Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 129 Kasno priznanje. v SMRT OBSOJENI HRVAT MILI-VOJ KOVOVIČ IZJAVLJA, DA JE NJEGOV TOVARIŠ NEDOLŽEN. Njegovi somorilci so na Hrvatskem, kjer jih bodo seda i prijeli. MORILCI PODJETNIKA SAMUEL FERGUSONA. Washington. Pa.. 2. junija. Milivoj Kovovič. rodom TIrvat. kieri je bil :si: 1 enja železniškega podjetnika San ' Fergusona obsojen v -mrt na vešali i, je včeraj izjavil, da je njegov soobtoženec Milivoj Petro-a i<", kterega je sodišče spoznalo krivim umora druzega reda. popolnoma nedolžen. Kovovič izjavlja, da so mu pri izvršitvi umora pomagali trije rojaki, kti rili imena je tudi navedel in kteri so sedaj na Hrvatskem. Tukajšnje oblasti bodo poslale nemudoma p.*o!da^-ene uradnike v Hrvatsko, da dovfdo semkaj moril cevr. tovariše. Podjetnika so Hrvatje počakali na rest i. ko se je peljal, da "izplača de-laveem njihovo plačo. Pri sebi je imel ta rat več tisoč dolarjev, umorili so inamitom. Slovenske novice. i našega lista t if *>«roča Oaks. Pa., da gre tamkaj • po* -u dalje. V imenova en je le par Sloveneev. V 1 nedavno nek m Sabo vel j. Ime mu je On je velik, kre-1'da delati se mu preživeti na d ni- ze prišel včegu. Afera Perdicaris. FRANCIJA SE JE PRIČELA ZA . ZADEVO ZANIMATI IN JE NAROČILA SVOJEMU POSLANIKU POSREDOVATI. Jetm'ki roparja Ras Ulaha morajo dobiti zopet svobodo. ZAHTEVE ROPARJA. — MONROE DOKTRINA. Paris, 1. junija. Minister inostranih del, Delcasse je brzojavnim potom priposlal francoskemu poslaniku v Tanger nalog, da mora storiti vse potrebne korake v svrho oprostitve John Perdiearisa in Cromwell Yarleya. Ameriški uradniki upajo, da bodeta jetnika sedaj, ko tudi Francija zahteva njuno osvoboditev, kmalo prosta, toliko bolj, ker so v Tanger že dospele ameriške vojne ladije. Uradoma se naznanja, da zahteva Tias Ulah $70,000 odškodnine. Aueričani so mnenja, da bodo v slučaju, da plača Perdicariseva obitelj zahtevano svoto, Perdiearisa oprostili, na kar bode vlada roparju odvzela denar, ter izročila imenovano svoto bivšemu jetniku. Francoski uradniki, kterim je pa položaj v Maroku poznan, dvomijo, ako bode prišlo do poravnave, in sicer radi roparjevih zahtev, ktere zamorejo prouzročiti mednarodne neprilike. Ministers* vn e namreč poroča, da zahteva ropar lias Ulah, naj mu da sultan od Maroka odvisno kraljestvo s pravico |x>-birati davke v okrožju 38 štiri jaških kilometrov. Pokrajina, ktero zahteva ropar, se razprostira ob glavnei ee--ti. ki vodi iz Tangera v Fez. Na ta' način postane lias Flah glavni poli- j tičnr faktor v Maroku. NEW YORK, V ČETRTEK, 2. JUNIJA 1904. BITKA PRI KAICH0W. Po vročem boju so Rusi sijajno zmagali; boj med kozaki in japonsko koajico. KOZAKI NAPADLI SOVRAŽNIKA z SULICAMI IN USMRTILI VEČINO JAPONSKE KONJICE. — NAPAD NA MESTO PORT ARTHUR OD KOPNE STRANI. — PRIČAKOVATI V KRATKEM VELIKE IN KRVAVE BITKE. Liao-Yang, 2. junija. V bitki, ktera se je vršila minoli ponedeljek pri Va-gefuchu, imeli so Japonci 200 mrtvih, dočim so izgubili tudi vse konje. Rusi so napadli Japonce zjutraj ob 8. uri in po 2y2 uri trajajočem streljanju z topovi, napotili so se Japonci pod vodstvom generala Akiama proti Rusom, da jih prepode, kajti Rusi so jih že 21 dni neprestano napadali. Med tem se je približal Vagefuchu ruski general Samsonov z svojimi kozaki. Bilo je veličastno gledati,, kako so se kozaki na dano povelje postavili v bojne vrste in pripravili na napad, na kar so kakor veter odjezdili preko slabega terena. Za njimi so drvili ruski topovi, tako da se je zemlja tresla. Ko so prišli kozaki onstran železnice, pričeli so Japonci na-nje streljati z topovi, toda oni so se pravočasno in brez izgub umaknili. Xa to sta onjez-dili 4. in 6. sotnija 8. polka sibirskih kozakov proti Japoncem, ktere so kozaki napadli ob obeh krilih z sulicami. Liao-Yang, 1. junija. Severoiztočno od Feng-Wang-Chengain na severu od Kin-Chowa se vrše vedno boji. Iztočno od Simatsi vršil se je vroč boj. kteri je trajal od jutra dne 27. maja do jutra dne 30. maja. Na obeh straneh so imeli velike izgube, toda podrobnosti o boju še niso znane. Rusi so se nato umaknili. Tri šotni je Japoncev napadlo je pri Hunsiamu patruljo nerinjskega polka kozakov. Toda kljub temu, da so Japonci izvršili napad zavratno, bili so samo trije kozaki ranjeni Nekemu drugemu kozaku so pod njim ustrelili konja. Ker se je bal, da bi ga ne vjeli ,.e zakopal svojo puško. Kmalo na to so ga Japonci vjeli. toda on jim je srečno všel, izkopal puško in se zopet pridružil svoji sotniji. Ti.kio. 1. junija. Rusi so svojo strategijo ponovno spremenili in pričeli zopet z utrjevanjem mesta Yinkov, kamor so dovedli več topov iz Ne\v- lztok. Sedaj so na potu na Iztok trije vlakisamega topništva. London, 1. junija. Iz Rima se br-zojavlja, da se tjekaj poroča iz Tokio, da se je vršila pri Saimatsa med Rusi in Japonci velika bitka, v kterej so Japonci zmagali. Najbrže je bila pa to le mala praska, med prednjimi stražami in tozadevno poročilo se nanaša na včerajšnje poročilo o raznih bojih pri Siamatsi, kteri so trajali od 27. do 30. maja. Siamatsa se nahaja 35 milj severno od Feng-Wang-Chenga. Petrograd, 1. junija. Iz Mukdena se brzojavlja, da je japonska oklopna ladija 1'Fuji" obtičala med skalovjem otočja Miao Tao in da je dvomljivo bode li še za rabo. ''Fuji" je vojna ladija prvega razreda. Petrograd, 1. junija. Iz Tomska v zapaduem Sibiru se poroča, da so Rusi dovedli tjekaj 2G japonskih častnikov in 180 vojakov in mornarjev. Častnike so poslali v Častniški klub, dočim so možtvo nastanili v šoli za jahanje. Častnikom dajejo po 50 rub-ljev na mesec, dočim dobivajo vojaki l»o IG kopejk na dan. Proti Morotom. Manila, 1. junija. Generalmajor Leonard "Wood se je vrnil i z Zarnbo-ange na otoku Mindanao, kjer je organiziral kazensko ekspedieijo proti gla\ 'arju Aliju, kteri gospodari v pokrajini Rio Grande, kjer so Moroti usmrtili več ameriških vojakov in poklali 53 domačinov. Vojaštvo sedaj zasleduje Alija in bode preje mirovalo dokler ne vjame glavarja in njegove čete. Uboga Evropa! _k_ RAZUN RUMENE NEVARNOSTI. JEJ PRETI TUDI AMERIŠKA NEVARNOST. Bližnja politična bodočnost Evrope po prorokovanju necega Francoza. m na lira-| Roparjeve zahteve naravno u izpolniti. Pač pa O. mo- i! S!,!-1 !ox 123. plačati roparju zahtevano odškod- inino t nska žaloigra. ca vlada nikakor ne bode da zasedejo ameii-ki m« streljati. \ ' jii-n. Francoska vlada je v to privolila tu-' dva ot r< tka m ona je radi svojega i ut i urnega raz \e ž. le, kterih jeden se pa jinerja z Marokom tudi v stanu več ni pi-• .lil. Monica so takoj zaprli.!doseči, nego kterakoli drugih vlad. Mrtveca aretirali. "Wollsboro, Pa.. 1. junija. Gospa AL St> phefisi.i!.!\iz ('hathr.aia je dobila proti svojemu soprogu zaporno povelje, ker jej je pretil s smrtjo. Sodišče je izročilo zaporno povelje šerifu Dorset tu v izvršitev, na kar se je slednji v spremstvu necega deputvja 4»dpeljal v Chatham. V Stephensono-vej hi>i sta pa našla posestnika, kteri je sedel mirno na stolu, ne da bi se ga-nol. Uradnika sta mislila, da je pijan in sta _a v spanju vklenila, na kar sta ga odnesla na voz in se od -I>eljala v 12 mii.j oddaljeni Wellsboro. Ko sta do vedi a v ječo, jima je pa zdravnik v njuno veliko čudo naznanil, da je bil Stephens najmanje že štiri ure mrtev. Delavski nemiri. Cincinnati, Ohio, 1. junija. V bližnjem Hanking Rocku prišlo je včeraj «to resnega spopada med štrajkujoči-ini livarji in delavci, kteri so zavzeli njihova mesta. Nemire še niso popol-noma zatrli. Baje je bilo več os usmrtenih in ranjenih. Mravlje in bombaž, v Washington. 