Pog( fovor o vremenu. (Dalje.) Kmet: Kaj Vi, gospod učitelj, tudi opazujete vreme? Učitelj: Tudi pri naši šoli imam jaz to prostovoljno nalogo, da opazujem vremensko gibanje. To sem prevzel sam radovoljno, in opazujem po trikrat na dan ter zapišem vse, in konec meseca pa pošljem vse to c. kr. osrednjemu zavodu za vremenoslovje na Dunaj. Kmet: Kaj pa opazujete? Učitelj: Potrudite se z menoj, pa Vam pokažem. (Gresta gledat) Tu ined oknom imam barometer, na njem termometer; tukaj zunaj na severni steni imam še drug termometer. Kako vse to kaže, to zapišein zjutraj ob 7. uri, popoludne ob 2. in zvečer ob 9. uri. Poleg tega zapišein tudi, ali je nebo jasno, ali oblačno in koliko oblačno, potem, od katere strani oblaki prihajajo, kako močno veter piše. Vsako jutro tudi grem gledat na vrt v posodo, ki je ondi nastavljena, koliko je v zadnjih 24 urah dežja ali snega padlo. Kmet: A, zato se je Vaša dekla šalila, da Vi hodite zjutraj na vrt kravo mo)_t, pa da v neki posodi le vode ali snega v sobo prinesete. Učitej: Naj se Ijutlje posmehujejo; jaz delam to za znanstvo, pa tudi za kratek čas. Vrhu tega privadil sem se s tem točniui opazovanjem na red, ko me je skoro sram, da bi brez potrebe zamudil, kdaj o pravem času zapisovati. Pa me tudi veseli, ko vidim, da je res skoro vselej tako vreme, kakeršno mi naš dober barometer pove; pa tajetudi veliko stal. Dobila ga je naša šola od dobrega izdelovalca Dr. Houdeka iz Prage. Vse druge priprave, ki jih imam pri opazovanji, došle so mi pa brezplačno z Dunaja. Kmet: Ali se tudi drugi učitelji s tem pečajo? Učitelj: Kolikor je meni znano, je po Slovenskem prav malo vremenoslovskih opazovaicev; na Kranjskem jih je morebiti kakih 10, težko več; po drugih slovenskih krajih pa jih tudi veliko ne bode. Želeti bi pa bilo, da bi se s tem znanstvenim, kratkočasnim in neutrudnim predraetom pečali po vseh večjih mestih, zlasti po samotnih krajih. Posebno na visokih hribih in gorah je to opazovanje važno. Učenjaki pri omenjenem c. kr. tneteorologiškeiD zavodu postavljajo te vremenske postaje zlasti na gore, n. pr. na visokem Obirji jo imajo. Duhovniki, učitelji, orgljavci in cerkveniki imajo za ta posel dosti časa in znanja; naj bi ga prevzeli. Na visoki Šmarijni Gori pri Ljubljani je baje cerkvenik sam tak vremenski opazovalec. Kmet: Ali bi Vi lehko za našo faro vremc napovedovali? Učitelj: Ako bi dobival vremenske telegranae z Dunaja vsak dan, potem bi si že upal precej določiti. Malo kdaj bi mi pa izpodletelo, ako bi mi še iz bližine dohajala poročila, recimo iz Zagreba, Karlovca, Kočevja, Novegamesta, Ljubljane, Celovca, Celja, Ptuja i. t. d. Ali to bi prevcč stalo. Vsaj še za Dunajska brzojavna poročila ni vselej dobiti potrebnih 5 gld. na mesec. Ljudje, recimo omikanejši možje, bi že zlagali nekaj časa, a potem bi se tudi naveličali. Kmet: Ali vender bi bilo to za kmetovalca in trgovca važno, če ve, kakšno bode vreme. V slabem vremenu kmetovalec ne bode najemal delavcev, da bi kosili, želi ali v vinogradu delali. Trgovec tudi ne bi zvečer za sejem blaga na voz nakladal, če že naprej ve, da bode drugi dan deževalo ali snežilo. Učitelj: To je gola istina. Zavoljo tega v nekaterih krajih kmetijske družbe telegrafiijska vremenska poročila preskrbujejo. Ali pri nas se niti glavno vodstvo kraetijske družbe, niti kmetijske podružnice za to ne brigajo. Take vremenske napovedi uživajo vso čast v severni Ameriki. Tam pride vsak dan v vsako vas po telegrafu vremenska napoved, in ljudje ne gredo na polje, če se jim ne oznani lepo vreme. Zlasti je imenitno mornarjem vedeti, če jim preti nevihta, kadar se spuste na morje. To se dandanes povsod ob morji naznanja, kjer barke ostajajo. Za vremenske napovedi izdajo v severni Ameriki na leto več ko poldrugi milijon goldinarjev. 0 Amerikancih pa vemo, da ne izdavajo denarja, ako niso prepičani, da jim koristi. V Avstriji ne morejo toliko za ta namen potrošiti, tudi ko bi zelo koristno bilo — ker ni denarja. (Konec prih.)