vse se človeku ne pritakne! Nak, kaj takega se mi pa zopet ni sanjalo." Zelo obupan je bil naš junak, tako je bil čuden, da je sedel že pol ure v sami srajci na postelji. Sedel' je in si podpiral zamišljeno, oblično glavo s pestjo, a gole noge so mu visele čez posteljni rob. Čisto je bil pozabil, da se mu mudi v pisarno in da mora pred odhodom pozdraviti sosedo, okroglo in rdečo vdovo Meto. Sanjale' so se mu zares velikanske stvari. "Sedim, sedim takole sredi sobe", je pravil sam sebi, "pa se od-j pro vrata. In glejte ga zlomka! Sam, pravi vrag stoji na pragu!" Mihael Konoplja se je kar zavzeL, Zavzel se je vnovič nad sanjami m tedaj se spomnil svoje sosede. Hitro je skočil v hlače in golorok in tak, kakor je bil, je stekel skozi duri. Tudi vdova Meta se je zavzela in ostrmela. "Gospod Mihael, kaj pa se je zgodilo t" Njegovo lice je bilo zares tako skrbi polno in oči tako prestrašene, da se je ženska po pravici vznemirila. "Kaj še ne veste t O hudiču se mi je sanjalo!" In gospod Mihael začne zopet: "Sedim, sedim.... vrag stoji na pragu. TC" v Weir City, Kans. umrl 28. maja. Vzrok smrti: ubit pri delu. Fran Škrabee, star 33 let, Član postaje št. 33 v Clevelandu. Ohio, u mrl 20. junija 190S. Vzrok smrti: I'lewrisy. NAZNANILO. Ta mesec naj vsak tajnik kakor hitro mogoče dopošlje listine in račune za mesec avgust in naj vsak natančno število članov, članic in otrok naznani, koliko jih je z mesecem avgustom pi-i postaji, da zamorem napraviti celoletni račun. Tudi prosim postajne tajnike, da naznanijo svojim člauom, da kteri še nimajo certifikatov, komu zapuščajo smrtno podporo, da se zamorejo tudi za nje napraviti certifikati, ker pravila tako zahtevajo; in kteri čla-nje so oddaljeni od postaj, in če bi kteri bil, da nima certifikata, naj naznani kakor gori omenjeno in naj pošlje dotično naznanilo postajnemu tajniku, ali pa direktno meni, in jaz bodem vsakemu poslal certifikat na ono postajo, h kteri dotični član spada. Sprejmite bratski pozdrav. __IVAN TELBAN, glavni tajnik. ? Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na F^RAINIC SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK£CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. In tedaj je sprevidel gospod Mihael, da je zatajil in izgubil sveto nedolžnost. * * . * Tako je minil dan za dnem. Solnce je vzhajalo in zahajalo. K letu oso-rej, ali ne, še prej, še mnogo prej, je pa vdova Metka prišla zjutraj k gospodu Mihaelu in mu nekaj na uho ; zašepnila. Gospod Mihael se je popraskal najprej za levim, nato pa še za desnim ušesom. "Vzeti me boš moral", se je zajokala Metka. Na žive in mrtve bi lahko pretepli gospoda Mihaela, pa ga ne bi bolj bolelo, kot so ga Metkine solze. Nagnil je glavo in vzdih-nil: | "Saj te bom, Metka, saj te bom."^ '1 Kdaj pa? Ali predpustomT'' '1 Predpustonu'1 Vdova Metka si je obrisala oči in dejala: "To je pa res dobro znamenje, če , se o hlačah sanja." POZOR, ROJAKU x Varujte se pred Frankom Segnla.' Bival je tu v UEIeilwood, Pa. Dolžan j mi je $105 inunesto iste plačati ob-strelil me je z namenom, da bi me] usmrtil ter se izognil dolga. Ker se mu pa ni posrečilo, je odšel ne vem kam. Policija ga slednje. Josip Žarko, P. O. Box 133, Heilwood, Pa. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. M. M., Clinton, Ind. Vaše pismo prejeli, toda dopisa pri najboljši volji ne moremo sprejeti. Drugo je vse v redu. Pozdravljeni! 'VIMmmmmmmmmmmmmmmmmmmm V pomoč pogorelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasu Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskih poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev. Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledu. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. Vsak najmanjši dar bodemo priobčili v našem listu in odposlali pristojni" oblasti na Bled, da se primerno razdeli med siromake, ki so pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake, da vsi po svoji moči prispevajo sa tako grozno prizadeti Bled — biser kranjske dežele. Uredništvo "Glasa Naroda". toda", največji In najcenejši dnevnik, t- npravnlštvo ne nndaStva i % I - • Jugosl ovan iskaj Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi boleani na dopustu v Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIS, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. -o- GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Karoma. Leo Hramek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kanm Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, UPRAVNI ODBOR: NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-tock. Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Booth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. Frank MarkoviS, Frontenac, Leo Kružic, Box 188, Frontenac, Kanssa. Frank Premk, Cherokee, Ksnsss Frank Bnchman, Radley, "Fa nine Anton Lesjak, Chi oo pee, Kansas. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Bur dine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. JTVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L Krajevna drultva naj blagovolijo pošiljati vBe dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vTsakp pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Velik ogenj. V Drnovem pri Krškem so pogorela vsa gospodarska poslopja posestnice Ane Pacek. Škode je 10.000 K, zavarovalnine pa 4.80^ kron. Zažgali so najbrž otroci. Grozna nevihta je razsajala 11. julija na Kovku nad Šturjem; treščilo je v 2 hiši, Jožef Vidmarjevo in Leopold Črnigojevo, ki sta popolnoma pogoreli. Reveži niso mogli ničesar rešiti, utekli so komaj še sami iz hiš. Poleg hiše to zgoreli Vidmarju trije prašiči in ena krava. Drugemu zopet (tudi Vidmar po imenu) je ubila strela istega dne kravo in junca na paši. Skoda je precejšna, ker so bili nesrečneži le za majhno vsoto zavarovani. K izviru H ubij a na Notranjskem sta šla pretečene tedne dva delavca od ajdovskega vodovoda. S seboj sta vj*-la vrv in dve sveči. Ko jima je ena pogorela, zažgala sta drugo; bila sta ie daleč v votlini, kar jima pade sveča v prepad. Čakala sta nekaj časa in premišljevala kaj ukreniti, ta-vala sta delj časa okrog, a brez uspeha, slednjič sta sedla na skalo, a kmalu jima je postalo noraz in jela sta hoditi okrog skale, da ne zmrzneta, naprej sta se bala, utegnila bi zaiti. Ostala sta v luknji celo noč, šele drugi dan so se napotili nekateri k H ubij u, ker so ju jeli pogrešati. Dobili so ju oba premrznjena in pre-padena, imela sta vso obleko strgano, ker sta jo trgala raz s^be, da bi jo užgala in si napravila svetlobo. S češnje je padel 601etni posestnik Ivan Doblekar iz Račioe pri Trebelj-nem in se tako pobil, da je umrl. Pri eličnem pad en si je fant Franc Po- hovec iz Poljan zlomil roko. Priporočljiv gost *10. julija je prišel v Koutnyjevo gostilno na Dunajski cesti v Ljubljani kovaški pomočnik Ivan R., ter brez vsakega povoda pobil za 5 K steklenic, potem pa se spustil Se gostilničarja, katerega je udaril po glavi in le s pomočjo vojakov so mogli siroveža odstraniti iz gostilne. Ponesrečeni 4' letovičarji' \ Huda vročina je izvabila 4 brezposlene pekovske pomočnike iz razbeljenega mestnega ozidja, da so se utaborili na ljubljanskem polju pod nekim kozolcem, kjer so uživali čistejši in hladnejši zrak. Ker so trdnega prepričanja, da "človek ni srečen če je sam'*, so se držali tega svetopisemskega reka in si poiskali družico v osebi neke alaboglasne nočne ptice, ki je delala vsem skupaj družabno zabavo. No, to ni trpelo dolgo. 11. julija je policija kozolec obkolila in polovila vse letovičarje t družabni ©o vred, ter jih odvedla v zapor. Eden izmed teh je tudi zasledovan v policijski tiralnid od okrajnega sodišča v litiji zaradi tatvina li'.;:; ■:.' ,3EL i Strela je udarila v kozolec kočarja Jožefa Poglajna v Bukovici, da je pogorel do tal. Smrten padec. Posestnik Jakob Crmek iz Borovnice je v Švigljevi gostilni v Bregu v pijanosti tako nesrečno padel 3 metre globoko v klet, i da se je ubil. Nesreča pri podiranju lesa. V gozdu Papež v občini &mihel - Stopiče je padlo deblo na delavca Jurja May-neza iz Arada in ga ubilo. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz Save se potegnili pri Hrastniku ! neko žensko, o kateri sodijo, da je žena nekega delavca v Trbovljah. Ogenj. 