1. junija. Iz San Antonio, Texas, se poroča poljedelskemu uradu, da je v countyju Bexar na milijone mravelj na 600 oral velikem zemljišču, kjer je rastel bombaž, pregnalo vse škodljive črve."Mravlje so nanašale usmrtene črve na kupe. Poljedelski tajnik je poslal na bombaževa polja posebne poznavalce žuželk v svrho preiskave imenovanega zelo ugodnega poročila. Naš podadmiral sicer ne bode v Ma-roku izkrcal oddelek svojega možtva in pričel s zasledovanjem roparja, pač pa bode washingtonska vlada zahtevala us m rt en je Ras Ulaha. ako ropar izvrši svoje grožnje in usmrti svoja jetnika. Sedaj odpljuje še ameriško sredozemsko brodovje v Tanger. PREDAVANJE FRANCOZA A. P. BEAULIEU V CHICAGU, ILL Chicago, III.,2. junija. V prostorih tukajšnje "Alliance Frangaise" predaval je francoski sociolog Anatole Len.v Beaulien o bodočnosti Evrope. Pri tem je prišel do zaključka, da bo večina evropskih narodnosti končno prisiljena vstanoviti veliko federacijo potom ktere jim bode mogoče ubraniti se "rumenej nevarnosti" na iztoku in "ameriškej nevarnosti" na zapa-du. Beaulieueva ideja ni nova, kajti tako so govorili tudi drugi filozofi onstran oceana in zajedno svetovali naj evropska ljudstva vstanove"gospodarsko iu politično zvezo. Predavatelj je prepričan, da bode do take federacije prišlo, ako preje ne pa v prihodnjem stoletju prav gotovo. Samo tri države se omenjenej zvezi nc pridružijo: Anglija, ktera se pridruži Zjed. državam severne Amerike, Rusija,ker je velikanska, neodvisna država, ktera tvori svet sama za-se, in Turčija, ktero bodo med tem ostale evropske države med seboj razdelile. Federacija evropskih držav je pred vsem potrebna in sicer v svrho obrambe pred ameriško in rumeno nevarnostjo. Amerika namreč že sedaj gle-«la na Evropo tako, kakor otroci na ostarcie s! arise. '' Evropa je v nevarnosti!" trdi francoski ekonom. *' Zjed i njene države stiskajo vedno bolj staro Evropo na vseh poljih." ROMAN STAREGA MILIJONARJA. Skrajšanje dela. Pittsburg, Pa., 1. junija. Ker so razne železnice, zlas'i pa Pennsylvania železnica, odslovile na tisoče delavcev, skrajšalo je vodstvo tovarne zračnih zavor svojim 4000 delavcem dnevni delavni čas od 10 na 8 in 5 ur. Delavci se morajo naravno tudi s znižanjem plače zadovoljiti. 1100 delavcev odslovili. Columbus,. O., 1. junija. Pennsylvania železnica je danes na svojih ju-gozapadnih progah odslovila nadalj-nili 1100 delavcev, da tako zniža izdatke. Zajedno je tudi naznanila, da bode te dni odslovila 462 delavcev svoje pittsburške proge. Sovraštvo med belimi in zamorc" Philadelphia, Pa., 1. junija. Danes popoludne se je unela v Keed ulici prava vojska med belimi jD črnimi, pri kteri jih je bilo šest težko ranjenih in jednajst aretiranih. Spopad je nastal vsled tega, ker je za zamorsko godbo nosil neki človek tablicoz napisom: To je dan, kterega mi praznujemo. Nekaj belih otrok ga je začelo s kamenjem lučati, a črni so jim odgovarjali. Nato pride nekaj starišev po- Ruski pešci. leg, kteri se začno potegovait, beli za PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO;bele, črni za črne paglavce. Konec imamo Se v zalogi po 10 centov konca je bil, da so se spopadli med se-poštnine prosto. V plačilo spreje- boj, dokler ni pristopila policija in mamo tudi poetne znamke. "Glad spravila nekaj bolj vročekrvnih pod'nolo še mnogo tednov, predno bodo Naroda." kljufc._______ mesto osvojili. Japonska konjiča je bila v par minutah uničena in trupla jezdecev v pravem pomenu besede, raztrgana. Dose-daj kozaki še niso rabili sulic, toda izkazalo se je, da je to orožje uprav strašno. Večino Japoncev so kozaki prebodi i tako, da so prišle sulice pri hrbtu zopet vun in ranile konje. Mnogo sulic niso zamogli več izvleči iz trupel j Japoncev. Japonski pešci, 1200 po številu, in osem švadronov konjiče, skušali so se napotiti zopet proti Rusom, toda je-dva da so prišli Japonci na klanec, tako, da so ga pokrili, že so pričeli grometi ruski topovi, kteri so prisilili Japonce v neredu bežati. Nekteri japonski jezdeci so bili hrabri in so jezdili v skoku proti kozakom, toda slednji so mirno vsakega prebodli. Neki kozak. kteri je zgubil sulieo in meč, odvzel je nekemu japonskemu častniku njegov meč, s kterim mu je na to odsekal glavo. Japonci so slekli "evije, da ložje in hitreje bežali, in kozaki so na to nataknili japonske škornje na sulice ter tako jezdili iz boja. Najbolje se je odlikoval nek hor-nist. Njegov narednik je ležal ranjen na zemlji in nek japonski častnik je ravno nameraval preko njega jezditi, ko ga je hornist ustrelil, osvojil konja, posadil nanj ranjenca in odjezdil. Mesto Kaichow se nahaja 20 milj južno od New-Chw.nga. Chefoo, 2. junija. Japonci so dne 31. maja pričeli z napadom na Port Arthur od kopne strani. Rusi so mesto sijajno branili, tako, da so sedaj tudi Japcfnci prepričani, da bode mi- Chwanga. Tudi so pomnožili lamoš-lijo posadko in položili v luko mine. Chefoo, 1. junija. Tukaj se zatrjuje, da so japonske prednje straže sedaj v gorovju Motienling, iztočno od Liao-Yanga. Mukden, 1. junija. Tabor iztočno od tukajšnjega mesta se je le malo iz-premenil in povsodi vlada največji red. Paris, 3. junija. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjemu "Echo de Palis": "Neki prijatelj generala Kuropat-kina naznanja, da je dejal general, predno je odpotoval na Iztok: "Tekom prvega meseca bodo ljudje o meni govorili, da ničesar ne delam, v drugem mesecu bodo dejali, da sem nezmožen izvršiti svojo nalogo in v tretjem, da sem izdajalec, ker se bo-demo z zgubami umikali, dasiravno to na končni izid pr?v nič ne vpljiva. Toda pustil bodem ljudem govoriti in ostanem zvest svojemu sklepu pred julijem z vojno ne pričeti, kajti potem bodem imel na razpolago toliko vojaštva, kolikor ga potrebujem." Seoul, 1. junija. Kozaki v severnej Koreji postajajo vedno bolj živahni in so sedaj pregnali vse brzojavne uradnike iz severne Koreje. Brzojavna zveza z Ham-Ghuengom je pretrgana. .Sangliai, 1. junija. Rusi so obesili več Kitajcev, kteri so pri Vladivosto-ku dajali japonskemu brodovju sumljive signale. Liao-Yang, 1. junija. Tukaj je zaprtih 70 kitajskih roparjev, katere bodo v kratkem obesili, oziroma ob-glavili. Petrograd, 1. junija . Vlada je sklenila poslati nadaljne topniške čete na Japonsko naseljevanje. Victoria, B. C., 2. junija. S pariri-kom 1'Empress of Japan", dospel je semkaj japonski naselniški komisar Aoyagi, kteri odpotuje v Ottawo in v Washington, da se posvetuje z cauad-sko in ameriško vlado o vprašanju glede naseljevanja japonskih delavcev On izjavlja, da ga je njegova vlada pooblastila naj sprejme predloge obeh imemnovanih ameriških vlad, kateri določajo omejitev japonskega naseljevanja. Japonska namerava nadaljno izseljevanje prepovedati, ako želita to washingtonska in ottawska vlada. Povodenj na zapadn. Green River, Wvo., 2. junija. Ysled deževja je v tukajšnjej okolici zopet nastala povodenj. Green River in njeni pritoki so preplavili vso okolico na več milj daleč. Dva jezdeca, ktera sta skušala reko z svojimi konji preplavati, sta vtonila. Cheyenne, Wyo., 2. junija. Vsa dolina krog Horse Creeka. 30 milj severno od tukaj^je preplavljena. Povodenj je nastala vsle«l deževja. Škoda na ranehih je ogromna. Mala poročilo. — V Cambridge. Ohio, je Andrew Messer v pijanosti umoril svojo soprogo, otroka in samega sebe. — V nekem hotelu v Donellyju, Minn., je uslužbenica Meda Mahnova streljala na Ray W. Harrisona, kterega je težko ranila, na kar je sama sebe ustrelila. —- V Norwich, Conn., je blagajnik tamošnje People's Saving banke po-neveril $20,000, kar je že pripoznal. Ljubica ga je veljala $700,000. Roman, kakoršnjega še ni spisal naj bolj i pisatelj, vršil se je v našem nudili tek-m zadnjih osmih let. Neka znmorka je namreč dobila 841etnega milijonarja John K. Platta tako po-polnoma v svojo <»blast, da jej je dal vse. česar je želela. Ker se je pa bari, javnega škandala, je drage volje plačeval tisoče in tisoče — dočim je za-rnorka vedno več zahtevala. Platt je naznanil sodišeu; da je tekom osmih let izdal za zamorko $700,000 in da jej je moral dati denar še v minolem tednu. Sedaj zahteva vsa bogata darila nazaj. Zamorki je ime Hannah Elias. Z'njo se je seznanil dne 1. januarja 1896 in ona mu je takoj zagotovila, da ga nad vse na svetu ljubi. Takoj po prvih veselih uricah mu j« naznanila, da ima — soproga imenom Daviesa, kteri je pravi monstrum ljubosumnosti, pravi Ottelo, kteri se razlikuje od benečanskega zamorca le v tem, da se bode z denarno odškodnino zadovoljil in se od nje ločil. Mr. Platt mu je dajal odškodnino vedno po $1000, toda denar je spre jemala Han-na, dokler ni samo za odškodnino dobila $20,000. Za ta denar si je kupila hišo na zap. 53. ulici, ktero je uprav po knežje opremila. L. 1897. veljala ga je Hanna $39,000 in še posebej $6000 za ločitev od Davisa. Naslednje leto je plačal Platt $62,000 in 1. 