226. številka._Ljnbljuu, t četrtek 2. oktobra 1902._XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša DoStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h. Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Humbug.
(Dopis z Gorenjskega.) Prebravši poročila o zakotnih političnih shodih naših klerikalnih kolovodij, ne ve človek, ali bi se gorostasnim burkam teh junakov smejal ali jezil nad far-barijami, kater« naš kmet tako verno posluša ter verjame kot evangelij, ali naj bi se čudil drznim čelom, s katerim si upajo ti apostoli našemu kmetu lagati. Ali je naš kmet res še tako neumen, da vse to verjame, kar se mu na farovških dvoriščih kvasi? Ali je naš kmet res toli narazsoden, da mirno posluša nasvete, ki so, ako se izpolnijo, prava poguba njegova? Ali je naš kmet res tako pod farovško komando, da se liki teliček da od svojih zapeljiv-cev voditi naravnost v propad? Ne, in tisočkrat ne!  Tega ne moremo verjeti.
S svojo rabulistiko, s svojim, kmet-skemu obnašanju podobnim buršikoznim postopanjem, s puhlimi, že tisočkrat pre-žvekanimi in tisočkrat ovrženimi frazami je škofov duševni vodja, dr. Sušteršič kmetsko ljudstvo, ki ima končno vendar nekaj zdravega razuma, tako preslepil, da ga res skoro tako verno posluša, kot nekdaj židje v Egiptu svojega Mojzesa. In to ni nič čudnega. Če se nedeljo za nedeljo s prižnice haranguira ljudstvo, če se s spovednic dan na dan ženske straši s hudičem in peklom in jih pridušuje, naj na moža v klerikalnem smislu vplivajo in če končno vsak teden klijentov lačni advokat v kakem kraju zbranim kmetom pridiga in redno ter zmirom enako stvar zabičava, ni zlodej, da mu ta končno tudi verjame, zlasti če sedi poleg lepo rejeni božji namestnik, ki s svojim kimanjem vse potrjuje.
Ni se torej čuditi, da naši kmetje tudi zahtevi za jednako, splošno in tajno volilno pravico pritrjujejo. Saj jim nihče ne razloži, kaj tiči za tem grmom. Mar jim kdo pove, da ta pravica ne bi ostala edino za volitve v deželni zbor veljavna, da bi se morala tudi uveljaviti za občin-
LISTEK.
Naša umetniška razstava.
Namen mi ni, analizirati sliko za sliko, umetnika za umetnikom. To je na tem mestu že storil g. Zarnik pred dvemi leti ob prvi razstavi. Podati marveč hočem le splošno sliko o tem, kar nam kaže ta izložba in so omejiti na najpotrebnejše.
Predno se pa tega dela lotim, povedati se mi zdi potrebno še nekaj. Spregovoriti hočem par besed o »Slovenče-vem« poročilu o II. slovenski umetniški razstavi v sobotni številki — z dne 27. septembra — tega lista.
Veseliti mora vsakogar, da piše »Slovenec« s simpatijo o razstavi. Seveda, kjer vidi — četudi še tako majhno — nagoto, ne presoja je s stališča umetniške estetike (ker mu je že kot pojem neeste-tična), ampak s stališča cerkvene konve-nijence. Celo na Zajčevem malem načrtu za vodnjak našel je takoj nage »zadnje dele«, kojih drugi preje ie zapazili niso. Mora biti resnično neprijetna stvar za posameznika; celibat namreč. Pa pustimo to!
»Slovenec« torej piše prav simpatičen članek, v kolikor se tiče njegove ten-
ske volitve in volitve v cestne odbore ? Ali našemu kmetu kdo razloži, da utegnejo v marsikateri občini po takem volilnem redu hlapci in kajžarji dobiti v odboru večino? Ali mar kdo razloži našemu kmetu, da si more potem hlapec, ki prav nobenega davka ne plačuje, kot župan občine izgovoriti mastno plačo in hlapci kot občinski odborniki prav mastne nagrade za seje? Ali kdo pove kmetu, da hlapec, ki ničesar nima, ničesar ne plača, s premoženjem svojega gospodarja-kmeta ne bo tako varčeval, kot posestnik kmet sam s svojim premoženjem?
Ne, to kmetu, ki dalekosežnost takih zahtev ne pozna, nihče ne pove in tu tiči ravno hudodelstvo klerikalne agitacije.
Ko bi kmet vedel, kam ga hočejo Žlindra & Comp. zapeljati, kak atentat v hipno zadoščenje klerikalne vladeželjnesti hočejo ti ljudje na njegovo premoženje uprizoriti, vzel bi mokro cunjo ter bi jih zapodil čez mejo kranjske dežele v tiste nič, od koder so prišli. Verjamemo v zdrav razum našega kmeta, zato ravnodušno čakamo trenotka, ko mu bo mrena raz oči padla in tedaj bo gorje klerikalnim farbarjem. Da se to kmalu zgodi!
Gozdarstvo na Kranjskem.
(Dalje.)
Leta 1748. je bil Venboršt dejansko že Turjaški. Toda ta je bil le še samo majhen ostanek prejšnjega Venboršta, ki so ga tvorile hoje, smreke in hrasti. Da pa je bil tudi ta preostanek gozda obremenjen s servi-tuti, se razvidi iz ohranjenih nam poročil, da je imelo več sosednjih krajev rjusu, v njem les sekati, listje grabiti, travo kositi, pri čemur so se mlada drevesca s koso porezala, in vsled tega si ni mogel gozd opo-moči. Knezi Turjaški vsled tega tudi niso mogli dolgo časa obdržati Venboršta v posesti. Vemo, da je tekom let celi Venboršt prešel v last onih, ki so ga imeli pravico izkoriščati in danes obstoji ta gozd iz posameznih, s travniki pretrganih borovih nasadov.
d e n c e. A žalibog, da je to tudi vse. Kajti umetniška brezkulturnost, nepo-znanje slikarske in kiparske umetnosti sploh sije iz vsake vrstice. Povdarjam še enkrat, da je g. pisatelj pokazal najboljšo voljo, — ali na tak način se lahko govori o umetnosti v gostilni in doma; ne smel bi se pa dati list, ki je med našim narodom križem razširjen in navadno dobro urejevan, blamirati s takim poročilom.
Spisatelj članka sicer vedno povdarja »mi lajiki«. A s tem se vendar ne opravičuje dejstvo, da da kaj takega v tisek. Ni treba, da bi človek znal sam slikati ali klesati, da spiše dostojno oceno; ravno tako, kakor ni treba, da bi bil virtuoz na kakem inštrumentu, pa vendar lahko piše o glasbi tako, da sme ocena kaj veljati. Kakor pa pri muziki brez naravnega daru brez posluha — koji se seveda lahko zanemari ali pa pofini z vežbanjem, nikakor pa ne ustvari, — ni spasa, ravnotako je potreba poleg vsega drugega za vžitek in srčni razum upodobljajočih umetnosti podobnega čuta, za kojega pa menda noben jezik do danes še nima izraza.
Tega čuta pa popolnoma manjka g. listkarju v »Slovencu«, če mu kaj ugaja, ne ugaja mu kot umetnina na sebi, ampak le vsled in glede tega, kar si je slikar ali kipar izbral   kot predmet Bernekerjeva
Kar se tiče nadalje Utiškega gozda med Ljubljano in Polhovim Gradcem, zvemo iz poročila gozdarske komisije z dne 17. maja 1694, da je bil gozd od strank, ki so imele pravice do gozda, kakor: škofa ljubljanskega, deželnega vicedoma, kolegija s. Jezusa, cesarskega špitalskega mojstra in deželno-knežjih podložnikov, že tako izkoriščen, da ni nobena stranka več našla drevesa za po-sekanje. Vrhutega si je prisvajal tudi baron pl. Strobelkoft' kos, ki je čisto na njegovo graščino mejil. Sosednji podložniki so v gozdu rovtali, ker jim je vicedom dovolil parcelo ograditi. Ti podložniki pa so si desetkrat več kot jim je bilo odkazanega, ogradili in prisvojili. Vsled tega so se čutili opravičeni sosedje v 17 vaseh pri svojih pašah prikrajšane ter so zahtevali, da se zopet odstranijo ograje glede preveč okupiranega sveta. Za povzdigo lesa v Utiškem gozdu pa se ni vedelo za nobeno drugo sredstvo, kakor pustiti gozd na miru, da se zopet zaraste. Toda pomladitev gozda so oni, ki so imeli pravico do paše onim na škodo, ki so imeli pravico do lesa, preprečili s tem, da so nalašč zanetili požar v gozdu. Te žalostne odnošaje ilustrira ovadba sodnika in svetovalca mesta Ljubljane z dne 19. maja 1706 na dvorno komoro, da so se kljubovaje vsem zakonom za varstvo gozdov v vasi Dobrava, ne daleč od Ljubljane stanujoči podložniki in sosednji, anno 1706 spomladi, ko je bilo drevje v najboljši rasti, v onem delu gozda, ki se imenuje Švica, posebno pa še v Stajah, Jazbini, Zaniškem hribu, Širokem potoku, Jesenko-vem potoku in Mlakah, zbrali ter tam mladi gozd, v katerem je bilo same lepo mlado drevje, večkrat zažgali, ter te nasade uničili. V teh gozdih da je imelo razun Ljubljančanov še 18 vasi pravico do lesa. Prosijo vsled tega, da se ta hudobija kaznuje. Krivci, ki so bili podložniki Petra Antona Codellija v Turnn, so bili poklicani na odgovor, a so znali vkljub večkratnim pozivom in grožnjami občutne kazni, zadevo zavleči z izgovori. Dne 31. oktobra 1707 prosi še enkrat vicedoma župan, sodnik in svetovalec mesta Ljubljane, naj kaznuje krivce.  Iste se je v
»Beda« je zares krasna umetnina, a ne za to, ker človek začne pred temi izstradanimi ljudmi moralizirati, ampak zato, ker ji je vdahnjena — ne glede na tehniško bravuro — osebnost resnega umetnika, ker je krasno komponirana in z neizmernim čutom modelirana. »Slovenec« hvali to skupino, med tem ko o ostalih Bernekerjevih delih, ki so morda še boljša, kot ona skupina, ne ve povedati ničesar posebnega; in zakaj? Ker mu zmanjka vsakega merila; saj pri portretu dame n. pr., koje v življenju niti ne pozna, si podlistkar ne more meni nič, tebi nič predstavljati, da gladu umira, kakor je to storil pri »bedi«.