10. julija je pogorelo obširno gospodarsko poslopje v Bistrici pri Lembahu pri Mariboru. Škode je 5000 K. — V Lajtršbergu pri Mariboru je pogorela apnenica stavbnika Dervuška. Škode je 1800 K. Ponemčevanje. Na Bregu pri Ptuju je Ornisr. kakor poročajo listi, zagotovil zgradbo nemške šole. Slovencem sovražni nemški šulverajn je baje obljubil za to šolo 1000.00 K. Da se Breg utaplja v šnops in " Štajerca je pač znana stvar, ki se ne da več predrugačiti. A Ha j din svojih o-trok nikdar ne bo dal za Judežev groe. Nasilnež. Ivan Lopatič iz Cerkelj na Gorenjskem je prišel pretekli teden v bolnišnico v Brežicah in začel tam razsajati, ker ga niso sprejeli med bolnike. Razbil je z nožem par šip. Ko ga je potem stražnik aretiral, je govoril žaljivo o cesarju. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Celju. Lopatič je bil že 24 let zaprt, ined tem dvakrat zaradi uboja. Brezvesten škodljivec je porezal pri Slovenjem gradcu dvema hmeljarjema 600 hmeljevih rastlin pri tleh. Posestnika imata veliko škodo. Brezvestne?, bi zaslužil, da bi se njemu porezali prsti. Zaprli so lTletnega fanta Ambici-joza iz .lesenovesra pri Laškem, ker je maja in junija večkrat izpraznil nabiralnike v cerkvi Sv. Jurja pri Zidanem mostu. Fant sam pravi, da je odnesel nad 100 K. Fantovska vojska. V Čadramu pri Konjicah je bila 7. julija na žegnanju med fanti prava vojska. Eden izmed pretepačev je dobil pet sunkov z nožem v trebuh in enega v pljuča. Tudi uho so mu odrezali. Drugemu so obe roki popolnoma razmesarili. Težko da bi okrevala. Skrajna surovost. Neki L. Oswald v Gradcu se je maščeval nad svojo ločeno ženo na ta način, da je razdjal groba svojih dveh otrok na pokopališču. PRIMORSKE NOVICE. Barbarsko ravnanje s dekletom. V Trstu je neka družina iz usmiljenja dajala 9 letni Petronili Ekar hrano, nato jo pa — pretepala do krvi. To se je godilo dan za dnem. 4. julija je pa prišla deklica na zdravniško postaj« vBa v bankah in oteklinah. Policija je uvedla poizvedbe. 4. julija, na predvečer praznika slo. ven. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, je gorelo vse polno kresov po naši deželi. Posebno pa okoli Gorice: goreli so kresovi, topiči so pokali, bengalični ognji so se vžigali — kakor da bi bila Gorica oblegana. Jako lep je bil kres na Kalvariji nad Podgoro. kamor je pohitelo tudi več občinstva iz Gorice ter kjer se je zapelo več naših lepih narodnih pesmij, ki so mogočno donele v Gorico ter so jih slišali celo na Roji-cah. — Posebno lepo so proslavili predvečer v Vrtojbi. Prižgali so kres. vžigali bengalične ognje, topiči so pokali, sviral je tamburaški zbor, pevci so peli, v zvoniku pa so nabivali. Izpred sodnije. — Na 8 mesecev težke ječe s postom vslk mesec je bil obsojen 4<> letni Jernej Pičulin od Voglarjev pri Trnovem radi pre- I greškov proti naravi. J Xa 8 mesecev težke ječ« s |>ostom in trdim ležiščem vsak mesec je bil obsojen 44 letni Tvan Gabrovec iz Zgonika. ker je bil ukradel v Opat-jem selu v«.In Mihaelu Pericu, kateri jp imel tako škode 400 K. Radi težke telesne poškodbe je bil klican pred sodnike 30 letni Josip Pregelj iz Bukovice. Poškodovan je Andrej Nemec. Pregelj je obsojen plačati odškodnino in troške, sedel pa bo v težki ječi 4 mesece in vsak mesec se 1k> enkrat postil. Zastrupila se je v Trstu 21'letna hišna Marija Kreskovič. Težko, da bi ostala pri življenju. > Vrat si je prerezal v Trstu 30 let-, ni delavec G. Skerk. Umrl je vsled izgube krvi. Predno se je usmrtil, je pravil, da mu je tovariš silno grozil in da ima zaradi tega hud strah. Morda je bil to vzrok samomora. Odpuščen sodni tajnik. Vrhovno sodišče je razsodilo, da se sodni pristav v Pulju Fedel-e Savo odpusti iz službe, ker se mu je dokazalo, da je j v italijanskih časopisih priobčeval razne tajnosti iz notranjega poslovanja. Divji voL V Buzetu je 60 letno kmetico Katarino Forlidan vol tako sunil z rogom v spodnji del telesa, da je umrla v tržaški bolnišnici. V morje je skočil v Trstu 30 letni delavec Friderik Oblak. Rešili so ga | še o pravem času. Oddali so ga v opazovalnico. ker se mu najbrž meša. KOROŠKE NOVICE. Z nožem v hrbet je bil ranjen 21 letni Frane Harej iz Dornberga. Baje ga je ranil nekdo iz ljubosumnosti. Hareja so prepeljali v goriško bolnišnico. Konjski tat. V Celovcu je Karal Zidar iz Zidanega mosta ukradel 600 K vrednega k nja, - endar so tatu kmalu prijeli. HRVATSKE NOVICE. Demonstracija proti banu Rauchu. Zagreb. 