18£ $51,000, za ktere svote je kupila dve nadaljni hiši. L. 1901 najela si je japonskega slugo Kato, kteri jej je pomagal gol ju- | fati milijonarja. Z slugom je imela razmerje in prvo leto je plačal Platt $87,067, za kar si je kupila Hanna še jedno hišo. L. 1902 povila je sinčka, kteri je bil sicer črn, inače pa doben Japoncu, — toda Platt je bi oče in je plačal nadaljnih $124,206. 1903 postala je Hanna zopet mat Stroški: $186,409. Letos je izdal letni Platt za svojo ljubico Hanno ž« $31,533 in sedaj se je naveličal tt vložil tožbo proti njej. Hanna je rodom iz Philadelphia« Bila je še skoraj dete, ko bila že za-^ radi tatvine kaznovana. Kmalo pot< jjovila je v ubožnej hiši prvega otroki Ko je prišla v New York je svoj« zapeljivca zasledovala, radi česar , morala zopet za tri mesece v ječo. Takoj na to se je pa seznanila z John Plattom. ■••■■ pHipg . _ . ----- "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. BUSKO-JAPONSKA VOJNA Napisal Bes Arabski. Na leto velja list za Am«riko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " četrt le«a......1.75 V Brropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") (Dopis iz Rusije.) '•"V kdlokol, mirno drjemav-šij, s naljeta tjaželaja bomba grjanula. S trjeskom kruhom ot njejo razljetjelis oskol-ku On že vzdrognul — i k na- i na boj vyzyvaja." A. KL Tolstoj. L SEBI IN BOLGARI. Belgrad, 15. maja. Dejstvo je, da je rešenje balkanskega vprašanja najtežja naloga evropske diplomacije, ker si tu nasprotujejo razni koristi. Na jednej strani hočejo prodirati v Bosno in Hercego- i vino ter dalje v Dalmacijo, na drugej strani zahtevajo samostalnost balkanskih državic. V teh razmerah pa bal-rodu mognčije mjednvje zvuki' kanskim narodom ni težko, da dolo-; vdalj potekli, negoduja, gudja £ij0 ^^ svoji politiki in obdrže to, kar so dosegli zadnja leta. Bodočnost balkanskih narodov leži ' v samostalnosti balkanskih državic. To samostalnost morajo braniti odločno in z vsemi močmi. V to svrho pa Predstavljajte si mirno vas, ki jo je ■ ravno zakrila noč svojimi krili. Ve-j je treba v prvej vrsti, da se sporazu-Issued every dg^ except Sundays and Sina vaščanov spi, precej velik del me Srbi in Bolgari v prepornih vpra-1 . a yS' ^ dremlje; le nekteri bde... In le ti šanjih. Razmere Srbije in Bolgarije' Subscription yearly poslednji čutijt), kako v steni grize'so take, da imajo vnanje države po-! Advertisement on agreement ^rv> ^ ne miruje ni podnevi ni po- J vod za posredovanje. In to je glavni i 1 * ' Čuj!... Plat zvo-Juzrok, da je tako težak sporazum med noči. . . Nakrat. Za oglase do deset vrstic se plača 30 ( na— Vedno gosteje in gosteje se . Srbi in Bolgari glede skupnega dela. j ^^Do is i brez d isa n osobnosti ' razširjajo jednoglasni zvoki. Bdeči j Sporazumi jenje pa je jedini pravi pot ne natisnejo ' " os i se ^ na nogah in snujejo okoli . za rešenje balkanskega vprašanja v Denar naj sc blagovoli pošiljati po požara... Dremajoči si manejo za-J smislu, ki odgovarja, in teresom bal-Money Order. ; spane oči... A zaspanci ? No f Ali Pri spremembi kraja naročnikov dalj ge t • ? rešimo, da se nam tudi prejšnje bivali- . , J', " J če naznani, da hitre je najdemo naslov-I Sedem let se je Japonska pripravnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite ljala na vojno. A Slavjan? Saj veste, naSl°V: Naroda" |kaj .je S.la^a°! Po poslednji vojni so 109 Greenwich Street, N«w York City.>™«mOV1 R^ye oglobih v mirnih po- c lh Tr TrofibHoniActi \atran nnh CA kanskih narodov. Kakor znano, so se najprvo približali srbska in bolgarska mladina. Takoj nato sta si podali roke Bolgarija in Srbija za carinsko zvezo. Kar je pričela mladina, to je izvršila diplo- T»l«font 379» Cortland. Zjediojeiie drzaye in Martko, Cenjenim eitateljem že kolikortoli znana afera Perdicaris nas spominja »a vjetje misijonarke Stone, ktero so svoječasno vjeli roparji v Macedopiji in dobili za zopetno oprostitev bogato odkupnino. V zadevi Stone je naša vlada trdila, da je tnrški sultan odgovoren za drzni čin macedonskih roparjev, dočim bode v slučaju Perdicaris odgovoren marokanski sultan. — Rr.zlika med obema slučajema je le ta, da se je naša vlada v zadevi Stone zadovoljila z diplomatičnim posredovanjem, dočim je za Perdicarisov slučaj poslala pred mesto Tanger štiri vojne ladije, da zamore tako v slučaju potrebe sama pričeti s zasledovanjem roparjev, kteri so odvedli v gorovje grško - ameriško - marokanskega svetovnega državljana Perdicarisa. Da mora biti marokanski -sultan za grehe svojih podanikov odgovoren, je formelno pravilno, toda je-li baš ameriška vlada opravičena kaj ta«ega zahtevati, je povsem drugo vprašanje. Kadarkoli so na naših tleh linčali ka-ga inozemca, takrat je naša vlada veda naprosila kongres za dovoljenje, da sme dati sorodnikom žrive odškodnino; toda dajati odškodnino naša vlada še vedno ne smatra za svojo dolžnost. Baš nasprotno; ko so pred par leti v New Orleansu linčali večje število Italijanov, je takratni državni tajnik odločno in javno izjavil, da Zjedinjene države niso dolžne plačevati odškodnine. E V praktičnem oziru je pa tudi važno vprašanje, ako naša vlada s svojimi bojnimi pripravami Perdicarisu več ne škoduje, nego koristi, kajti «verjeni smo, da bi diplomatičnim potom ve5 dosegla, nego s pretnjami. Ako sultana ni mogoče izposlovati Perdicarisu svobodo, kako naj to naša vlada doseže — izimši, ako pošlje v notranje kraje Maroka vojaško eks-pedicijo. Toda tudi v tem slučaju bilo bi zelo dvomljivo, bi-li dosegla svoj namen. Toda — predsedniške volitve so pred vratmi in kandidatu Rooseveltu nekoliko "vojne" vedno ugaja, kaše gre za uspešno volilno borbo. I slih, v vsakdanjosti. Nekteri njih po J raacija in dokazala, da noče biti igra- Balkan. — Zemun. Dne 16. maja il je v Zemun šef avstrijskega ge-štaba 13. kora, polkovnik Rhemen, s 27 člani generalnega štaba, da študira ozemlje. V Belgradu so radi tega zelo vznemirjeni in trdijo, da se bržkone Avstrija pripravlja na vojno. — Angleško poslaništvo v Belgradu je že popolnoma razpuščeno. — Belgrad. Črnogorski knez Nikita obišče v juniju kralja Petra. — Carigrad. Kakor se poroča, se bolgarski beguni vračajo neprenehoma v Maeedonijo in okraj Drinopolj. — Budimpešta. Bolgarski knez Ferdinand svojega potovanja ne prekine v Budimpešti. Prvotno nameravani obisk pri dvoru iz-ne. Knez Ferdinand je bil mne-da bode sprejet na oni način, ka-sprejem običajen pri vladarjih, dvor njegovi želji ni ustregel, nameravani obisk. Ker mu Carigradu ne dovolijo vladar-ema, tudi nočeiti v Cari- svoboda! Ko se je glasovalo ii konzulat Napoleona I., je il Saint Hilaire svoje žete nagovoril: "Tovariši! Sedaj li, ali naj postane Napo-Bonaparte dosmrten konzul fran-ali ns! Vsak naj voli po svojem aju, jaz nožem čisto nie vplji-glaso vanje. — Pristaviti dam prvega, ki ne bode ustreliti vpri-republika! Ži- il celo poginili. Drugi so bili vedno na straži za "svjatuju Matušku Rusj", a tretji, element mladi in mnogo bolj živi — šel je predaleč in hotel <( osrečiti" "Barbarski Vzhod" s "kultu-roj" Zapada— V steni domačega ognjišča je pa neumorno glodal in glodal črv. In kedo je ta črv v srcu ruskega naroda? Židje!! Ej, gospoda, ta ocrba Azije z Evropo ni nova. Zid je so se vtihotapili najprej k zapadnim Slavjanom in s Poljsko jih je podedovala