Podlistkar toži, da ni nič religioznih in zgodovinskih slik na razstavi. Glede prvih bi bilo, kolikor vem, »umetniškemu društvu« prav ljubo, če bi bil kdo katero — seveda dobro — vposlal, ker bi razstava s tem zadobila iivahneje lice in ker ta stroka, žalibog, ni zastopana.
Kar se pa tiče zgodovinskih slik, stoji »Slovenec« zopet na svojem, vseskozi neumetniško lajiškem stališču. Da so slovanski narodi morda po političnih listih res od nekdaj hvalili posebno svoje zgodovinske slike, to je razumljivo; a iz tega ne sledi, da bi bila ta umetnost kot umetnost posebno hvalevredna. Nasprotno! Vse umetništvo brez razlike mi-
raesecu decembru pozvalo še enkrat na odgovor, kako pa je tožba iztekla, ni razvidno iz aktov.
Vsled vprašanja, ki se je sprožilo leta 1713. zaradi pravic v deželnoknežjih gozdih, je bil Utiški gozd najbrže na enak način kakor Štangiski gozd opravičencem razdeljen že v prvi polovici 18. stoletja. Zakaj v neki „promemoria" uradnega predsednika Maksa barona Tauffererja in deželnega glavarja Karola grofa Turjaškega z dne 24. maja 1755 na komorniško reprezentacijo na Kranjskem se — najbrže po zgledu deželnega kneza — predlaga zemljiškim oblastnijam naročiti, naj v krajih, kjer imajo naselbine v gozdnem okrožju skupno pravico do lesu (jus lignandii; vsakemu opravičenemu „a pro-portione" njegove cele polovične ali četrtiuske kmetije prisodi gozd k njegovi kmetiji po poštenih in nepristranskih ljudeh, ker se je tam, kjerkoli v deželi se je izvršila taka delitev, (v Štagiškem gozdu kakor znano že anno 1730) dosegel dosedaj najboljši uspeh, in ker je do dobra dokazano, da se na ta način gozdi dobro negujejo in varujejo, a take kmetije se tudi vidno zboljšajo.
Glede Bistriškega gozda, ki se je razprostiral na gorah in v dolini kamniške Bistrice ter je bil istotako obremenjen s pravicami do lesu in pašnikov, vemo, da je dandanes po večini last meščanskih korpo-racij mesta Kamnika. Kedaj se je izvršila sprememba posesti, ni bilo mogoče dosedaj konstatirati, ker so vsa tozadevna vprašanja ostala brezuspešna. Vsled tega se sklepa, da so ti gozdovi najbrže v drugi polovici 18, stoletja ali vsled podaritve ali pa vsled pri-sestovanja prišla v last opravičeni meščanski korporaciji. — In najbrže pade v isti čas razdelitev in prodaja deželno-knežjega gozda Smrekovca v pokrajini Krima pri Preserju in Rakitne, tako da so bili posamezni deli imenovanega kameraluega gozda pri pisanju stalnega zemljiško-davčnega katastra 1. 1783. zaznamovani kot zasebni in občinski gozdi.
Iz dosedanjih razprav se jasno vidi, da so v vladnih krogih že stoletja bili o važnosti gozda za deželni blagor popolnoma na
šljenja je danes na tem, da zametuje zgodovinsko slikarstvo. In sicer zato: To, kar umetnika - zgodovinarja priljubi širni masi, je zopet le predmet slike; publika se čuti prijetno polaskano v svoji politični nečimurnosti in v narodnostnem ponosu, če vidi pred seboj katerega svojih junakov, koje so jim že v abc-šolah v glavo vtepali, v lepih barvah in v teatra-lično imponujočih skupinah. Tako n. pr. se hrvatskemu srednjemu stanu po deželi zde celo tiste neznosne »šmirarije«, koje je tvrdka Kočondova, — Bog ji odpusti!
— spravila v barvotisek (hrvatski sabor z Jelačičem, smrt Čengič-Age e. t. e.) — »divne i krasne«. Berlinsko rodbino sem videl nekoč v razstavi pred prav zlizano sliko neškega cesarja in njegove, po zajčje razmnožene rodbine. »Det is mal n' wir-klisches Kunztvvirk, ach  nee, ach nee!«
— so klicali kar navskriž. Poleg viseče Maks Liebermannove slike pa še opazili niso. Jasno je seveda, da pravi umetnik ustvari sebe vredno delo, celo in vkljub temu, če slika zgodovinske prizore ali portrete. To pa se dandanes zgodi navadno le po naročilu države ali dinastije za lepe dukate, skoro nikdar pa iz proste volje.
Naposled ne smemo pozabiti, kaj da pravi »Slovenec« o Sternenu; namreč, da očividno nima časa, da bi svoje barve
jasnem, da so imeli vsikdar najboljše namene ter so se po tem tudi izdajali zakoui in naredbe, da bi se gozdarstvo pod vsakokratnimi posestniškimi in lastninskimi razmerami najbolje razvijalo. Videli smo nadalje, kakšne stvarne spremembe so se dogodile z gozdove v naši domovini izza zadnjih stoletij. Prvotni lastniki gozdov, posebno deželni knezi in graščaki so podarili, prodali in razdelili velika gozdna površja svojim podložnikom, ter iste gospodarsko povzdignili. Tudi znanstvena vprašanja o gozdarstvu so se na razne strani preiskavala. V krogu znanstvenih družb one dobe kakor tudi od poedinih naših učenjakov seje gozdarstvo natančneje prevdarjalo. Zvemo, da je med drugimi Janez Anton Scopoli, čegar ime kot botanika in antomologa je dobro znano, podajal v nekem elaboratu z dne 27. aprila 1794 velezanimive nasvete za vzdrževanje gozdov. Da bi se prepričilo grozeče pomanjkanje lesu, navaja Scopoli celo vrsto zelo važnih vprašanj v na-tančneji razgovor. Presegalo bi meje t kultu relne pokrajinske slike, če bi hoteli njegove nasvete tukaj obširno ponavljati. Toda njegove vodilne misli hočemo v sledečem navesti. „Pomanjkanje in podraženje stavbnega in kurilnega lesu je z vsakem letom večje, deloma zaradi pretirane porabe lesu in deloma zaradi neredne in samopašne uprave graščinskih, občinskih in zasebnih gozdov. Preveč stavbnega in kurilnega lesu se porablja vsak dan pri poslopjih, kozolcih, na polju, apnenieah, v rudnikih, fužinah, kuhinjah, v velikih sobah, solnih tovarnah in barvarnah, pivovarnah, milarnah, pri pranju, v kovačni-cah in pri kemičnih procesih. Zakaj se dovoljuje kmetom graditi lesene hiše ter tratiti na ta način les? Ali manjka morda kamnolomov? Ali so mar misli prihraniti denar in čas, ko se gradi stanovanje, ki ne traja čez sto let. Za apnenice zahteva Scopoli po vzgledu Hanovrancev Angležev in Nizozemcev, da se uvede šota in premog kot kurjavo, tembolj, ker rima dežela na mnogih krajih in posebno pri Zagorju bogate zaloge najboljšega premoga." — „Železni rudniki in fužine so na Gorenjskem skoraj popolnoma opustošili gozde. Tukaj se ne pazi na to, ali se vrši podiranje drevja pravilno in katera drevesa se naj sekajo, temuč se seka in žge mlado in staro brez razlike." — Po nadalj-nih nasvetih glede odprave takratne potrat-nosti lesu, pride Scopoli do zaključka, da ne preostaja drugega kakor uvesti gozdni red, ter piše nadalje: „Naj se postavi po starem zgledu Karola V. gozdno nadzorstvo, ki naj vlada nad vsemi gozdovi, najsibodo če-gavikoli, s pomočjo gozdnih uradov, ki se uaj ustanove v okrožnih in glavnih mestih. Osobje filialnega urada naj sestoji iz enega gozdarskega mojstra, dveh gozdarjev, enega uradnega pisarja in šestih gozdnih čuvajev." Scopoli kodificira nadalje v 12 točkah dolžnost gozdarskega mojstra, v 6 one gozdarjev in v 6 dolžnosti gozdnih čuvajev. Mnogi duhovitimi nasveti Scopolijevi glede zdrževanja gozdov so prišli pač v teku poznejših boje-
vitih let polagoma v koristno porabo in nekateri teh predlogov so se uresničili dele skoraj čez celo stoletje.