11. julija. Ban Ranch se je včeraj prepeljal v Knin, da si ogleda narodopisni muzej. Ko se je zvedelo za njegov prihod, se je hipoma zbralo na stotine ljudi, ki so tako . hrupno demonstrirali proti banu, da je moral bežati ter pustiti že naročeno večerjo. BaO se je posebno ustra-i šil, ker je med demonstranti baje vi-j del nekega moža z revolverjem v roki. Št raj k pri ogrsko-hrvaaki pare-brodni družbi se nadaljuje. 11. julija so tudi kurjači in podčastniki sklenili, da se pridružijo štrajkujo-čim kapitanom in mašiniitom. Nov konzulat na Reki Dosedanja konzularna age n tura Zedinjenih držav na Reki se je spremenila v konzulat. Novi konzul je Slocum. Zaradi sovodstva je bila v ZagTe-bu obsojena najemnica mineralnega kopališča Ana Vojnovič na 10 dni zapora. Zaradi ravno istega hudodelstva je bil obsojen portir nekega on-dotnega hotela na teden dni. BALKANSKE NOVICE. Kriza v Srbiji. Belgrad 9. julija. Kralj je Velimiroviča vendar pregovoril, da še obdrži mandat glede sestave ministrstva. Milovanovič je priporočil kralju, naj se sestavi koalicijsko ministrstvo, ki naj reši proračun brez apanaže, .nadalje trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko ter izvede nove volitve. Kompromisna pogajanja med Mlado in Staroradikal-ci so se zopet pričela ter je upati, da se do prihodnjega torka dožene uspeh. Cela dežela je že vznemirjena, ker toliko časa ni konca kriee. Bolgarija in Srbija. Rim 9. julija. Dopisnik "Tribune" je imel razgovor z bolgarskim ministrom notranjih del Tačevom, ki je rekel: "Bolgarija je z velikim zaupanjem pričakovala reforme velesil. Reforme so se razbile, bolgarsko prebivalstvo Maeedonije je izročeno turški samovoljnosti, a Turkom pomagajo še Srbi in Grki. Bolgarija je izgubila vse zaupanje v dobro voljo velesil. Ker pa je Srbija na seda-njih razmerah v Maeedoniji najbolj prizadeta, se ne sme nihče čuditi, ako bo bolgarska nevolja proti Srbiji prisilila bolgarsko vlado k najstrožjim odredbam. da celo k napovedanju vojske." Proti Komenskega šoli na Dunaju. Dunaj 11. julija. Snoči je sklicala zveza Nemcev za Nižjeavstrjsko na Dunaj shod, na katerem je pozival ]x)sl. Weidenhofer, da< morajo Nemci zastaviti vse sile, da se znana na-redba naučnega ministrstva glede izpitov na češki Komenskega šoli takoj prekliče. V jeseni se skliče v ta namen velik ljudski shod, h kateremu se povabijo tudi krščanski soci-jalisti, da razložijo kako stališče nameravajo zavzeti v tej stvari. Obenem poroča " Fremdenblattda je za prihodnjo sredo sklicana izrecLia seja dunajskega občinskega sveta da sklene pritožbo proti tej naredbi naučnega ministrstva na upravno in državno sodišče. (V slovanskih parlamentarnih krogih se govori, da je vsa ta gonja vprizorje.na dogovorno z vlado, ki je tajno obljubila Nemcem, med drugimi koncesijami za umakni-tev nujnih predlogov tudi prekliea-nje preporne naredbe, a inicijativa mora iziti iz nemškega taborja.) POZOR SLOVENCI IN HKVA1X Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, HL, in okolic svoj dobro urejeni —: SALOON. :— J Na rsapolago imam tudi lepo ks* Ijišče. Točim vedno svsia in dofeve Seip pivo, jako dobro domače vtaM. razne likerje ter prodajam line smot ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi iki preskrbujem pa robrodne listke za vse prekomorak* črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino incrijjrm potom po dnevnem kmso. V zvezi sem z banko Frank Saks« v Vn Torka. Svoji k svojimi Z f elespošto vanjem JOSIP KOMPARE, 8908 Orssnbay Ave, Bo. Chicane, 20. IVA PRODAJ NAJMVNA CALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 35 d« 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 cento* galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora sam posodo plačati. Drožnlk po $2.50 galona. Blivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKftE, Crockett, Oontra Oosta Oo., GaL POZOR 1 V zalogi "Glas Naroda" je izšla Knlučna knjižica, ki obsega 54 stra-ij, z naslovom: Kako ss postane «neriški državljan? Ker je knjiHea «ko potrebna in koristna, naj jo ta oj naroči vsak rojak. Stane samo » centov, ktere poiljiie v postni* namkah. Frank Sakser Oa, 10$ Greenwich St., New York, N. V Pozor Rojaki! Novoirnajdeno garantirano mazilo plešaste in eolobradce, od katerega v » tednih lepi lasje, brki in brada popo-noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Vac v 3 dneh popolnoma ozdravim za 7uc. da ie to resnica se jamči $500, Pri nt ročni blagovolite denarje po Post Monc Order pošiljati. Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CLEVeUAND, OHIO PRIPOROČILO IN VABILO. Cenjeni društveni so brat je vseh 4. združenih društev v Cumberland, Wyo. Kakor vam je znano, smo se združili lansko leto dne 8. septembra v skupno zavezo po geslu: tfv slogi je moč", da lažje pomagamo jeden drugemu v potrebah in nadlogah. Ko je bila vsa stvar urejena, smo naročili tudi novo zastavo za vsa 4 društva skupno, ktero nam je izgo-tovil g. Emil Bachman v Chicago, 111., v splošno zadovoljstvo vseh 4. društev. Tem povodom vljudno vabimo vse cen j. člane društev in rojake Slovence iz Cumberland, Diamondville, Kemmer, Frontier in Rock Springs, da se v obilnem številu udeleže te naše veselice, posebno, ker bo sedaj prva največja slovesnost Slovencev v tem kraju. Veselica (pic-nic) se vrši dne 2. avgusta t. L Vspored: 1. Zberemo se vsi člani društev točno ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani v naselbini št. 2. 2. Oficijelni sprejem zastave in slavnostni nagovor predsednika. 3. Nato odkorakamo z godbo na čeln v cerkev, kjer se vrši blagoslovitev zastave. 4. Potem odkorakamo v sprevodu v prostore g. Nikolaja Jilerja, kjer se vrši prosta zabava. Za dobro zabavo in postrežbo bode skrbel odbor. Torej se nadejamo o-bilne udeležbe. Na veselo svidenje I Jurij Jaklevič, gL predsednik. (25-27—7) Na koga se zanesti v siučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega^ mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cen lenI gospod doktor! Jaz se Vatn iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovaJi za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S sposKivanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E, Cleveland. O. * 1 t^j Frank Polh « 310 Midlant Ave. Rockdalle. Ill Velecen|em gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato »e Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo poinac^jo. V«is še enkrat zahvaljujem in pozdravim LjUHu kupiš vožni listek za r svojce ali prijatelje iz stare domovine v Z jed. države, pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York. \ y at spodaj navedeni novi jkrobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALIOl, .LlAURA, MARTHA WASHINGTON, ! \ ARGENTINA. V mf dh maju in jonijn se bodeta sgoraj navedenemu brodoijn pri-drniila ie dva draga nova potniška Ceno važnih listkov iz NEW Y0RKA za III. razrsd m m TRSTA........... .................................. LJUBLJANE..... ................................«28.60 REKE................ ..............................428.— ZAGREBA..........................................929,20 KARLOVO A.......................................f99.28 n. KABMD do TRSTA aH RJBKB................m frA do fC5j— Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 5. avgusta 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 12. avgusta 1908. Phelps Bros. & Co., Got. Agents, t wafiiajtos street mvwm J- ♦ V • -v • i'.-J?*' > -.v.'"' > ■--V'':"'' - ■ ' ' * ' f - - ' " -» i' > 1 _ Spu>&] Kapo! May; za "Glas NaiwU" priredil L. P. o-- DRUGA KIN JUG A. PO DIVJEM KURDISTANU. -o- (Nadalje vanje.) "Lahko. Toda prtj ti bom dokazal, da znam beja spoštovati: ti bož prej govoril z mute^elimom kot jaz. "Govoriš resnico?" "S hrabrimi Kurdi ^ nikdar ne Šalim." "Čujetet" reče navzočim. "Ta tuji emir se je učil, kaj je uljudnost in spoštovanje. Toda bervardski Kurd zna biti tudi vljuden." In proti meni obrnjen, reče: "Gospod, hvala ti; razveselil « moje srce! Toda sedaj boon rad čakal, dokler ne opraviš s poveljnikom svoje stran." Ponudi mi roko, ktero mu živahno stresem. "Tvojo ponudo sprejmem, ker vem, da ne boš dolgo čakal. Toda povej mi, i* imaž toliko časa, da prideš, ko si opravil pri poveljniku na moje stanovanje?" • * Dobro, prišel bom." _ . , Pritrjujoč stopi zopet k oknu, dočim odpre služabnik vrata, m z Lrad- saytm ttopiva v poveljnikovo sobo. Ta soba je imela kaj starinsko pohištvo in v ozadju nekoliko vzvišen prostor, pokrit s preprogami. Tam sedi poveljnik. Dolg, suhljat človek, z ostrimi, toda