Rusija. (A v Avstriji zatirajo Slavjane toliko Židje, kolikor Azijati Madjari!) Kaj tatarski jarem! Neznatna šiba božja v primeri s to strašno nevarnostjo, ki jo predstavlja za Rusijo — Židovstvo! Momsen sam je rekel, da Židovstvo razjeda vsaki narod, kjer je našlo svoje ubežišče. Posebno pa naj pomnijo to aksijomo — Slavjani, ktere razdvaja le Židovstvo, prednja straža Nemcev povsod, kjer bijejo boj za obstanek — Slavjani! -Taz se izogibam imen slavjanskih narodov, kakor jih dele po narečjih! Kajti v dvajsetem stoletju, ktero vendar niso nazvali prehitre "Slovanski vek", posebno pa sedaj, ko se je na Daljnem Izhodu preliva kri naših bratov Slovanov, se mi zdi, da jaz kar nič ne čutim, da sem slučajno Slovenka, ali da je moj znanec Čeh, da je moj direktor Rus. Ne Slovenka, ne Čeh, ne Rus, Slovani smo vsi skupaj! Ako zmaga Rusija, bode dvajseti vL' res slovanski vek! Meni se dozdeva, d i zapadni Slovani umejo ulogo Rusije. Saj pričajo o tem telegrami raznih društev, glavnih mest na Češkem, Mora vskem. Hrvatskem, v Sloveniji, telegrami "slovenskega ženstva", ki ga je podpisalo več nego sto zavednih Slovenk, kterih imena sem eitala v "Novem Vremeni." Japonska se mi vidi, kakor novo pobarvana skrinja. Ah, lepa , lepa ! No pa le sedi na njo prijatelj, Buh ! In že sediš — a ne na Skrinji. Največ svoje zlonosne kulture so si Japonci nabrali v Angliji. V svojih m. rnarič-nih šolah so se tudi učili po anglijski knjigi, kjer je črno na belem, da je za sovražnika jako ugoden hipni napad na svojega tekmeca pred napovedjo vojne. In natanko so se učenci ravnali po nasvetih svojih učiteljev. Plan je bil na široko zasnovan, le izpolnili so ga slabo, kar je v dokaz, da je njih kultura prisiljena, nepopolna, površna. Sedem let so se pripravljali, sklenili zvezo z Anglijo, naposled izgubili ves svoj ugled celo pri svoji zaveznici, tako, da še celo posojila dobivajo le s težavo v Angliji in v Ameriki! Narod v Japonski pa že sedaj trpi glad... In naj so si poljski dijaki iz Avstrije pošiljali še desetkrat v Tokio "Vivat Japonska" in naj ameri-kanski. angležki, poljski, ruski in drudi Židje podarijo deset ladij oklop-nic, narod v Japonski bo vendar kričal: "Dajte nam kruha!" (Dalje prihodnjič.) ca ptujih rok. Dogovori med Srbijo in Bolgarijo so končani ter bodo iročeni javnosti. V teh dogovorih so zajamčeno zahteve obeh držav; oba naroda sta jih sprejela z največjim zadovoljstvom, ker je to začetek skupnega dela in so odpravljene vse ovire, ki so ovirale zbližanje obeh narodov. Bolgarska mladina je vrnila obisk srbskim tovarišem. Posebno odposlanstvo srbske omladine je ob meji pozdravilo bolgarske goste in jih slovesno spremiio v Belgrad. Na postaji jih je pričakovalo na tisoče ljudstva. Sam kralj Peter je goste pozdravil s balkona svojega dvora, a prestolonaslednik Gjorgje je z bratom in sestro bival nekaj časa med gosti v parku Sošutnjakn. Bolgari so bili očarani od ljubeznivosti srbskega vladarja. Bolgarski gostje- so se tri dni mudili v Belgradu. Na kongresu so sklenili, da pošljejo okrožnico dijakom vseh evropskih vseučilišč, v kteri opišejo bedno stanje ljudstva v Starej Srbiji in Macedoniji. Na kongresu je bivši minister Jo-van Djaja predaval o političnem značaju zveze med Srbi in Bolgari. Na-glašal je, da mora Maeedonija dobiti svojo avtonomijo, ker sicer bi se za njo pulili Srbi in Bolgari. Avtonomna Maeedonija bi bila tretji član balkanske zveze. Dr. Momčilo je predaval o gospodarskem značaju zveze med Srbijo in Bolgarijo. Priporočal je carinsko zvezo Srbije in Bolgarije, ki bila začetek politične zveze. Po kongresu je bolgarska mladina odpotovala v domovino srčno pozdrav Ijana od belgrajskega meščanstva. V spremstvu je bilo tudi veliko častnikov. Mladina se je razšla v prepričanju, da je vrgla seme v rodovitno zemljo, ki rodi lep sad. Spremstva se je udeležil tudi pisatelj tega dopisa, ki je v pogovoru uglednimi bolgarskimi politiki — pisatelji in časnikarji — o bolgarsko-srbskej zvezi dobil razna pojasnila. Poročati vam hočem o tem vprašanju, ki utegne biti velikega pomena za balkanske narode ZADNJA LAŽ. "Babica, Andre je pisal. On pride in jaz sem brž sem hitela, da Ti pri nesem to veselo novico; kajti presenečenje bi Te lahko preveč razburilo, če bi slišala naenkrat njegov glas." Stara, slepa žena v naslonjaču se zgane in se skuša smejati. Globoke brazde temnijo njeno čelo. Teh par kapljic krvi, ki še kroži po njenih žilah, ji stopi v obraz in ji rdeči rumenkasto lice. Njene tresoče se roke oklepajo Julijine bele ročice in vzdihujoč povprašuje: Zakaj si preuehala govoriti? Za-|Vaj so tvoje roke tako vroče! Povej ' mi resnico! Saj veš, da sem še iz onih dobrih starih časov, ko so še imeli ljudje pogum, vse prenesti. Zdravniki so te opozorili, da ugasuje luč mojega NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem društvenim bratom društva sv. Cirila in j ^vljenja in ti si poklicala svojega Ua^/vJo ■* n T a TV t _ t i mfl7n rla m i ?aficnc olflna nni " Metoda štev. 16 J. S. K. J. v Johns townu, Pa., da se prihodnjo nedeljo dne 5. junija t. L za gotovo udeležijo moža, da mi zatisne slepe oči. Julija se je komaj obvladala. O, babica, kako moreš kaj tacega mesečne redne seje. Ob tej priliki se misliti- Lorlin mi je včeraj rekel, bode volilo tudi v novi odbor ter bode da * j znatno boljše. V dveh, treh društveni tajnik sporočil celoletni ra- tednih se bodeš zopet po našem vrtu 5un društva in društveno finančno pPrehaja!a, potem mi pač moraš obstante. i Uubit i, da bodeš v bodoče bolj pre- Zatoraj, bratje, udeležite se polno- vidna ". številno, vsi do jednega, posebno oni, ■ '' Moje drago srce! Kako si dobro, koji bivate izven Johnstowna. .kakor angelj. Toda jaz si ne zidam Z bratskim pozdravom 'gradov v oblake. Andre se ne povrne Frank Jakopič, Mike Štrukelj, s Potovanja tako brez vzroka." predsednik. tajnik I "Babica, pa si že pozabila, da mora -------I_ bit do dirke tu?" Kje so Fran Vovk iz Zabič v Istri,' Stara, slepa žena molči malo časa Valentin Horvatin iz Reke in Josip kakor bi premišljevala skrivnosti, po-Kapš iz Trnovega? Baje so vsi trije tem pa zašepeče: v Pittsburgu, Pa. Za nje bi rad izve-' "Povej, ali veš za gotovo, da je od-del: Alojzij Simšič, 1019 Wisconsin potoval? Slepi, bolni starici se lahko Avenue, Sheboygan, Wis. kaj natveze." ~~ -- ■ Julija zardi in jo prekine. Kje je Ivan Hiti, doma z Loškega | "Babica, tega bi ne bila pričako-potoka9 Zanj bi rad zvedel: Fran 'vala od tebe. Zakaj bi ge ti zlagala, Bartolj, P. O. Box 141, Straight, Pa. tebi, ki te ljubim in spoštujem, kakor (2-3—6) lastno mater T" "Ne srdi se, moj otrok! Hudobni jeziki so mi rekli, da ne ravna tvoj mož lepo s teboj in da ti dela njegova lahkomiselnost in brezbrižnost mnogo žalosti.'' "Ti niso menda tudi pripovedovali, da me muči, da me je zapustil? O, te grde klepetulje?" "To je torej prazno besedičenje, samo iznajdba nevoščljivih ljudij? In vidva se še ljubita vedno tako vroče in iskreno, kakor tedaj, ko sem vajino zaroko blagoslovila?" Julija pogleda v nemem obupu proti nebu in prosi, da naj ji dajo nebeške sile moči. "Ti si tisti dan naju osrečila, babica. Danes se ljubiva še iskreneje, kakor tedaj, ko si najino srčno zvezo blagoslovila." "Hvala ti, moj otrok, ti si mi vzela veliko težo s srca. Toda oprosti, da te mučim, povej, če ne kali kakšna senca vajino zakonske sreče, zakaj ne nosiš več poročnega prstana na prstu?" Mlada žena se strese pri tem vprašanju, ki ji je prišlo popolnoma nepričakovano. Potem se ohrabri in bistro se .vmejoč vzklikne: "Ampak, babica, to je že zdavnaj iz mode. Žena, ki drži kaj na lepo vedenje, bi se sramovala sneti rokavico, če nosi poročni prstan. Ta počiva v moji omari". Stara £ena stisne plaho obrvi. "O jej, moj otrok! Nekdaj smo imeli poročni prstan za sveto stvar in pomenilo nam je nesrečo, če smo ga izgubili. Poročni prstan nam je bil jedini kras, ki smo ga vzeli v grob. Naša sentimentalnost