Cesarica Marija Terezija je izdala z datumom Ljubljana dne 23. novembra 1771 tako dolgo in pričakovani presvetovani gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsakdor ki je imel gozde, posebno rudniki in posestniki gozdov na Krasu, Pivki in v Istri. Glede gozdnega nadzorstva je za-povedala cesarica, da je višji rudarski sodnik na Kranjskem odgovoren, da se v tem gozdnem redu navedene glavne točke najna-tančneje izpolnujejo v rudarskih gozdih, nasprotno pa se gozdarstvo v graščinskih občinskih in privatnih gozdovih naloži graščinskemu gozdarskemu osobju in vaškim sodnikom (županom), kateri organi morajo naznaniti vsakojake protizakonitosti takoj svojim višjim ozir. pristojnim okrožnim uradom. Nad izpolnjevanjem gozdnega reda so morali čuvati okrožni glavarji ter narekovati kazni. Ako se je tikal slučaj graščin, morali so glavarji poročati deželnemu glavarstvu, ako pa rudnikov, je bilo to treba naznaniti višjemu rudarskemu uradu. Terezijanski gozdni red obsega 30 tiskanih strani in je polu najlepših propisov in dobrohotnih določeb, ki pa ni ravnotako, kakor smo že to iz prejšnjih časov opetovano zvedeli, zadostil pričakovanju zaradi pomanjkanja strokovnih nadzo-rovalnih organov. Iz tega vzroka je že leta 1779 predlagal kameralni knjigovodja Janez Jakob Ehrler glede gozdarstva na Kranjskem naj se nastavi v deželi posebni gozdarski nadzornik, kateremu se naj izroči višje nadzorstvo nad vsemi gozdovi. Ta administrativni predlog, ki se deloma krije z organiza-toričuimi idejami S copolijevimi, pa ni našel za časa političnih reform cesarja Jožefa II. vpoštevanja. Iz prejšnjih opisovanj Jožetinskih reform smo zvedeli kako velike spremembe so se godile v posesti in lastnini gozdov naše domovine. Cesar Jožef II. je razdelil na očetovski način ostanke deželnoknežjih gozdov, kolikor so jih pustila rudarska podjetja nedotaknjenih, na opravičene, pri tem pa so se varovale višje pravice, prihranil pa je za obstoječe rudnike pogojeno le one kameralne gozdove, ki so tem podjetjem služili. _ (Dalje prih.)
V "«Lju&i*j*>9li, 2. oktobra. Kako se sprejme nagodba.
Na Dunaju imajo sedaj ministrski konklave. Kadar se kardinali za novega papeža ne morejo zjediniti, jih zapro toliko časa, da se složijo. To je kardinalski konklave. Cesar je odredil sedaj, da sede ministri skupaj tako dolgo, da se zjedinijo. In zjedinili se bodo. Gotovo pa je nova nagodba zadnja in na ločitev se mora Avstrija pripraviti, kajti Ogrska se pač zadnjič druži z Avstrijo. Ogrska hoče biti gospodarsko neodvisna in samostojna, če tega ne doseže sedaj, pa doseže prihod njič. Nagodba pride pred parlament, kjer bo sprejeta. Na desnici in levici se bodo
razdelil po platnu; (menda kakor puter na kruh?) semtertje nam (nam?) malo preveč naloži, da drugod a en gleda golo platno. — Gospod podlistkar bi bil moral že vsled tega edinega priznanja nasloviti svoj članek: »Bucek v razstavi«. — Anekdota pravi, da je nekoč prišel kmet iz koncerta, kjer je slišal fugo. Na vprašanje, kako je bilo, je rekel, da je spočetka kazalo prav lepo, a igrala je le polovica godcev; komaj so pa ti nehali, začela je druga polovica, in ko so to prvi čuli, so zopet začeli gosti, da bi druge došli. A tedaj so, žalibog, drugi jenjali — no, in tako sta se oba dela cel čas lovila in nista in nista mogla priti skupaj. Sodba o Sternenu v »Slovencu« je vredno proti težje k tej povestici.
In da končno opozorimo še na sodbo o Matiji Jami. Ta nesrečnež je, kakor pravi »Slovenec«, po naravi posnel (!) prav dobro nekatere — rastlinske predmete, recimo razne »Breze« in topole itd.
Tukaj se najjasneje kaže nezmožnost člankarjeva. Kajti pri teh, za njega edino le botaniških stvareh si ni mogel pomagati z novelistiškimi mislimi. Ker topoli in breze so pač lahko i v naravi i na umotvoru, kot odsevu naravstvenega čuta umetnikovega, polne poezije in vzbujajo pri čutečem človeku liriko, četudi ne v verzih, — a ne pripovedujejo storij, kakor historične slike. Zato »Slovenče-vemu« člankarju ne morejo vzbuditi ni kake srčne resonance.
Spisati sem hotel članek o razstavi, a napravil sem članek o članku. Gospod koh»ga od »Slovenca« naj mi ga ne zameri. Marsikaj se čita morda osebno, a nemožno je, voditi obrambo proti takemu članku drugače. Gre se pa samo za stvar! Treba je bile remonstrirati. Kajti naše občinstvo, ki je v celem prav malo prišlo po svetu okrog in se za umetnost sploh ni dosti brigalo, se danes za to polje živahno zanima. Ker pa nima nikake šole, nikake tradicije v uživanju umetnosti, je naravno, da mu običajno ugaja najbolj tisto, za česar uživanje ni potreba čutenja, kakršno mu je bilo dosedaj vsled non usus-a tuje, kojega je treba šele vzgojiti. Le kar doseže z golim razumom, to ceni in misli, da je edino lepo. Ostalo je — »secesjon«.
Ker se pa občinstvo da prav rado poučiti, je dolžnost javnih listov, da to nalogo prevzamejo. Sugestija tiskane besede je velika. Rokopis je tvorba navadnega človeka — tiskan članek pa je nekaj »merodajnega«, nekaj, kar velja. — In v sobotnem »Slovenčevem« članku, mesto da bi se za narod kulturno delalo, mesto da bi se šlo ljudem, ki bi bili radi opozorjeni in malo poučeni, na roko, se ne gujejo le slabi umetniški instinkti občinstva in potrjujejo v svoji nedopustnosti. To pa je stvarna pregreha.
Prihodnjič hočemo govoriti pregledoma o razstavi sami.
Simplicissimus.
stranke abtentirale in tako se bo našla skromna večina. Neki voditelj ustavover-nega veleposeatništva ae je izrazil dopisniku dunajskega dnevnika »Die Zeit«, da ■e napravi nagodba to pot tako, da ae nekaj strank odstrani iz zbornice. Cehi imajo težko stališče. Ves blagoslov nagodbe rosi na industrijo, ki je v rokah Nemcev, vsa bremena pa padejo na kmetijstvo, ki je v rokah Čehov. Razumljivo je torej, da hočejo Čehi izrabiti to priliko ter zahtevajo sedaj, da se jim izpolnijo narodne želje. Za poslanci stoje volilci, ki so še radikalnejši. Vendar se bržčas češke obstrukcije ni bati. Čehi vedo, da je obstrukcija nevarno orožje, da bi imela slabe posledice in da bi se zamerili cesarju. Zato bodo Nemci in vlada končno vendarle rekli da in amen ter izpolnili vsaj nekatere češke zahteve. Čehi vedo, da je boljša majhna poravnava z dobičkom, kat brezupen boj, ko je v nevarnosti vse. Nemci in Čehi se morajo spraviti, poravnava se mora doseči, sicer se drž. stroj za vedno ustavi in Avstrija pade politično na stopinjo Turčije. Le sprava reši Avstrijo, z to jo mora državniška umetnost dognati za vsako ceno. Iz Bolgarije. Sofijski listi poročajo, da je policija v Sofiji aretovanega predsednika oficial-nega macedonskega odbora, generala Tončeva internirala v njegovo rojstno mesto, malo Drenovo, odkoder pa se je kot kmet preoblečen zopet vrnil v Sofijo, da pojde baje na revolucijsko torišče v Macedoniji, kjer se pripravlja ustaja. Vendar ni pričakovati, da bi nastala splošna ustaja. Turška vlada je ukazala turškim četam zasesti vse važnejše točke v Macedoniji, razen tega pazi bolgarska vlada, da ne uide preko meje preveč insurgentov in končno vlada tudi med voditelji ustaje, med člani macedonskega odbora nesloga.
Iz Portugala.
Kralj Karlos odpotuje sredi oktobra v Pariz in London. Posetiti hoče francoskega predsednika in kralja Edvarda, pri katerem ostane nekaj dnij. V Parizu se ustavi na povratku. To potovanje ima političen pomen. Politično obzorje v Portugalu se temni, govori se o novih zvezah in razmere v portugiško-angleških kolonijah postajajo kritične. Portugal rabi podpore svojega angleškega zaveznika, predvsem pa angleškega denarja. Don Karlos je na angleškem dvoru zelo priljubljen. Zlasti športni krogi ga cenijo in kralj se zna ob tej priljubljenosti okoristiti. Njegov poslanik Soveral je zaupnik kralja Edvarda in zavzema izjemno stališče pri dvoru. V minoli vojni med Buri in Angleži je Portugal podpiral na razne načine Angleže ter lovil pribegle Bure, jim konfiskoval ladje in imetje. Storil je torej mnogo uslug Angležem, ki se bodo mo rali izkazati hvaležne. Na povratku poseti kralj Karlos tudi Loubeta, saj je njegova soproga francoska princesinja ter so duševne zveze med Portugalom in Francijo ozke. Političnega pomena pa ta drug poset nima nobenega.
Najnovejše politične vesti.