postaranimi obraznimi potezami. Njegov obraz je skrit ter ne vzbuja posebnega zaupanja. Ko vstopimo, se dvigne in pokaže z roko na prostor ob svoji strani, da se usedeva. Meni je bilo lahko; toda Master Lindsay se je prav trudil, da je skrivil noge v oni položaj, ki se imenuje po turško "počivanje ud<*y". Kdor ni vajen, mu noge kmalu zaspijo,da je človek pri>iljen vstati. Torej z ozirom glede Angleža sem moral skrbeti, da obravnava ne bo trajala dolgo. "Hoš geldin demek; emrinic čok ola — dobrodošla; naj bo vase življenje dolgo!" pozdravi nas poveljnik. "Kavno tako kot tvoje," mu odvrnem. "Prišli smo iz daljnih krajev, da ti izrazimo svoje veselje, ker gledamo tvoje obličje. Naj prebiva blagoslov v tvoji hiši in naj se ti posreči vsako delo, kterega si začel!" "Tudi jaz vam želim srečo in uspeh v vseh stvareh! Kako se imenuje dežela, kjer si zagledal luč sveta, emir?" "Germanistan." "Ali imate velikega sultana?" "Da. in mnogo padišahov." "In veliko vojnikov?" T < ^S^Sftt1 "ie padišah \ Gern.anistanu zbere svojo vojsko, gleda na njega več »milijonov očij." "Sicer ni>em še videl tvoje dežele, vendar mora biti slavna, ker si v padišahovi senci." To je bil migljaj, da se legitimiram. "Prav -i govoril," odvrnem. " Tu je padilahov budjeruldi.'' Vzame ga v roke, pritisne na Čelo, usta in prsa in bere. "Toda na tvojem polnem listu *e tvoje ime glasi drugače; ti si v-e pa imenoval Kara ben Nenisi!" Hm, to pa ni ugodno za mene! Dejstvo, da sem si pridržal ime ki mi ga je dal Halef. n i lahko postane nevarno; vendar se ne ustrašim, temveč mirno odvrnem: "Preberi ime. ki je zapisano v potni listini!" Skuša in ;-ku>a. vendar se mu ne posreči. "Vidiš!" mu razložim. "Noben Turk ne more mojega pravega imena pravilno brati ali izgovarjati. Jaz ^em hadži Kara ben Nemsi; dokažem ti laihko s tem pismom, ki mi ga je izročil mosulski guverner za tebe." Izročim mu pismo. Ko ga prebere, se mu obraz zjasni in zadovoljno mi izroči nazaj potni list. "In ta efendi je hadži Lindsay - bei?" vpraša in pokaže na Angleža. "To je njegovo ime." "Iz ktere dežele prihaja?" "Iz Londonistana," odvrnem. _ . ^ "Obljubil je, da ne bo govoril t" "Tako je." "Ali zna Čarati?" "čnj, muteselim, o Čarovnijah se ne sme govufiti, posebno ne zljudmi, ki jih ne poznamo." "Toda spoznali se bomo, ker &em velik prijatelj čarovnije. Ali veš, da se s pomočjo čarovnije dela denar?" "D»> denar se lahko naredi." "In da je na svetu kamen modrijanov?'* "Da, res je, toda ne v zemlji, temveč v človeškem srcu." ' * "Govoriš zelo skrito; vendar spoznam, da ti je znana čarovnija, ki se deli v črno in belo. Ali poznaš obe čarovniji?" Poveljnikov govor me je silil na smeh. ' Ah, poznam jih še več vrsti'* ^ ^ A "ftt veif Ktewt" " "Modro, zeleno in mmeno, rudečo in sivo. Ta hadži Lindsay - bej je bil sprva privrženec sivo - križaš te, sedaj je pa pristaš črno - rudeee." "Da. vidim na njegovi obleki. Selim - aga mi je pripovedoval, da nosi a seboj lopato, s ktero koplje po zemlji, da proučuje jezik umrlih." "Tako je. Toda za danes molčimo o tem. Vojnik sem in efendi, in ne učitelj, ki druge poučuje. Siroma^ki poveljnik je izžel že ves denar iz svojega okraja; svoje rešitve jo sedaj pričakoval v čarovniji. Seveda sem ga obžaloval radi siromaštva, toda o čarovniji se mi ni ljubilo govoriti. Sicer so pa imele moje sadnje besede up! ji v na poveljnika; zaploska z rokami in zapove prinesti kavo in pipe. "Slišal Mm, d« se je mosulski paša bojeval z Džesidi?'' obrne govorico na drug predmet. Tudi ta stvar mi ni prijala, vendar se nisem mogel ogniti odgovoru. Svoj govor je začel kot pri obravnavi: "Slišal sem!" In vendar je kot prvi uradnik guvernerja in kot poveljnik v Amadiji moral vedeti natančno, kaj ae godi v njegovi okolici. Odgovorim mu torej po njegovem načinu: "Tudi jaz sem slišal o tem boju." In da se ognjem nadaljnemu izpraševanju, še pristavim: Najbrž jih je ukmtil, in sedaj pridejo gotovo uporni Arabci na vrsto." Poveljnik me vprašujoče pogleda. "Iz česa sklepaš to, esmir?" "Ker sem z guvernerjem sam govoril." "Govoril? Z guvernerjem?" "Da." » "Kedaj?" "Naravno, ko sem bil pri njem." "Kako, da ti je razodel svoje skrivnosti?" vpraša skoro nevrjetno. "Ker mi je zaupal in hotel poveriti celo važno nalogo v tej vojski." "Ktero?" "Muteselim, si že kedaj slišal • politiki in diplomatikif" Mtiteaelim m zasmeje. 