je bila plemenitejša, kakor vaša koketerija." Mlada žena je mirno poslušala. Poravnala je blazino b. "aiei s svojo mehko roko in šepetala: 'Bodi mirna, babica, še danes zvečer si «?a zopet nataknem. Sedaj moraš pa mirovati. Dr. Lorlin mi je rekel. da te ne smem utruditi. Zadremaj malo, jaz ostanem pri tebi." Bolnica je zadremala. Le tiho. tiho se splazi skozi spuščene zavese žarek luči v tiko sobo; hrušč prodira le votlo s ceste v sobo, le brnenje muh se sliši, ki letajo semintja. Mlada žena se zgane vsakokrat, koli korkrat voz pred vratmi obstoji. Včasi se vzdigne in gre po prstih ven. da po-rleda na uro. — Bode li držal besedo? Ali naj bi bila njena žrtev, njena nadčloveška žrtev, ki jo je prinesla, ko so ji zdravniki katastrofo prerokovali, zastonj ? O, kako se je tresla, ko je stala pred njim, skoraj brezzavestna, in ko jo je meril on z vprašajočim pogledom. In potem, potem ga je prosila z napol za dušenim glasom, naj pozabi za kratko urico, da ne bodeta danes, jutri zakonito več mož in žena, naj da tolažbo umirajoči, da je njena vnukinja srečna, ljubljena žena." "Dajte ji to tolažbo." Nato je Andre zasmehuje odvrnil "Še vedno tako sentimentalna? Toda naj bode, igrai bodem v ti družinski idili" Starka se je vzbudila in zdelo se je, aa njene tresoče se roke nekaj iščejo "Hitro zdravila, zadušim se, moje srce je obstalo. In Andre še vedno ni prišel. O, Julija, moja uboga Julija jaz sem imela vendar prav." Vtem trenotku odpre služkinja vrata in vpraša tiho: "Sme li gospod grof vstopiti?" "Andre je prišel*', zakliee mlada žena veselo. "Ni res, ti dovoliš, da mu hitim nasproti." Hiti mu nasproti in rdeča od za drege jeclja pretrgane besede, ki jih spremlja z glasnimi poljubi na roko. "0, moj ljubljenec, zdaj se ne ločiva več; tako je žalostno, če te ni. — Ko bi bil dalje izostal, bi bila šla v samostan. O, kako se bode babica ve selila." Andre stopi k naslonjaču in se spn sti mehanično pred njim na tla in jeclja: "Babica, tu sem zopet!" Umirajoča pa šepeče s posebnim glasom, ki se zdi, kakor bi prihajal z onega sveta. "Ljubita se, moja otroka, ljubita se vedno in večno. In ti, moja Julija, si natakni poročni prstan, prineslo bi lahko vajini ljubezni nesrečo, če ga ne bodeš nosila." Sekunde so pretekale. Bolnica utihne. Smehljaj še, in vzdihnila je. uSe želite česa?" vpraša grof in vstane. "Ne! hvala, da ste svojo obljubo izpolnili." Pri vratih obstoji obotavljaje se. — Dve težki solzi spolzneta Juliji po licih in vzdih se izvije iz njenih prs. On stopi za korak nazaj in ji osramočei ponudi roko. * Julija!" pride proseče izmed nje govih bledih ustnic. "Julija, oprosti!' Za trenotek se obotavlja • potem se vrže v njegovo naročje, in tok - ročih solza se vlije iz njenih očij Nobena beseda ne Gnečt.ščuje te ^te ure. Andre in Julija poklekneta pred mrtvo grofico in iz očij, mokrih t d solz, žari novo upanje nova sreča. Kranjsko slovensko katoliško svete Bartoe v Forest City, Penna, Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t PennsylTanyk ODBORNIKI: Pre nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, n« pri prodaji tiketov, Fr. Sakier, 109 Greenwicb Str. v New Yorku, lato se ie vedno k njemu uucci. DraStveno glasilo jo "Glas Naroda". PRAVA SREDA JE ZA NAS NAROD 1 jo) ko najde tukaj na tujem syetu v slučaju bolezni, človeka, mu z mirno vestjo zaupa, znajoČ, da če bit v kratkem času popol- M w noma ozdravljen od svoje bolezni. ^ Tse novine ga jed 11 ako slave in hvalijo zaradi njegovega irl iikušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kaSelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizei*., prelivanje krvi, griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v gnžu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, Šumenje v usesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolešti. 1'rof. ('ollillS je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Collins-ovaj Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor 111 mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov 111 tudi ta mi ni mogel pomoči. Jankopl.Krilcic tako da sem se odločil da 1 yrone, Pa. nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. kom tudi "e iednega centa. Reading Da, Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila ranu sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 TV. 3-ltli Street, New York. Prof. Collins Vam bode dal na podlngi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. želodca in slabo prebavanje želodca ozdravljen. Bolezen na pln-caeh naduha in kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. 7 Simon Lnzar, BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj> SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in regallj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdlce. Na zahtevo po5!jemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bo de m o v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. čbbl v. ugoslovanska — .......i' ■■" RAZNOTEROSTI. ''^SiaiMBHiAi -------mmm Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sod&ž, v ELY, MINNESOTA. UBADNmii Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Min«. Podpredsednik* JOHN KER2 IŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Caltunei. Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohi«. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Miim. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburj, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Broidch, Ely, Minn., po srojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajnika: Ivan Govia, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvena glasilo je: "GLAS NARODA". Evropejske in druge yesti, Dunaj, 2. junija. Predsednik tukajšnje zemljiške posojilnice ("Boden Kredit") "baron" Besezny, ia bivši glavni intendant "dvornega" crledi-š?a, je postal slaboumen in so ga morali poslati v norišnico. Budimpešta. 2. junija. Tekom včerajšnje deliate v avstrijskih delegacijah o avstro-oirrskih zahtevah za vojno mornarico, dejal je admiral Spnun, da bodo mornarico hitro pomnožili. Torj>odovke bodo že tekom leta za moderno brodovje nesposobne. Avstrijska vlada želi imeti toliko število ■vojnih ladij, kakor I. 1870. Tudi pulj-sko In k o bodo še bolje utrdili in zgradili jeden podvodni Čoln. Berolin, 2. junija. Poljski Pisatelj Henrik Sienkiewicz od^wtuje v Man-džar. Kiel, Nemmčija, 2. junija. Semkaj je dospela komisija ruskih inženerjev. kteri bodo nakupili več parnikov za rusko vojno mornarico. Paris. 2. junija. Newyorski governor Odeli obiskal je včeraj tukajšnjega ameriškega poslanika Porterja, ka-ori postane bajegoverner države New York. Kasneje je poslanik obiskal go-vernerja. Lisbona, Portugal, 2. junija. Semkaj so dospeie ameriška vojna ladija "Kearsartre". 'Alabama' in 'Maine.' Yokohama, 2. junija. Semkaj je dospel ameriški parnik "Korea", na kterem se je pojavil slučaj kuge. Parnik mora ostati v 14dnevni karanteni. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Katarina Dimnik, gostija, SO let, Predilne ul. št. 10; Olga Frank, čevljarjeva hči, 11 mesecev, Turjaški trg 2; Ivana Sturm, mizarjeva hči, 8 let, Karolinška zemlja 1; Jera Zaletel, posestni-1 ca, 72 let, Poljanska cesta 20. — V bolniei: Jožefa Fatur, posestnikova žena, 29 let; Ivan Košir, delavec, 45 let; Gregor Končan, delavec, G3 let; Fran Vidmar, dninar, 25 let. Mrtvega so našli v občini Gorenja Krka 72 let starega v Hotie pri Litiji pristojnega berača Mat Tomšiča. Smrt alkoholistinje. Tobačno delavko Cecilijo Verdir r.a Giincah so 8. maja našli mrtvo v njenem stanovanju. Zadela jo je kap, ker se je pre-obilo napila špirita. Nevaren tat prijet. Mestna policija ljubljanska je aretirala zelo nevarnega tatu Jak. Krta, po domače Sim-novea iz Klanca, pristojnega v Hrast-ji pri Kranju, kteri se je vlačil po mestu. Krt je iz Ljubljane izgnan in že večkrat radi tatvine in goljufije kaz novau. Izročili so ga sodišču. Tudi njejrova žena je radi tatvine v Begunjah v petletnem zaporu. Skrivnostna pisma. Št. Peter, dne 15. maja. Železniška čuvaja Ignacij Taufer in Matija Glažar sta našla 14. maja 35 pisem, ki so bili 13. maja zvečer iz Trsta idočega vlaka ven vrženi. Pisma so vsa iz Amerike poslana na Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Hrvatsko. Poleg teh pisem je bil jeden listek oziroma nakaznica na 2000 Pisma so bila vzeta iz kovert. V Ameriki so bila pisma dana na pošto 27., 28., 29. in 30. ar rila. Od avstrijskih post nima nobeno pismo pečata. Vidi se toraj, da so pisma prišla v nepoštene roke in da se je v njih iskalo denarja. Pisma so oddana na orožniško postajo v Št. Petru. Dne 15. riaja je železniški delavec Viktor Kojaner- našel še tri pisma, tako da jih je vseh skupaj 38. V kamnoloma podstdc je v Škofji Loki delavca Valentina Rakarja. Ka-mu je zlomilo nogo ŠTAJERSKE NOVICE. Celjski nemčurji štrajkajo. Celje, 16. maja. Danes ob 11. uri dopoludne ,}e bil sklican občinski zastop v Celju, da izvoli v okrajni zastop 7 članov. Volitevseni mogla vršiti, ker je prišlo premalo občinskih svetnikov k seji. Roparji na Pohorji. Aretovani laški delavci niso bili člani roparske tolpe na Pohorji. Ti delavci so izvršili le nekaj drugih tatvin. Vsled varnostnih naredb se je roparska tolpa razšla ali pa šla na nrvatsko. KOROŠKE NOVICE. Požar ob Vrbskem jezeru. Iz Celovca se poroča: Mnogoobiskana gostilna "Alpe" ob Vrbskem jezeru je IG. maja popolnoma zgorela. PRIMORSKE NOVICE. Na deželnem sodišča so se vršile sledeče kazenske razpravej Proti 27-letnemu kamnoseku Ivanu Norbedo, 21 letnemu mornarju Gustavu Priora in 23Ietnemu kočjažu Ivanu Lonzar, kteri so vsi doma iz Kopra, radi zločina tatvine. — Ti trije ptički so dne 31. januarja t. 1. ukradli v stanovanju gospe Uršule Perhavc v Kopru več raznih dragocenih predmetov v skupni vrednosti 140 kron. Uzmoviči so dalje časa ostali neznani. Le njih naslednje podjetje jih je ovadilo, da so oni trije bili avktorji tatvine na škodo gospe Perhavc. V noči od 2. februarja so se namreč ti trije ptički nahajali z njihovim prijateljem (?) A. Katajem v neki kavarni v Kopru. Vporabivši priliko, da je Kataj vsled preveč popitih opojnih pijač zaspal, so mu ti njegovi prijatelji (!) ukradli iz žepa listnico, v kterej je imel Kataj 420 kron. Dne 26. februarja so bili uzmoviči vsled te tatvine aretovani. kajti razne priče so trdile, da so svojimi očmi videle, ko so okradli Ka-taja. V zaporu je pa toženec Ivan Norbedo povedal nekemu sojetniku, da so oni, Piora in Lonzar, pokradli tudi pri gospej Perhavc. "Sedaj so na razpravi vsi trije trdovratno tajili svoja zločina, kar jim pa ni po-masralo prav nič, ker jih je sodišče obsodilo: Ivana Norbedo na 10, Gustava Priora na 18 in Ivana Lonzarja na 16 memseeev težke ječe, poostrene z jednim postom na mesec. — Proti 391etnemu Ivanu Vojska, iz Doba pri Kamniku, radi zločina tatvine. Vojska je namreč živel več. časa skupaj s Katarino Veljak. Dne 27. marca t. I. je Vojska vzel iz neke omare svoto 56 kron, kteri denar je še tisto noč zapravil. Ko se je drugo jutro povrnil domov, mu je Katarina zagrozila, da bode prijavila policiji radi tatvine. Vsled tega jej je on obljubil, da jej bode čim prej povrnil denar, ktera obljubo je tudi sprejela. Nekoliko dni /.atem ga je pa vseeno prijavila. Na razpravi je Vojska povedal, da ga je Katarina prijavila zato, ker sa je hotel ločiti od nje. Sodišče ga je oprostilo obtožbe. Ptički v kletki. Policijski ofieijal Jurij Titz je aretoval 321etnega Ivana Spetz, kteri je meseca marca, v družbi svojega brata Frana in Alojzija Belie, okradel slaninarja Botteri, prouzročivši istemu 2000 kron škode. Belič in Fran Spetz sta že dalje časa pod ključem v Trstu, in sicer prvi od dne 25. marca a drugi par dni pozneje. Tudi ta dva sta bila aretovana po tržaškem oficijalu Juriju Titzu in na podlagi njegovih poizvedovanj. Dela v tržaškem pristanišču. Iz Trsta se poroča, da je vlada sprejela ponudbo tvrdke Faccanini, Galimber-ti in Piani, s ktero se ta tvrdka zaveže, da dovrši prvi del načrta tržaškega pristanišča tekom štirih let, to-raj do leta 1908. Zopet aami ptujci! Kaj je ženska? Jeden znamenitejih skladateljev je sestavil za žensko sledečo definicijo: Petnajstletna je pravo vreteno: Arpeggio; 201etna gospi-ca allegrovivaee; v 30. letu postaja — aceordo-forte; v 40. letu stopa v — andante; v 50. letu pričenja — rondo finale; a v 60. letu prihaja — tremolo bolla cordina. Statistika o poljubih. V oporoki nekega londonskega čudaka se je na- | šla natančna statistika poljubov, ki j sta si jih medsebojno dala z ženo v 20Ietnem zakonskem življenju. V pr- | vem letu so dosegli ti dokazi ljubezni velikansko število 36,000, t. j. okolu I 300 poljubov na dan. V drugem letu I se je število že zmanjšalo za polovico,' v tretjem letu sta jih zmogla na dan povprečno 10. Po petih letih šteje le Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Ethiopia 1. junija iz Glasgowa z 259 pot. Dospeti imajo: Teutonic iz Liverpoola. Graf Waldersee i« Hamburga. Deutachland iz Hamburga. Princess Alice iz Genove. Slavonia iz Reke. Mongolian iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. še dva poljuba na dan, za "dobro ju-| Liverpoola. t.,." in ---tx.1 Paul iz Southampton*. Celtic iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Kroonland iz Antwerpena. Astoria iz Glasgowa. Potsdam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. si le tuintam še zmenjala kak poljub.' To je osoda vsega lepega in mičnega na zemlji. Dosedaj še vedno. Anglež se je peljal na sprehod v odprti kočiji. Začelo je deževati in bal se je zmočiti lepo belo obleko. Ob cesti nagovori kme-J tiča: "Očka, ali mi morete povedati, ali neha deževati?" Kmetic preudar-ja nekoliko, nato reče: "Dosedaj je še vedno nehalo." Različno mnenje. Blaž: Ali veš, da Adam ni bil zadovoljen brez žene? Tomaž: I znabiti da res ni bil, a po-' misli, da takrat še ni razločeval dobro od slabega. Zgodovina brade. Stari Hebrejci so bili ponosni na svoje dolge brade; ravno tako narodi na Jutrrovem sploh in za Mohamedanca je do sedaj sveta prisega, ki jo je storil "pri bradi pro-rokovi". Stari Egipčani niso nosili brade in ravno tako Rimljani ne. — Etruski je imel dolgo, špičasto brado.' Aleksander Veliki je prepovedal svojim vojakom nositi brado. Anglosasi so nosili brado do pasa in Viljem I. je to navado prepovedal, vendar je vedno trda šla in ob času Henrika VIII. je bil celo zakon, da mora v gostilni še enkrat toliko plačati, kdor ima najdaljšo brado. | Kraljica Elizabeta je izdala celo zakon, da mora plačati vsak tri šilinge,' kdor želi nositi brado. Na Franco-' skem je postala brada Henrika IV. nekako zgodovinska. Na Napolitan-skem so celo šiloma vojaki gonili kosmatince brivcem. General Havnau je imel brado, dolgo skoraj pol metra, in husarski dostojanstveniki so imeli navado nositi brke 12—18 palcev dolge. Mesto Ortona na otoku Tenerifa ima morda najugodnejše podnebje1 med vsemi mesti na zemlji. Najmrz-leji mesec, februar, ima srednje to-' plote 19, naj vroče ji, juli, pa 25 stopinj Celzija. Azovsko morje, čegar največja glo-bočina je znašala pred 20 leti le še 16 metrov, se čimdalje bolj zmanjšuje. Po točnem merjenju je dokazano,-da se je v zadnjih petih letih 1,200,000 hektarov njegovega morskega površja spremenilo v močvirje, tako, da je vsled tega promet iz pristanišč v Tagan-rogu in Rostovu v Črno Morje zaradi plitvosti precej težaven na večih mestih. Avstralija ima 4 milijona ljudi, a zamogl.a bi jih lahko imeti 100 milijonov glede na njeno ob -ižnost, ki znaša 7,929,000 kvadratnih kilometrov, in je28krat večja nego Italija Odpljuli so: Grosser Kurfuerst 2. junija v Bremen Moltke 2. junija v Hamburg. La Touraine 2. junija v Havre. Odpljuli bodo: Pretoria 4. junija v Hamburg. Lucania 4. junija v Liverpool. Germanic 4. junija v Southampton. Vaderland 4. junija v Antwerpen. Ethiopia 4. jun. v Glasgow. Statendam 7. junija v Rotterdam. Slavonia 7. junija v Reko. Alice 7. junija v Bremen. Teutonic 8. junija v Liverpool. Mongolian 9, junija v Glasgow. La Lorraine 9. junija v Havre. Deutschland 9. junija v Hamburg. Celtic 10. junija v Liverpool. Irene 11. junija v Genovo. Umbria 11. maja v Liverpool. St. Paul 11. junija v Sonthanmpton. Kroonland 11. junija v Antwerpen. Waldersee 11. junija v Hamburg. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 So. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. NOVA PAROBRODHA ČRTA MED JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O. KT7RZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna poši- J ljatev registrirana. NAZNANILO. Vsem članom društva Sv. Srce Jezusa, št. 2, J. S. K. J., v Ely, Minn., se tem potom daje naznanje, da je bilo pri redni seji društva dne 22. maja sklenjeno suspendirati vse člane, ki ne plačajo svoje mesečnine in ases-menta do prvega dne vsacega meseca. tTljudno prosimo toraj vse oddaljene člane, kterim ni mogoče plačati pri seji, naj gotovo pošljejo svoto do zgoraj omenjenega časa in si tako prihranijo neprijetne posledice. Nadalje tudi prosim vse člane, ki še niso prejeli novih certifikatov, da se kmalu oglasijo ter mi navedejo svoje naslove, da zamorem iste odposlati na pravo mesto. Vse dopisovanje je nasloviti: Jacob Petrič, Box 1027, Ely, Minn. J. Petrič, tajnik. KJE JE FRANJO STAUD in MATIJA JAKOPIN, prvi je z Spodnjega štajerskega, drugi pa iz Ljubljane. Za naslove bi rad zvedel: Rudolf Vertnik, 217 E. 78th St., New York ..City. (1-2 6) Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti način, kakor doma na Zr an j skem. NAROČB AM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O* PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi nožtne znamke. "Glas —: VABILO :— Društvo sv Alojzija št. 43, J. S. K. J., v East Heleni, Mont., priredi dne 12. junija v dvorani Nik. Maroniča.. veselico s plesom. .. Pričetek ob 8. uri zvečer. .Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate tukaj-jinje okolica, jd ODBOR. TRSTOM, REKO '1 NEW Y0M0M W Cena $28 in $30. UN10NE AUSTR1ACA DI NAV1GAZI0NE fAA?rs™° _ AMERICANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVIC BRZOPARNIKE "FRIEDA", "GERTY" in "GlULIA", kteri so napravljeni navlašc za potnike medkrovja in bodo plinli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno Iu5 m razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te dražbe, ali O. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje i z; New Torka dne 7. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Gunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Loarborn St., Chicago. p POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sene otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu"t 617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, L.vrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, SG pri meni na razpolago. Nadalje )• vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralnt miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve) vrsti za. točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel* Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat pofiastiw s svojim obiskom! Mohov Mladič. 617 Sc. Center Av., blizo 19. nk. CHICAGO, ILLINOIS. iVUobam* tm tihirm Nižje podpisana priporočani potujočim Slovencem i a Hrvatom svoj......... SALOON 107 109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob6.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. oTo StoxLiclx, o Pl/ JE. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Sire Screw B navijak. Cena uram: Nikelnra........Jt> 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak______$12.00 Srebrn:, ^ra...... z dvema popovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.oo navedenim cenami Cena ,,Fahys Cas;-s Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " #14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-« 3 3 kannov........$14.00 Opomba: Vse nre sr. najboljše delo E!gin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Chicago, 111. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich SU, New York Jacob Stonic^ 89 £. Madison Street, CHICAGO, H.L. Xj±£rboIfec. Kmetski triamvirat. HietoriSen roman. Spisal A. Koder. i a (Dalje.) Jela je tedaj postala nevesta, predno bi si bila sama to dogla domišljati. Zaradi tega so se jele pripravljati vi-dezno nepomenljive, a vendar velike priprave za bodočo poroko. Poslednje pa se ni zgodilo brez posebnih vzrokov. Uijeva in Guzetičeva dobro premišljena politika je določevala tu. S sijajno poroko jednega najbolj sumljivih kmetov pokazati se je hotelo vladi in plemenitaštvu, da je na krivem potu po svojih ovaduhih. Kdor ima v mislih uporne ideje, ne išče v novo stvarjenem rodbinskem življenju najhujšega naravnega nasprotstva svojej lastnej srečL Srečna je bila misel nujne Guzeti-čeve poroke in tako pomirovalna, da so zmajevali skrivni uporniki z glavami in čudeč se povpraševali: Čemu bas sedaj ženitovanje, ki nas oškoduje za najbolj pogumnega zaveznika. Služiti dvojnej ljubezni v viharnih dnevih, to ni lihka stvar. Skrbeti je moral Guzetič tedaj, da se ne razširijo preveč take slabe misli med narodom. Zaradi tega je pospešil ženitovanjske priprave in razposlal okrožnico, v ka-terej se naznanja, da je prvi večer po Guzetičevej poroki čas splošnega Lvstanka in da naznanijo kresovi, ki se t ?daj po višinah videzno zažgo v zna en je vesele poroke, bližajoči se tre-notek boja pravice nad krivico. Ta okrožnica ni bila popolnoma resnična. Določilo se je namreč tajno, da se izogne slovesnost vsakej javnej radovednosti, naj se praznuje poroka v ožjem popolno rodbinskem krogu dva dni pred javno razglašenim obrokom. Poslednja prememba ženitovanjske ga programa je bila znana le Pasancu in nekterim osobnim prijateljem Tlijo in ženina Guzetiča. Niti begu Gubcu se ni poročalo o tem iz znanega uzro-ka; kajti on je javno izrekel svojo ne-voljo zoper ženitovanje v takem tre-notku, ki zahteva ves pozor za pre imenitne javne zadeve. A naši znanci so se motili o tajnosti bodoče poroke Preveč se je zanimal beg Gubec za krasno hčer svojega bojnega povelj nika, da bi ne bil zvedel te pomenljive in nerazumne premembe. Maščevati se je hotel nad to neodkritosrčnostjo svojih zaveznikov in brez najmanjše ga suma prečrtati njih skrivni račun Povabil je namreč šest dnij pred jav no določeno ali štiri dni pred tajn zagotovljeno poroko, in sicer videzno kakor da bi ne imel najmanjšega poj ma o poslednjem, Ilijo Gregoriča. Gu retiČa in Pasanca v noči na svoj dom k zadnjemu odločilnemu posvetova nju. Ko se triumviri ondi točno zben s svojim izbranim vojskovodjo in iz voljenimi stotniki, opominja jih Gu bec še jeden pot k vztrajnosti, pogu mu in k pokorščini v vseh vojnih za devah. Posvetuje se tndi še jedenkrat ves vojni črtež, ki smo ga objavili prejšnjih poglavjih. S posebno zado-voljnostjo pa se v zboru konstatuje, da se je povoljno posrečilo vtihotap-Ijenje orožja in izvrstna razdelitev med kmetstvo v posameznih okrajih. Ni je namreč skoro večje vasi ob br-vatskej meji, kjer bi ne bila pravilno oborožena najmanj četrtina vsega možtva, ostali del pa z domačim orodjem vsake vrste, s sekirami, vilami, kiji, lopatami itd. Konečno omenja Gubec še javnih znamenj občnega vstanka. On opominja, naj se strogo ne zanašajo na določeni čas v noči od zadnjega prosinca do prvega svečana; kajti poročila, ki jih ima on od svojih prijateljev iz Zagreba, govore jasno, da sumi vlada o njihovih namerah, in kmetstvo ni varno, da ga, predno si domišlja, ne prehiti nasprotna moč. V potrdilo izgovorjenega opominje-vanja prečita Gubčev tajnik Igo Jurič pismo iz Zagreba, v kterem se naznanja, da se ondi opazuje nenavadna vladina delavnost in skrb za javni mir in da je napovedano pomnoženje endotne vojaške posadke. "Iz teh veljavnih uzrokov opozoru-jem