Parlamentarno rešitev nagodbe proglaša nemška ljudska stranka za pogoj delavnosti v parlamentu. Izven-parlamentarno oktroiranje nagodbe s § 14. bi zbudilo najstrožje naaprotstvo vseh svobodomiselnih nemških strank. — Proti poslancu Dyku so priredili češki delavci v Pragi shod, na katerem so enoglasno sklenili reselucijo, da je Dyk zaradi znane njegove afere nevreden mandata. Pred njegovim stanovanjem ao vprizorili hrupno demonstracijo ter klicali: »Sramota Dyku, zavezniku an-trisemitov! Fej Dyk!« — Zoper uvedbo moških samostanov na Baden-skem je sklenil shod deželne zveze liberalnih strank ostro resolucijo. — Zagrebški izgredi. Državno pravd-ništvo obdolžuje več uglednih meščanov, da so demonstrante podpirali z denarjem. Dva socialistična časopisa sta ustavljena. Včeraj se je razglasila sodba nad 16 demonstranti. Trije so bili obsojeni v enoletno ječo, pet v osemmesečno, trije v šestmesečno, eden v enomesečno ječo. Štirje ao bili oproščeni. — Nemški carinski tarif. Konservativci v tej komisiji so sklenili, pri glasovanju carinsko predlogo zavreči, ako ae ne bo posrečilo agrarne carine zvišati in industrijske pri-
merno znižati. — Ruske čete ao začele Mandžurijo na jugu ostavljati. — Položaj v Macedoniji je zelo resen. Turčija je zopet poklicala nove rezerviste ter poslala 40 bataljonov v solunski vilajet. — Predsednik Ju ž. Bavarskega je postal vladni ravnatelj Andrian Weburg. — Obaojena irska poslanca. Poslanca Dufeyin Roche sta bila obdolžena hujskanja zoper angleško vlado. Prvi je bil obsojen v dva, drugi pa v štiri mesece ječe s prisilnim delom. — Francoska komora se snide dne 14. oktobra k prvi seji.
Dopisi.
Sv. Bolfenk pri Središču. Ni se preteklo leto in dan, odkar se je osnovalo pri nas toli potrebno bralno društvo »Lipa«. Društvo je priredilo v kratkem času svojega življenja jedno veliko ljudsko veselico, dva zabavna večera, in končno se je moralo dne 28. s#ptembra 1. 1. posloviti od svoje društvene tajniee, gdč. Stuhec, katera odide na svojo novo službo v Kamnico pri Mariboru. Moj namen fii, da bi tukaj obširno opisal, kako se je vse to vršilo, to morda opiše spret-nejša roka. Hočem le omeniti med mnogimi govori govor našega dičnega gosp. nadučitelja E. Slanca, kateri je res kmetskomu stanu mnogo dobrega povedal. Ko je nekaj besed govoril v slavo gdč. učiteljici, prešel je takoj na gospodarsko stran ter nas s svojim govorom kar očaral. Ni mu g. Sever, poštni oficial na Du-naji, taisti večer zastonj povedal v svojem govoru, da je on »plug«, kateri je pri nas ledino razoral.
Dopisnik teh vrstic se nič ne moti, da je govor med ljudstvom imel velikansko moč, to so pričali gromoviti »Živio«-klici. Naše ljudstvo gre za g. nadučiteljem, če treba tudi v ogenj. Kdor naše razmere količkaj pozna, mora' gotovo pritrditi, da si g. nadučitelj ve ljudstvo pridobiti, ter mu pomagati, kjerkoli je potreba. Kolika je torej razlika med našim g. nadučiteljem in našimi klerikalci, kateri se vedno toža-rijo in si ne znajo ljudstva pridobiti. Ko bi se hotel naš klerikalni voditelj odstraniti od nas, plačali bi drage volje voz, na katerem bi se lahko peljal do katerekoli železniške postaje.
Končno še gdč. učiteljici in tajnici društva želimo srečen pot in večkratno veselo sviđanje v našem društvu. Želimo le, da dobi društvo »Lipaa vrednega naslednika na istem mestu, kjer je dosedaj delovala vrla gospodična. Torej na veselo sviđanje!!?
Iz Št. Pavla pri Preboldu. 21. septembra je bil dan splošnega veselja za vse napredne prebivalce naše občine. Ta dan je namreč priredilo „ Bralno društvo-pod vodstvom vrlega predsednika g. Pevca veselico s prav zanimivim sporedom. Vkljub temu, da je slabozuani gosp. kaplan Kolarič napravil to nedeljo prav dolge večernice in da se je vršila po večernicah licitacija starih „piškavik" svetnikov in podob, ki so bile na oltarjih in stenah podrte župniške cerkve
— vse to ni nikogar veliko motilo, — udeležba veselice je bila prav častna.
G. Kač je s svojim izvrstnim govorom o kmetijstvu vzbudil veliko zanimanja pri naših kmetih; govoril je stvarno, še celo ne-veščaki so zvesto sledili njegovemu izvajanju. Za nauk in njegovo požrtvovalnost naj mu bode tem potom izrečena iskrena hvala! — Druga točka sporeda srečolov z mnogimi jako lepimi dobitki, je nudila mnogo zabave, prinesla pa je tudi veliko čistega dobička, ker so večino dobitkov darovali udje „Bralnega društva." V Vedenikovi dvorani, ki je bila natlačena občinstva, se je nato predstavljala šaloigra „Zakonske, nadloge." Vsa čast diletantom! Igra je poslušalce povsem zadovoljila, in če še vpoštevamo, da so igralci ta dan prvikrat stopili na oder, jih moramo celo občudovati, posebno pa gospo Turkovo, ki se je tako vglobila v svojo vlogo, da je bilo videti, kakor bi se vse vršilo v resnici.
— Menjaje sedaj ples, sedaj lepo ubrano petje, nas je prav ugodno zabavalo, da smo se veselili pozno v noč.
Delavnemu g. predsedniku, ki se je trudil „v potu svojega obraza," da bi veselica dobro vspela, bodi hvala, in pričakujemo da nam kmalu zopet priredi kakšen vesel dan. P.
Daljo v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 226, dne 2. oktobra 1902.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 oktobra.
— Nadvojvoda Ludovik Viktor se je peljal ponoči s prvim brzovla-kom v posebnem salonskem vozu mimo Ljubljane v Solnograd.
— Župnik Brence iz Preske nam deklamuje: »Ni res, da bi jaz nami-gaval, da naj ljudje vzamejo polena v roke in liberalce 'ubijejo; res pa je, da sem rekel, ako ljudje zavržejo najpogla-vitnejše resnice, potem nimajo vere; ako pa izgube vero, potem postanejo divji in lahko se zgodi, da vse razbijejo in uničijo, brezverce in duhovne.« — Besede so lepo zavite, saj jih je pisal duhovnik; če so pa resnične, je seveda odgovoren — Liguori. Vsekakor so bile tako dvoumne, da jih je lahko priprosti kmet na robe tolmačil.
— Župnik A. Golobic nam je poslal popravek, da ni res, da je na višje povelje razsvetlil Cerklje na čast škofu, in da tudi ni res, da mu je škof kdaj kak kanonikat obečal. Popravka ne natisnemo, ker župniku Golobiču ni treba, da bi nam nasproti rožljal s § 19.! Sicer mu pa bodi povedano, da imamo v rokah lastnoročno pisano pismo premilostljivega škofa, ki Golobičevemu popravku po zobeh tolče! V tem pogledu g. župniku ne pomaga nikako zvijanje in nikako popravljanje! Resnica je resnica: za kanonikat je bil nekako opeharjen!
— Klerikalna razdivjanost v Podkraju.   Naši  žlindrcvci jako fino kažejo, kakšnega temperamenta so. Dne 28. septembra je pokazala žlindrovska mu-larija, kakšne stariše   ima,   namreč kako skrbijo za vzgojo otrok.   Ta tolpa (po 15 let in manj stari dečki) je s poleni pozno zvečer   napadla   neko   deklico narodnih starišev, ki je šla po opravku v neko gostilno in jo pobili na tla.   Med napadalci je bil tudi sin  tiste France,  ki  se je v »Slovencu«  št. 220 brala v »Poslanem«. Dalje je bil napaden neki starček, ko je šel iz gostilne, s kamenom, in več drugih, ki so prihajali v gostilno.   Kaže se, da imajo lep  poduk od svojih ožlindranih staršev.   Po receptu župnikovem  so se tudi fantje razdvojili in se jeli sovražiti. Žlindrovski izzivajo  vsako nedeljo okoli gostiln, kjer naši mirni fantje pijejo. A ker so naši pametni, pustijo jih pri miru pod  geslom:  »Le pustite, naj kričijo, naj razsajajo, norijo.«   Dalje se naši katoliški volilci jeze v »Slovencu« štev. 219 nad slavnim c. kr.  okrajnim  glavarstvom v Postojni, da noče ono primorati županstvo, da bi razpisalo novo občinsko volitev. Vi nestrpneži ste si sami krivi, da ni toliko časa volitev, ker delate take puhle tožbe in pritožbe, ki niso pravične in  ne poštene z namenom,  da bi bili naši volilci za časa volitve v preiskavi in da bi tako izgubili volilno pravico.   Mogoče se Vam toži  po   takem   županovanju,  kakšno je bilo od leta 1889. do 1892.   Bolje je pa tudi   za   vas   žlindrovce, da  se to zavleče, ker župnik Mezeg tako sedaj nima časa za agitiranje,  ker so tudi  na Colu občinske volitve in ima tam dovolj posla z agitacijo.   Dne 14. septembra po noči pripelje od tega posla hlapec »bodočega« eolskega   našega   župnika   Mezga prav sladko ginjenega  domov.   Ko pa ta ni hotel dati nič »trinkgelda«, ga hlapec opozori, da naj  mu  da  vsaj  1  krono, ker njemu je težko noč izgubljati za tako nepotrebni posel. No, krono je hlapec dobil, župnik se je pa za to splazil kar po vseh štirih v farovž. Gola resnica! Bolje je pa itak za Mezga, da prej konča volitev na Colu, da bo  potem  lahko  agitiral doma in na Vodicah. Župnik! Sedaj je Tkavc iz Vodic že spravil seno, ne bo treba grabiti in viljati.   Mogoče bi že zopet radi spali na Vodicah na senu in se še priporočili dobro znani Miciki iz Orešja, naj Vas zjutraj pokliče, da pridete o pravem času maševat domov. Pazite drugič, kadar boste na Vodicah ponoči, da vas nekoliko prej pokliče, da boste lahko bolj počasi hodili in da ne bodo  ženske  na njivah ob potu v nevarnosti, da katere ne pre-vržete.