4'Alt M postal poveljnik v Amadiji, da nisem diplomat?" lansi prav? Toda zakaj mi ne pokažeš, da ai?" "Kaj sem menda nediplomatično govoril?" "Zelo!" "Razloči mi!" "Vprašal si me po moji nalogi take naravnost, da sem se čudil. O njej morem govoriti; U s previdnimi in zvitimi izpeljavami bi lahko kaj od «.........- ■ ■ »» katere ae dobe v zalogi lOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V. MOLTTVENTKL DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje ;2.00, vezano v A latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25e. RAJSKI GLASOVI, 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60e. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza* fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. izvedel "In zakaj neameš o tej stvari s menoj govoriti? Mosulski paša mani ■išessr ne skriva!" 'Vprašati me moral, še hečeš kaj zvedeti od mene. Kaj še In prišel v zadevi Arabcev k tebi v Amadijof" Dag* _ UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDR1SS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro ono 80 c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ZENITOV AN J SKIH PISEM VOŠOILNI LISTI 20e. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30e. j ZGODBE SV< PISMA ZA NI2JE RAZREDE LJUDSKIH SOL 30c. . ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-CO 10e. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15«. j BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. 1 LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35e. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 16e. CESAR FRAiN JOSIP, 20e. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOVA OS VETA, 20«. CVETINA BOROGRAJBKA, 20«. CVETKE, 20«. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S KAMELJA MI, $L00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20«. DOMA IN NA TUJEM, 20«. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 90*. ERAZEM P RED JAMSKI, 15«. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15«. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20«. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15«. GOZDOVNTK, 2 zvezka skupaj 70«. GROF RADECKI, 20«. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20«. IZANAMI, mala Japonka, 20«. IZDAJALCA DOMOVBTE, 20«. IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobožni kmet, 20«. IZLET V CARIGRAD, 40«. JAROMIL, 20«. JURČIČEVI SPISI, 11 srs*0V, umetno vezano, vsak zveaak $109. KAKO JE IZGINIL GOZD, 90«. KAKO POSTANEMO START, 40* KAR BOG STORI JE VB® PRAV, 40* OPO DHIIBI KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50®. m AL JI CA DRAGA, 20«. KRIŠTOF KOLUMB, 20e. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, ce-ar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, FCI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL^DA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTlČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Zirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20e. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN i POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. j NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. , OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. 1 ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVAJOH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40e. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velike, 30* SENTLIA, lft* SITA, mala Hindoatanka, 30* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20e. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20e. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20«. STOLETNA PRATIKA, 60«. STO PRIPOVEDK, 20e. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60«. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20«. ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ŠTIRI POVESTI, 20e. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20«. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20* TISOČ ' ENA NOČ, 51 cvaskov, $8.50. TRI FOVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40«. V DELU JE REŠITEV, 20«. VENČEK PRIPOVESTI, 20«. V GORSKEM ZAKOTJTJ, 30* VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 30* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 2Sc ZLATOROG, $1.28 ZMAJ IZ BOSNE, 60e. I Z OGNJEM IN MEČEM, $2J50. ŽALOST IN VESELJE, 45«. ZEMLJEVIDI ZEMLJEVID AVBTBO - OGftSKE veliki 25c., wrmli 10e. ZEMLJEVID EVROPE. 25«. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10«. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRSAT, 25c. BAZGLEDHIOB. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjcem, nawyorSke in raznih ke, a ewfliwiiB in po 3«., dneat 30* •vele podobe, komad 6* dn- gigj. lm' *V*? Tnkaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenon "Narodni Hotel,"n» 709 Broad St., eder največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno avežepivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doms napravljenega vina in dobre smo dke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake nc stanovanje. — Evropejska kabla}«!, Za obilen poset ee priporočam udani Bo3bo Oojsovlč, Jofaostara, Pa, finmpapse Generale Tiansatiantlp (Francosi obrodna družba.) sr.- -t^i ft: 4 S Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da fmam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovanska L izzr^L ae obilni obisk. iT Nižie Dodoisana Driuoro-in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. V jf --^ jjJlREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, SYICE, INOMOSTA IN UUBUAMfc Poštni parniki to:] Provence" na dva vijaka..................14,300 ton, 30,000 konjskih mof I^Savoie1» „ ^ „ ..................12,000 „ 25,000 , J'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 1" «'l-t. Tt^r.« t 0 '' ..... ' M« W, Kozminski, generalni agent za zv^zt* •71 [)eav>orn St.. ChJcajfo, IF Velika zaloga vina in žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. ,, Drožnik 4 galone za.............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16,00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Grill, S308 St. Clair Arc., N. E., Cleveland, Ohio. Važno, Važ no. Važno. Važno, 0 n ** GO > 0 C >N GO > $13.00 Ura za gospode (18 size) 20 let janičena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena tjyrg z 15 kameni....................O.I^I^J z 17 kameni............S1S.OO Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se namčbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Hey worth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno, Vain < ft N< 3 0 < D N< 3 0 o. Važno, JOHN VENZEL, 1117 E. 62ud Street. N. E., Cleveland, Obio izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK, Delo napravim na zahtevan Je naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo ino in dobro. Tri\rstni od $22 do PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdela jem tudi ploSče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $40 do $80. Slovencem in Hrvatom pripor o Cam svoj SALOON Telefon 245. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj) ^ SALOON, ^ v kfcerem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter |K ima na razpolago fine smodke. ^ Pošilja denarje ▼ staro domovino zelo hitro in ceno; v p t zvezi je x Mr. Frank Sakaerjem v New Yorkn. ^^^^ui^^^^^^MMI^^^MMMtfMMM^MM'^MMKie^W^MSMiWMM 'MNirMlirflNtM i Iti'i'^fi I—I w ^^PSinff ' vWP^Hi^r T^PT^^ TST^TrlT^ TTT vrr^yr^1^^ t^r ^llli ! Zvišanje obrestne mere. ! v obilen poset. Točim sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zelo fine umodke. ftojakom pošiljam denar* Jo v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z g g. Frank Sakser Co. v New Yorkn. t veJespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025'00;kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. i regUt r. zadruga z neom. zavezo ▼ LJUBLJ AlNI, Kongresni trg št. 15^ obrestuje od 1. januarijtt 1908. hranilne vloge po 3 01 4 I tuai ij« 4 '-■'V ... takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistili K.J4-75. tPo o/o naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego Naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ngodno in varno naložiti naj ga pofilfe v našo posojilnico. PoSlljatre za Zjed. države posredqje~ tvrdke FB. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! mIM