vas, prijatelji", nadaljuje Gubec, "da se ne zanašate na strogo določeno uro. Prvi kres. ki se zakuri na višini ob kranjsko-hrvatskej meji, naznani nam jasno, da zgrabimo vsi brez izjeme za orožje. Osobito vidva poveljnika in častnika, prijatelja Guzetič in Pasanec, ki imata voditi najbolj skrajni upor na Kranjskem in na hr-vatsko-štajerskej zemlji, ne zamudita trenotka! Hitita brez odlašanja na svoje mesto! Preimeniten je vajin nalog in odločilen v vsem podvzetji. Ako hočemo, da se kakor blisk razširi upor črez tri dežele, zanetiti ga moramo skoro v jednem trenotku na treh skrajnih mejah." Takova so bila priporočila in povelja prvomestnikova. Z navdušenjem so jih pozdravili zbrani možje in ob-ljubivfii potem, da jim ostanejo zvesti povsod in v vsakem položaji, so se razšli. — Zadovoljen je bil beg Gubec s svojim poveljem in z udanostjo svojih zaveznikov. In kakor da bi se hotel dejanski prepričati o njihovej zanesljivosti, vprašal je tajnika Juriča, ki je bil jedini ostal pri svojem poveljniku : "Kdaj praznuje prijatelj GnzetiS poroko z Hijevo hčerjo?" — "Devetindvajsetega prosinca", odgovori tajnik čudeč se, da se zanima Gubec za sploh znane zadeve. "In kdaj poči vstanek?" vpraša beg dalje. "Zadnjega prosinca", glasi se zo-' pet odgovor. " Pisar, vzami pero in napiši deset povelj našim deseterim paznikom na višinah ob hrvatskej, kranjskej iti štajerskej zemlji, kterim je naročeno zakuriti zadnji dan v meseci ondi pri-p-avljene gromade, naj izvršijo ta ukaz dva dni in jedno noč prej, t. j. osemindvajsetega prosinca." Čudil se je skrivaje tajnik temu nepričakovanemu povelju, a ugovarjati si ni upal strogim in odločnim besedam svojega gospoda. Napisal je deset povelj ter jih izročil vrhovnemu poveljniku. Ko se je pa pozneje z njim posvetoval Gubec, po kakovem potu bi se najhitreje in varno odposlala ta povelja, spozabil se je tako daleč, da si je upal dvomiti o ugodnem njihovem uspehu, ker je bil vstanek že določen na zadnjo noč v meseci. "Praznovati moramo primerno poroko svojega zaveznika", odgovori Gubec in pristavi smehljaje potem: "Prijatelj, kako morem poslednje storiti spodobnejše. nego če mu pri-gemo po gorah ogromne kresove ter ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sustaršiča, 1208 N. Centre St. Imenovani r»-•nod i* mai treevski doefauk. Rojakom v Clevclandu, Ohio, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja i« Neir Yorka, kjer točim izvrstno Leyay-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam rojakom za mu zadone zvonovi po treh deželah? Ker se ne morem osobno udeležiti te elike slavnosti, saj še niti vabljeni nismo, dvignoti hočemo njemu na čast v noči poprej najmanj dvajset tisoč mož, ki mu bodo vriskali k veselej in srečnej našej zmagi." Uganil je tajnik Jurič, kam merijo Gubčev besede, in spoznal je veliki razpor med njim in Guzetičem. V istej priči pa mu je tudi zasvetila sebična misel v glavi, ktero je že davno gojil. Namerjaval je že v začetku povzdi-gnoti se od prostega tajnika do vplivnega tri um vira, ako se posreči razpor v sedanjej zvezi. Poslednji pa je bil v sedanjih razmerah neizogibljiv. Lepo mesto se bode izpraznilo o prvej priliki. Zaradi tega je naposled odobraval Gubčevo izpremembo v načrtu in pristavil sam, kako neprijetna ali celo pogumna more biti baš v zadnjem najbolj važnem času Guzetičeva poroka. Najbolje bi bilo, ako bi se mogla skrivaje zaprečiti ter odložiti za srečnejšo dobo po slavnej zmagi. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTUICO, PODAGRO itd. in razne renmatično neprilike. SAnO i 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. TOLMAČA, ak« kedo poaesrečl in s« polko- 4vje t tovarni, da mn iztirjam •dikodniue, ker imam t tem že večletne sku&nje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-veatneiev. GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair SL, Cleveland, Ohio. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo viaood 35 do 45 centov salona; staro belo ali črno vino 50 centov salona. Reea-ling 55 ct. salona. Kdor kupi manj kakor 50 salon vina, mora dati $2.00 za posodo. D r • £ n i k od $2.25 do $2.76 Iona, sliveviea po $3.00 ifaioni. Pri večjem aaročilu dam popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 KNJIGE, "GLAS NARODA" prodaja po ~L sent Številko: Anton Bobek, poslcvodjs po drožmec Frank Sskser. 177* St d air St- Cleveland, Ohio. John Suetarii«. 1208 N Oso tre St.. Joliet, HL Frank Gabrenj*. SIS Pew«n St.. J»hn«town. Pa Frank A. Baudek. Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj se oglasi pri uprav-ništru "GU« Naroda". " m .' •• m > m m !<:*> m tip-;* • : ~ - J Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejena GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE riVO, prodajani DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA H RANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Kaše geslo toraj bodi: svoji k svojim! Marfcn Muhič. lastnik. ktere imamo v naši salogi in jih odpošljemo poštnine prost«, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitven« knjig«: S p«min na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 »t. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 16 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjig« so s zlato obrez«. Drug« knjige: Zbirka domačih zdravil 60 d Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 76 ct. Prešernove poezije, broširane, 60 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct, Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boer8ka vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 «t. Erazem P red jamski 15 ct . Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Posten j akorič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t-Najdenček 20 l i......................io.ooo „ .............................. s-doc .............................. H.ooo , La Gft»cogne",_____________________________________8.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj Daprej vedco cb četrtkih o\ ari dopoludne. Parniki odpljujejo Is pristaniičs itT 42 North Rirer, ob Motion Btreoi: ,Lt Lorraine", (ftLa Savoie", fLa Toaraine", ,L'Aquitaine", ,La Bretagne",.. La Champagne* *5.occ konjiklh Mod. s5.000 ,, „ i?.000 „ „ 16.000 „ ,, 9.000 „ k g.000 „ „ 9.000 „ h 10. *La Lorraine La Gascogne •La Savoie La Champagne La Lorraine 9. junija 1904. 16. junija 1904. 23. junija 1904. 30. junija 1904 7. julija 1904. La Gascogne *La Touraine La Bretagne *La Savoie La Gaseogne 14. julija 1904. 21. julija 1904. 28. julija 1904. 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904, Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glim igeieiji: )i BROADWAY. NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAND-AMER IS K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko i n pošto Zjedinjer/ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYK3AM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrijo* Itadi cene glej na posebej objavljenih Iistinak. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih;] DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 21 Krona. Iz ROTTEKPAMA Parniki o d p 1 j u j e j o: vsak četrtek in iz NEW YORKA ob 10. uri zjutraj. vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE« 3» Broadway, NEW Y0BX. 90-3 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekoinorska parobrodiin družba „Rndeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ****** ****** Philadelphia in Antwerpenoiru Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: WIDER LAN D vje so vpoistete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejšib za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uii dopoludne oil pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov a« je obrniti na: Office, 9 Broadway, New YVk City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century BnHding, SAINT iLOUIft 21 Poet Street, SAN FRANCISCO, - ali u ajeae uetepsuk*