— Največji svetovalec. Pri tu
kajšnjem c. kr. okr. sodišču se je vršila te dni kazenska obravnava zoper največjega svetovalca tomišeljske občine, Janeza Krašovca, alias Bohovega očeta. Tega po-
polnoma nedolžnega očeta je tožila neka M Mavc radi žaljenja časti. Zatoženec Krašovec je namreč tožiteljko ovadil pri c. kr. okr. sodišču, da namerava odpotovati v Ameriko in se tako ogniti 24 ur nem zaporu in je zahteval, da jo žendar-merija šiloma privede v zapor. Sodišče je tej njegovi ne pravičeni zahtevi ustreglo in tožiteljico prignalo šiloma po žandarmeriji v zapor. Po prestani kazni obrnila se je M. Mavc do sodnika in ga vprašala, zakaj ji je tako sramoto napravil in vprašala, dali nima sodnija toliko papirja, da bi ji dala pismeni nalog glede nastopa kazni. Ko ji je sodnik raztolmačil, da je vsega tega kriv Janez Krašovec, ga je ta tožila. Pri obravnavi je napel vso svojo mešetarsko »kunšt« (on je namreč konjski mešetar) in hotel sodnika prepričati, da je on moral tako delati, ker je največji svetovalec v občini. Sodnik temu ni ugovarjal, ker je zatoženec precej odvzdignen in ima kolena visoko od tal, toda njegovega postopanja ni odobraval in je obravnavo preložil. V tomišeljskem kon-sumu pa še vedno uče Bohovega očeta, kako mu je govoriti, da užuga tožiteljico.
— Iz spovednice. Kakšno blamažo lahko doživi radoveden rim. kat. duhoven, ako zlorablja spovednico, kaže nam sledeči dogodek. K nekemu našemu listu že znanemu duhovniku prišel je k spovedi kmet. Duhovnik ga vpraša: „0d kod ste pa vi doma?" — Kmet: „Gospod, ali me bodete prišli obiskat?" — Duhovnik: „Vi pa niste na pravem potu." Kmet: „Če nisem na pravem potu k spovednici, pa odhajam," in odšel je.
— Promocija. Danes je bil na graški univerzi promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Jože Goričar iz znane rodoljubne rodbine v Mozirju. Castitamo!
— Slovensko gledališče. Jutri, v petek je prva operna predstava ter se uprizori jedna najkrasnejših VVagnerjevih oper: »Večni mornar«. V tej operi se predstavijo občinstvu novi solisti in nove solistinje: gospa Leopoldina Hanu-š o v a, soproga profesorja Svobode na realki v Brnu, bivša primadona brnske opere, v ulogi Sente; gdč. M. Glivareč, bivša prva altistinja deželnega gledališča v Zagrebu, g. rež. E. Aschenbrenner, bivši basist opere v Zagrebu, g. A. Hajek in g. VI. Turžanski, tenorista iz Lvova in g. K. K r a 1, bivši baritonist opere v Plzni, v ulogi »večnega mornarja«. Pri operi sodeluje moški in ženski zbor ter vojaška godba. Opera je prav dobro naštudirana. Predstava je v pro slavo cesarjevega godu svečanostna. Prihodnja predstava bo v nedeljo zvečer: »Madame Sans Gene«.
— Gospod c. kr. okr. glavar Viktor Parma je zložil krasno opereto »Amaconka«, ki se gotovo uprizori tudi na slovenskem odru. Libretto je živahen, zanimiv in zabnven, glasba pikantna in fina.
— 50letnica državne višje realke v Ljubljani se bo vršila v soboto dne 4. oktobra 1902 v realičnem poslopju po sledečem sporedu: Ob 10. skupna božja služba v nunski cerkvi. Ob 11. šolska slavnost v zavodu: 1. Nagovor ravnatelja. 2. A. Foerster: »Zur Jubel-feier«, zbor s spremljevanjem glasovirja. 3. Nemški nagovor bivšega učenca. 4. Slo renski nagovor bivšega učenca. 5. L. van Beethoven: »Čast Bogu«, s spremljevanjem glasovirja. 8. Nagovor učenca iz zavoda. 7. Cesarska pesem, pojejo vsi učenci zavoda. Bivši absolventje in abiturijentje realke prirede po šolski slavnosti ob 1. popoldne slavnostni obed, h kateremu se zberejo bivši učenci zavoda na neprisiljen način. Ostali bivši učenci zavoda dobijo tudi vstop k banketu, ako se poprej prijavijo ter plačajo slavnostno vstopnino (10 K) pri tajniku slavnostnega odbora gosp. c. kr. realnemu učitelju Karolu Schrautzerju. Kraj, kjer se slavnostni obed vrši, se bo naznanil jutri.
— Vinska trgatev, katera bode v nedeljo dne 12. oktobra t. 1. v »Nar. domu«, soditi po dosedaj izišlih društvenih poročilih pevskega društva »Ljubljane«, bode res zelo zanimiva. — Opo števajoč dejstvo, da ima naš narod, posebno pa vinogradniki, že od nekdaj vkoreninjene, zanimive običaje prigodom trgatve in neštevilne lepe napitne pesmi, pač lahko trdimo, da bo na ta način uprizorjena veselica  v resnici narodna.
Ljubljančanom ni možno obiskovati trgatve v oddaljenih krajih, zatorej nam bode zelo ugodno, da isto posetimo v »Narodnem domu«, kjer se nam obeta dovelj narodnega razveseljevanja.
— Elegantni slovenski skladni koledar izide začetkom novembra v založništvu znane tvrdke Iv. Bonača. Cena mu je nizka, samo 70 vin. Več pove današnji inserat, na katerega opozorimo častite bralce. Želeti je, da se ta zares krasni in moderni slovenski koledar, ki pričuje tudi napredek slovenske industrije, vpelje v vsako slovensko hišo.
— Šmarje pri Jelšah. Pišejo nam:   Tuintam se sliši nekako pritajeno, da nekaki zaupniki določujejo kandidate za deželni zbor.   In tu ni nič čutiti, da bi se merodajni gospodje spominjali danih obljub, da bodo pri prihodnjih volitvah prepustili nekaj mandatov, ali vsaj enega ali dva pristnim  kmečkim zastopnikom, t. j. kmetom po poklicu. Morda pa se bodo sedaj   izgovarjali,   da  za   to sposobnih kmečkih mož ni.   Da jih tedaj na enega opozorim, ki uživa splošno zaupanje v šmarsko rogaškem okraju, napotil sem se te vrstice pisati.   Mož, ki ga mislim, je Oroslav Kušec, posestnik  v Tržišču pri Slatini. Pozna in čisla ga skoraj vsak posestnik v šmarsko rogaškem okraju, ker je bil nad leto dan od dežele nam poslani učitelj strokovnjak v novi vinoreji, bil bi še dandanes, da se ni kazal povsod vnetega   in   neustrašenega rodoljuba ter zagovornika kmetov-tovarišev napram deželni vladi. Največ pa je pripomoglo hujskanje  listov, kakor »Deutsche Wacht«, da so se nemški deželni odborniki zoper-stavili  njegovemu stalnemu nameščenju v deželni službi. Pregrešil se je bil namreč s tem,  da je  kot  celjski porotnik prvi zahteval, naj se pouk in zaprisega slovenskih porotnikov vrši slovenski. Sicer pa si iz te kljubovalnosti graških očetov ni storil, bogve, koliko.   Vrnil se je na svoje lepo posestvo, kjer se še bolj svobodno   peča  z  umnim  kmetovanjem in politiko.   Dovršil je meščansko šolo ter vinorejsko šolo v Mariboru, a izobrazil se je v gospodarskih in političnih vprašanjih največ kot samouk.   Kako zaslombo ima kot spreten  agitator med prebivalstvom, pokazal je  pri  zadnjih državnozborskih volitvah, ko se je s svojimi pristaši uprav diplomatičnim potom polastil v Rogatcu Wratschko-\Visenjakovega   shoda, kateremu je potem predsedoval.   Vsakdo mu mora priznati, da je mnogo pripomogel za  zmago   narodnih   kandidatov. Take ljudi bi si morali znati pridržati v političnem delu, kar se stori najložje s tem, da ga proglasimo za kandidata.
— Na ženskem izobraževa-lišču v Gorici se je bilo oglasilo letos k vsprejemnemu izpitu 83 Slovenk. Sprejetih je bilo 40, ker je na zavodu prostora le za to število.
— Pogozdovalna komisija. — Ministrstvo za poljedelstvo je imenovalo na temelju zakona od 9. decembra 1883. o pogozdovanju Krasa na Goriškem predsednikom komisije namestniškega podpredsednika v p., Alojzija vit. Bosizio.
— Drugi živinski semenj v Selcih pri Škofjiloki bo v soboto, 4. oktobra t. 1., in sicer semenj za govejo živino, drobnico in prašiče. Kupovalci in prodajalci se vabijo, da se semnja udeleže. Selška dolina ima veliko lepe živine, katere sa bo gotovo mnogo na semenj pripeljalo. Zlasti se opozore prodajalci prašičev, da jih priženejo, kajti kupcev se ne bo manjkalo.
— Sestra streljala na brata. V zgodovinskem gradu Trsatu pri Reki se vrši razprodaja zapuščine pok. grofa Arturja Nugenta. Včeraj sta prišla zapiske pregledovat grof Laval Nugent in njegova sestra Ana. Pri tem sta se sprla, in grofica Ana je tekla v drugo sobo po revolver ter ustrelila na brata. Kroglja mu je zletela tik mimo glave v steno. Prihitel je policaj, ki je razjarjeni grofici iztrgal revolver. Grofica je pod policijskim nadzorstvom.
— Redka prikazen. Po nemški prislovici odpotujejo lastavice ob Mali go-spojnici (8. septembra) zopet v topleje južne kraje. Kakor izvemo iz prijateljskega pisma iz Pištjana na severnem Ogrskem, se nahajajo tam še sedaj nebrojne lastovke, katere ob solnČnem zahodu pridno obletavajo  visoka   drevesa  in cerkveni
stolp, vadeče se v letanju za daljno potovanje. Sedaj koncem septembra je to gotovo nenavadna prikazen.
— Komite za napravo spomenika pokojni cesarici Elizabeti na Dunaju nam je poslal tekmovalna določila in načrt prostora. Slovenski kiparji, ki se za to zanimajo, si lahko oboje ogledajo v našem uredništvu.
— Bosanski les za burske farme. Prijatelj našemu listu nam piše iz Dubrovnika: Ko sem leta 1878., službujoč pri slovenskem domačem pešpolku št. 17, pomagal miriti bosanske - hercegovačke ustaše ter osvajati sedaj okupirani pokrajini, nisem si mislil, da bodejo kdaj velikanski pragozdi, skozi katere je korakala naša brigada pod poveljstvom nadvojvode Ivana (pozneje Ivan Orth), sostav-ljajoča pehoto: hrabrega in zgodovinsko imenitnega lovskega bataljona štev. 10 s srebrnim rogom in pešpolka št. 17. 9. avgusta za rana jutra na potu proti Travniku dajali svoj sveži in zdravi les za nove zgradbe podjarmljenim Burom mesto onih, katere so jim njih sedanji gospodarji Angleži pridno požigali v skoro tri leta trajajoči vojni! V tukajšnji pristan Gruž (Gravoza) prihaja namreč dan na dan po novozgrajeni ozkotirni železnici iz Bosne nebrojna množina desek, dilj, tramov itd. ter čaka na velikanskih kupih pripravljena, da jo odpeljejo v južno Afriko, osobito v burske dežele, Oranje in Transvaal. — Ogromni angleški in italijanski parniki vkrcujejo v svoje nenasitne prostore vse ono blago naenkrat, za katero je potrebovala ozkotirna železnica več tednov! Tudi železna ruda se izvaža iz Bosne v Italijo. — Iz zanesljivega vira sem izvedel, da je letošnjo pomlad znani tržaški firmi za les zgorelo za dva milijona for. pripravljenega lesa, kateri pa je bil zavarovan, tako da tvrdka ni imela gmotne škode, a je morala plačati poenale radi zakasnitve pri pošiljanju bosanskega lesa v južno Afriko!
— Dve loži sta še prosti. Na razpolago sta loža št. 3. v I. nadstropju in št. 6. v pritličju na levi. Abonnement na parterne in balkonske sedeže se sprejema v Šešarkovi tabakarni.
— Gost z revolverjem. V neki gostilni na Dunajski cesti je popival včeraj zvečer gost, ki se je zabaval s tem, da je nabasal revolver in ga spet izbasal. Natakarica se je gosta tako prestrašila, da je zbežala iz gostilne in poklicala gostilničarja, ki je poslal po policaja, da je gostu odvzel revolver.
— Pogreša se 181etni posestnikov sin Jože Suhadolc iz Dobrove. V nedeljo se je peljal s svojim očelom na sejem v Bučko in je na Zidanem mostu zaostal. Od tega časa ga ni bilo več domov.
— Izpred sodišča. Včeraj sta bila pri deželnem sodišču tukaj Elizabeta Mehle in njen sin Franc Mehle obsojena zaradi hudodelstva krvosramnosti na 4, oziroma 6 mesecev ječe.
— Z dežnikom po glavi je bila tepena včeraj zvečer na Kongresnem trgu Marija S, ker ni dovolila nekemu gospodu, da bi spremljal njeno hčer.
— Nogo spahnil si je delavec Ivan Černigoj iz Podkraja pri Vipavi, ko je nakladal les. Bil je prepeljan v bolnico.
— V bolnico so pripeljali včeraj 55 let starega delavca Andreja Tomažiča iz Sneberj, občina Col pri Vipavi. Mož je padel in si spahnil desno nogo, katera mu je močno otekla.
— Z lestve padel je včeraj po-poludne Praprotnikov hlapec Ivan Novak v Kolodvorskih ulicah št. 37 in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Dva backa ujel je danes ponoči na Dunajski cesti užitninski paznik Aleš Lukman.
— Meteorologično mesečno poročilo. Minoli mesec kimovec je bil s prva topel, pozneje hladen in precej suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 10 5°, ob dveh popoldne 19 6°, ob devetih zvečer 13 6°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 14-6°, za 0-2° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7381 mm kot srednji zračni tlak, za 21 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa 966 mm dežja. — Med vetrovi je jug daleč druge presegal.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. septembra 1902. Število novorojencev 17 (=25 24°/00), umrlih 17 (=25 24°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 7 (=4ll»/0)i iz zavodov 8 (=c47°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarla-tico 1, za tifuzom 2, za vratico 1, za tra-chom 1 oseba.
* Najnovejše novice. Vsled J e 11 i n e k o v e g a poneverjenja pri Landerbanki sta odpuščena blagajniški ravnatelj La Grange in njegov namestnik Rud. \Veinberger. Nadalje se je sprejel odstop načelnika knjigovodstva in načel nika kontrole. — Junak s sabljo. Spo mladi je na Dunaju poročnik 5. dragon skega polka Alfred Kaiser posekal s sabljo voznika Moserja, ker se mu ni z vozom umaknil. Poročnik je bil obsojen na 200 kron odškodnine za bolečine in 150 kron sodnih stroškov. — Kolera na Filipinih razsaja tako hudo, da zboli povprečno na dan 1000 oseb. Prebivalstvo iz mest beži v gore ter pušča mrtvece nepokopane in bolnike brez pomoči. — Krst novo rojenca nadvojvode Frana Ferdinanda se je vršil včeraj v kapeli Belve-dere. Boter je bil nadvojvoda Karol Štefan. Princ je dobil imeni Maks Štefan. — Izseljevanje v Južno Afriko je ministrstvo notranjih del odsvetovalo. — Poroka bivše španske kraljice? Londonski listi poročajo, da se je kraljicama t i Marija Kristina povodom svojega po tovanja v Avstrijo na skrivnem poročila s svojim dvorjanikom grofom Escosura. Kralj Alfonz je baje mater takoj poklical na odgovor ter so od tedaj med njima razmere skrajno napete.
* Fran Naval v Pragi. V soboto je igral slavni naš pevec naslovno ulogo v Massenetovi opsri »VVerther« in sicer s tolikim vspehom, da praški listi ne morejo najti laskavejših izrazov priznanja in hvale. »Naval je hipoma pridobil občin stvo zase«, tako poročajo vsi listi. »Glas gosta je izmed najkrasnejših, kar smo jih kdaj slišali: Obsežen, močan in vendar sila mehak in prijeten tenor, v vseh legah somerno razvit, ki ga ima pevac popol noma v svoji oblasti. V igri se pozna ognjeviti temperament Jugoslovana. Dasi predava umetnik izrazito in prepričevalno mične pesmi hrepeneče ljubezni, vendar kulminira njegova umetnost v dramatičnih prizorih strasti in obupa« — V takih in enakih izrazih proslavljajo vsi listi brez izjeme našega rojaka.
' Smrt Zole. Zolova zapuščina se ceni na štiri do pet milijonov frankov. Pogreb je določen na jutri opoldne, ako se ne bo ugodilo številnim delavskim društvom, ki bi rada imela pogreb v nedeljo, da se ga udeleže. Kot oficir častne legije bo pokopan z vojaškimi častmi, tudi krsto bodo nosili vojaki. Vlado bo zastopal pri pogrebu naučni minister Chaumie
* Telesne hibe velikih mož. Narava ni vselej radodarna pri razdelje vanju darov duha in telesa. Zanimivo je — piše neki angleški list — da so malo-dane vsi angleški literati imeli kako telesno napako. Shakespeare je šepal na desno, Byron na levo nogo. Milton je bil slep, Pope grbast, S\vift popolnoma spačen. Slovita zgodovinarja Humer in Giblon sta bila jako grdih obrazov.
* Ogrsko grenko vodo,Palme4 pije papež Lev XIII., ki se ponaša z redko starostjo in čudovito življenjsko krep-kostjo. To je povedal v pismu neki visoki cerkveni dostojanstvenik, ki živi v Rimu. Papež pije namreč — najbrž vsled zdravniškega priporočila — grenko vodo marke »Palme«, s katero je zelo zadovoljen, in o čemur je bil lastnik vrelca, c. in kr. dvorni založnik Loser J&nos v Budimpešti od kompetentne strani na laskav način obveščen.
Kateri narod je najvljud-najši ? vprašuje neki sotrudnik londonskega lista »Dailv Express«, ko primerja Francoze, Nemce in Lahe z Angleži. In odgovarja iz izkušenosti, da je Anglež najvljudnejši človek. Za njim je na vrsti Lah. Pri Francozih je vljudnost jako relativna stvar. Francozu ne pride na misel, da bi napravil starejši dami prostor, dočim ga je nasproti mladi in lepi sama uslužnost. Nemec pa baje ne pozna nikakih manir; zgodi se, da se ustavi na ulici pred kako damo ter jej gleda v oči.
* Proti poljubljanju rok. Kakor javlja »Pravo lidu«, da je izdal okrajni šolski svet v Rokicanu razglas, ki naroča vsem učiteljem, naj prepovedo šolskim otrokom poljubljenje rok, ker s tem širijo nalezljive bolezni. Tudi pri nas po deželi je navada, da poljubljajo otroci in odrasli duhovnikom roke, kar bi si ti lahko prepovedali, a nekateri celo zahtevajo to.
* Nov ameriški poklic žensk je služba — družic pri poroki. Pri poroki, ki se je vršila pred nedavnem v Chicagu, je bilo 15 takih družic. Vsaka je dobila 20 dolarjev nagrade. Neka Američanka, ki slovi radi svoje krasote, se je vdelcžila
že preko dvesto porok ter prejela za svojo »naperno« službo veliko daril.
* Osodepolne  sanje.  90 letna
Eliza \Vertner, ki je biki v dunajskem zavetišču za stare ljudi, je sanjala ne davno jako živo, da je prišel nekdo v sobo, ki ji hoče kaj storiti. Prižgala je urno svečo ter pogledala pod posteljo, ali ni tukaj res kdo skrit. Pri tej priliki se jej je pa unela srajca, in starka se je tako obžgala, da je vsled opeklin umrla.
" Kakšna je usoda milijona ljudij T Neki statistik odgovarja na to vprašanje sledeče: V prvem letu umira izmed milijona 150000 otrok, po prvem letu 53 000 do tretjega leta 28 000, do 13 leta 4000 in do 45 leta 500000 ljudi. S 60 leti živi izmed milijoma samo še 370.000 ljudi, 80. leto doživi samo 37.000, 95 rojstni dan učaka samo še 223 oseb V 108. letu umre zadnji iz statistično opazovanega milijona.
* Čarovna pijača. V Spandau u je prodajala neka Graf zdravila, ki so imela to moč v sebi, da so ohranile može in ženine, ki so jih pili za vse večne čase zveste svojim izvoljenkam; in tudi pre-nočevalci niso odpovedali svojih postelj, ako so povžili to pijačo. Steklenica tu »čarovne pijače« je veljala 1 marko 50 pf. ali tudi 2 marki 50 pf., ako je bila ste klenica večja. Graf je imela ogromno od-jemalk, zlasti med delavkami. Toda ker ta čarovna pijača ni hotela vedno delo vati, in so bili možje — po svoji stari navadi — tudi poslej nezvesti, je nazna nila neka delavka »čarovnico« policiji. Zatoženka je izjavila; da je poskusila pijačo na svojem možu, in je imela res vspeh. Tudi neka priča je to pritrdila. Čarovnica je bila obsojena na 3 mesece zapora.
* Naglusnost ljudskih učencev. Prof. Ortmann je preiskal 7537 ljud skih učencev ter dognal, da je 28 4% naglušnih, ker imajo ušesne bolezni. Med otroci je več naglušnih učencev kot učenk. Navadno so bolni v ušesih otroci revežev in umazanci, med katerimi so infekcijske bolezni nekaj vsakdanjega. Preiskava je dognala, da so za ljudske šole potrebni redni zdravniki.
* Senzacijonalen slučaj. Kakor smo že poročali, so oprostili dunajski porotniki morilca svoje žene, sodarja Štefana Tippla, ki je šel takoj po svojem groznem činu k redarstvu in se je sam ovadil. Tippel se je oženil pred 17 leti. Spočetka je živel precej srečno; pozneje so se začeli med možem in ženo, ki je bila pijanka, prepiri, ki so končali navaduo s tem, da je bil mož — tepen. Tippel je jako priden človek in si je prihranil mnogo denarja; a žena je dejala ves denar v hranilnico na svoje ime. Pred par leti je začela žena tudi ljubavno razmerje z moževim pomočnikom Holzingerjem, ki je znal, združen z ženo, pregovoriti Tippla, da je kupil tudi hišo za 14.000 gld. na ženino ime. Pozneje je prišlo tako daleč, da je Tipplejeva žena gostila svojega ljubimca s pečenko in vinom, dočim je moral mož stradati. Tožil jo je radi nezvestobe, a jej je pri obravnavi vendarle odpustil. Jedva sta se pa vrnila domov, je dobil od žene štiri zaušnice. Že prej enkrat se je plazil Tippl po kolenih pred svojo ženo iz sobe v kuhinjo ter jo je prosil in rotil, naj bode dobra ž njim, a ona ga je zapodila iz hiše. Tudi otroka, 141etnega dečka in lOletno hčerko, je nahujskala, da sta mu dejala: „Poberi se, imava že druzega očeta." 18. febr. je zahtevala žena od Tippla stanarino, češ, da ga sicer zapodi iz hiše, ker ga ne mara. Da bi plačeval stanarino v hiši, ki si jo je zaslužil z lastnimi žulji, to je moža tako razjarilo, da je planil po sekiro in je ženo ubil. Potem se je javil sam sodišču. Vse ljudstvo je na strani Tippla, in ko je javil predsednik, da je Tippel svoboden, je vpilo občinstvo v dvorani 10 minut: „Bravo, bravo!" ter migalo porotnikom z robci.
* Plavajoča razstava. Dne 15. novembra se bode več ameriških tovarnarjev vkrcalo na parnik „Oregon", in sicer z izdelki svojih tovarn, na kar bodo odpljuli na Rusko, Kitajsko, Japonsko, Filipine, v Indijo, južno Afriko, Avstralijo in Havvaii. Na ta način nameravajo tovarnarji povečati ameriško trgovino, kajti s pomočjo plavajoče razstave bodo kupci in trgovci dobili priložnost videti ameriške izdelke in način razpošiljatve. Razstavo so priredili po nasvetu raznih ameriških konzulov.
Društva.
— |Veliko veselico s petjem in srečolovom priredi v nedeljo, dne 5. oktobra slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Sokolovi dvorani „Narod. doma". Pri veselici sodeluje (svira) slavna vojaška godba c. in kr. pešpolka Lepold II., kralj Belgijcev, št. 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za osebo 1 K, za rodbino treh oseb 2 K in za rodbino več kot treh oseb 3 K. Društveni člani so vstopnine prosti. Spored. I. Godba. 1. I. pl. Zajec: Jugoslovanska overtura. 2. R. \Vagner: Zbor božjepotnikov in pesem večernici iz opere „Tannhauser". 3. Parma: Medigra iz opere „Ksenija". 4. Leibold: „Hrvatski dom", potpouri. 5. Ferd. Korb: „Ljubavni spomini", valček. 6. Dr. Ipavec: „Domovina", pesem. 7. Rosenberg-Ružič: „ Cvetke", polka. 8. Kovač: „Godbeni beležki", potpouri. 9. Zdenczav: „Slavska", če-
tvorka. 10. Smetana: „Glumači", koračnica iz opere „Prodana nevesta". II. Petje. 1. A. Haidrich: „Hercegovska". 2. A. Sachs: „Pastir". 3. V. Vauda: „V slovo", čvetero-spev. 4. F. S. Vilhar: „Na vrelu Bosne". III. Srečo lov. IV. Ples. — Kakor se razvidi iz sporeda, je ta zelo raznovrsten in upamo, da bomo imeli prav krasen in dobro obiskan večer. Dobitki, ki so jih nam poslale ljubljanske, dalje tu- in inozemske tvrdke za srečolov, so prekrasni in smelo trdimo, da presegajo vse na dosedaj prirejenih jednakih veselicah. Ti dobitki so v nedeljo od 10. ure naprej v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" razstavljeni in si jih slavno občinstvo lahko ogleda.
— Koncert društvene godbe
bode danes, 2. t. m., pod vodstvom kapel nika   gosp.   Van ička   v  restavraciji pri »Llovdu«. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za nečlane 15 kr.
— Delavsko pevsko društvo ,,Naprej" v Ljubljani naznanja s tem, da mora za 5 oktober t. 1. nameravana ustanovna pevska veselica vsled njih na gloma obolelega pevovodje g. Metzkvja biti na pozneje preložena.
— Krojaško bolniško podporno društvo v Ljubljani ima svoj četrtletni občni zbor v nedeljo 5. oktobra t. 1. v gostilni pri Lozarju. Začetek točno ob 2. uri popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo odsekov. 2 Sprejem pristopivših kolegov. 3. Predlogi. Mnogobrojna udeležba je častna stvar.
— Novo prostovoljno gasilno društvo v Studenem priredi v nedeljo 5. oktobra 1902 veselico in tombolo pri lepem vremenu na dvorišču g. Turka, pri slabem vremenu v prostorih g. Ko-bala. Spored: 1. Pozdrav. 2 Petje in tom bola z lepimi dobitki. 3. Prosta zabava. Čisti dobitek namenjen je v nakup po trebnega gasilnega orodja. Začetek ob polu 4. popoludne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
— Občinski in tržki zastop ter prostovoljno gasilno društvo v Radečah priredijo v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. slavnost v proslavo godu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in povodom blagoslovljenja no vega železnega mostu, nove brizgalne in mehanične lestve prostovoljnega gasilnega društva radeškega s sledečim sporedom: 1 V soboto ob 7. uri zvečer mirozov in bakljada. 2. V nedeljo zjutraj ob 5 uri budnica. 3. Slavnostna sv. maša ob pol 11. uri dopoludne s spremstvom godbe in gasilnega društva v cerkev. Po poldanski službi božji blagoslovljenje novega mostu in gasilnega orodja. 4. Ob 3 uri popoldne ljudska veselica na vrtu g. A Gmeinerja v Radečah. Pri slavnosti sodeluje 26 mož godbe slavne c. kr. meščanske garde iz Kostanjevice pod vodstvom kapelnika Le opolda Potrbina, učitelja v Radečah. — Vstopnina za osebo k vrtni veselici 40 vin. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje dolgov ob nabavi gasilnega orodja, se pre-plačila hvaležno sprejemajo.
— Slovensko pevsko društvo v Ptuju imelo je v tekočem letu sledeče dohodke: društvenina iz Maribora 42 K, iz Celja 21 K, iz Krškega 8 K, iz Ptuja 46 K 87 h, vstopnina pri koncertu 437 K 80 b, skupaj 555 K 67 h. Stroški za letošnji koncert pa so znašali 525 K 3 h; torej ima društvo prebitka 30 K 64 h in ako se ta prebitek prišteje k svoti 533 K 84 b, ki je že vložena v tukajšnji posojilnici, tedaj ima danes pevsko društvo v gotovini 564 K 48 h.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, 5. oktobra t. 1. svoj zabavni večer s koncertom v dvorani »VViener Ressource«, Dunaj, I. Reichsrats-strasse št. 3 (za palačo državnega zbora). Pri koncertu bode blagohotno sodelovala izborna koncertna pevka gospica Ida Schontagova z igro na glasovirju in s petjem. Društveni pevski zbor nastopi pod vodstvom svojega pevovodje gospoda Vinka Krušiča. Začetek ob 5. uri popoludne.
— Podporno drestvo za slov. visokoiolce .v Pragi je pričelo a tekočim mesecem zopet svoje delovanje. Odbor se obrača k vsem prijateljem društva z nujno prošnjo, da se i to leto spom nijo slov. visokošolcev v Pragi s pošilja tvijo in nabiranjem prispevkov, prirejanjem zabav ter se priglasijo za poverjenike društva. Društvo je izdalo tekom šestih mesecev minolega leta 8 83 K; to je najlepši dokaz, kako potrebno in kakega pomena da je društvo, ter bodi onim rojakom, ki do sedaj še niso pristopili k društvu, v vzpodbudo in nagib, da to store čim preje! Oni visokošolci, ki nameravajo priti na praško vseulišče ter računajo na podporo društva, poživljajo se da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznaanijo
Književnost
— „Ljubljanski SKvon". Vsebina oktobrskega zvezka: 1. C. Golar: Kozaška romanca. 2. Josip Kostanj evec: Noč. Povest. 3. Jan Vobornfk: Jaroslav Vrchlick^. 4. Ivo Šorli: Črtice. 4. Samomorilec. 5. Pod mojim oknom. 5. E. Gangl: Vetrovi. Pesem. 6. A. Bezenšek: Ivan Vazov, bolgarski pesnik. 7. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. 14. Na črnem morju.
15. Črez Kavkaz! 16. Terek. 17. Noč na morju. 18. V Jalti. 8. Dr. K. Glaser: Ka-lidasa, indski dramatik. 9. F r. Dolinčan: V žalni obleki. Črtica. 10. KazimirRadič: Pesmi. 11. P. pl. Radics: Licejsko poslopje v Ljubljani. 12. Andra Gavrilovie: Novija pripovetka u Srba. 13. A. Gradnik: Pri vinu. Pesem. 14. I van Prij a telj : Blei-weis — izdajatelj Prešernove zapuščine 15. Kazimir Radič: Pesmi. 16. Dr. F r. II e-šič: K Vodnikovemu življenjepisu. 17. C. Golar: Snubač. Pesem. 18. Književne novosti. A. A.: Zabavna knjižnica. — Janka Kersnika zbrani spisi. — R. Perušek: Matica Hrvatska. — Dr. Fr. Ilešič: Barle Janko: O zdravstvu staroga Zagreba. — A. : Ljubljanski grad in promet s tujci. 19. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Novi akordi.
20. U p o d a b 1 j a j o umetnost. A. A.: II. slovenska umetniška razstava v Ljubljani.
21. Med revijami. Aškerc: Russkij Vje-stnik". — A.: „Slavjanski Glas". 22. Splošni j)regled. A.: f Ivan Vrbovec. — Nemško učiteljišče v Ljubljani. — f Dr. R. Virhovv. — Stoletnica smrti Vegove. — Aškerc: f Henrik Ippolitovie Siemiradzki — Prebivalstvo Rusije po veri. — Slavnost v Šijiki. Corrigenda.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 2. oktobra. Zaupni shod proglasil danes za celjski okraj kandidatom za celjske kmetske skupine odvetnika dr. Dečko ta in dr. Hra-š o v c a. Za mestni okraj celjski je kandidat koncipijent dr. K ari o v še k, za slovenjegraški okraj odvetnik dr. M a y e r.
Dunaj 2. oktobra. Ogrski ministri so se danes vrnili v Budimpešto. Oba ministrska predsednika je sprejel pred odhodom cesar v avdijenci ter sta povedala, da se pogajanja niso povsem razbila, pač pa bo treba iskati nove načine, kako iste spraviti v vspešni tir. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden v Budimpešti. 0 cesarjevem od-potovanju še ni ničesar določenega.
Dunaj 2. oktobra V liberalnih krogih vlada huda razburjenost, ker krščanski socialci ne puste vpogleda v volilne imenike za nižje avstrijski deželni zbor. Zadeva bo prišla v državnem zboru na razgovor.
Dunaj 2. oktobra. Nove baterije havbičarjev, ki jih je delegacija že dovolila, se ustanove šele s 1. januvarjem ali pa celo šele spomladi prihodnjega leta Nadštevilno poklicani topničarski rezervniki se tedaj po dovršenem vojaškem izvežbanju zopet odpuste.
Praga 2. oktobra. „Politik" poroča, da je dr. Šusteršič konferiral s po8l. Banvinskem v zadevi klubovega programa zedinjenih jugoslovanskih poslancev.
Praga 2. oktobra. Državni poslanec češkega veleposestva Pabstmann je odložil mandat.
Sofija 2. oktobra. Slavnosti na Sipki so se zaključile včeraj z veliko vojaško parado 35 000 mož. Paradi je prisostvoval tudi ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič s spremstvom Potem je sledil slavnostni obed, pri katerem je zopet napil knez Ferdinand ruskemu carju kot ustvaritelju bolgarske armade. Veliki knez Nikolajevič je napil bolgarski armadi, bolgarski vojni minister Paprikov pa ruski aimadi. Knez Ferdinand je po končanih slavnostih spremil ruskega velikega kneza v Burgas.
Pariz 2. oktobra. „Mattino" napoveduje izid jako ostre vladne odredbe zoper neubogljive kongregacij-ske šole.
Pariz 2. oktobra. Nameravani obisk predsednika Loubeta v Italiji je postal zelo dvomljiv.
Pariz 2. oktobra. Za Zolov spomenik se je dosedaj nabralo 8000 frankov.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 816 strank 413.517 K 37 h, 712 strank pa dvignilo 378.452 K 98 h. V III. četrtletju 1902 dovolilo ae je 89 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 231290 K.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1902 je 224 strank vložilo 60.084 K 25 h, 184 strank vzdignilo 52.587 K 20 h, torej več vložilo 7.497 K 05 h, 10 strankam ae je izplačalo posojil 16.000 K, stanje vlog 2,023.641 K 27 h, denarni promet 253.842 K 51 h.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 1. oktobra 1903.
Bknpni državni dolg v notah   .... ICO 60
Skupni državni dolg v srebra .... 1C056
Avstrijska zlata renta....... 120 54
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9955
Ogrska zlata renta 4°/0....... 119 50
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 9995
Avstro-ograke bančne delnice   .... 1692'—
Kisditne delnice........, 683 —
London vi s ta......... 239 42
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 05
80 mark............ 2343
20 frankov.......... 1904
Italijanski bankovci........ 94*80
C. kr. cekini........... 1130
Žitne cene ir Budimpešti
dn6 1. oktobra 1902 Zaradi  židovskih  praznikov  so izostale žitne cene v Budimpešti.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Ste v. 4. Dr. pr. 1202.
V petek, 3. oktobra 1902.
Svečanostna predstava v proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Franc Jožefa I.
Prvikrat v sezoni:
Večni mornar.
;Der fliegende HolKinder.)
Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner.   Poslovenil A. Štritof. Kapelnik Hilarij Benišek.   Režiser E Aschenbrenner.
B'igajni« h odpre eh 7. uri. —Zafei«k ob */28. tri. — l*au pi 10. vi.
Pri predstavi sideluje orkester si. c. in kr. piti. polka Leopold II. št. n.
Prihodnja predstava bode v nedeljo., 5. oktobra: „Madame Sans-Gcne*.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melonsine nstnam zobne voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. t steklenica z navodom 1 M.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
- Edina zaloga. ■
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519-31)
Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. septembra: Ladislav Bobnar, delavčev sin, 3 mes., Karolianka zemlja St. 10, črevesni katar.
Dne 27. septembra: Anton Pogačnik, črev-Ijarjev sin, 7 mes., Opekarska ceata St. 35, kron. Črevesni katar.
Dne 29. septembra: Matevž Bre»kvar, posestnik, 61 let, Trnovske ulice St. 4, srčna hiba.
Dne 30 septembra: Apolonija Jenko, Crev-Ijarjeva žena. 62 let, Mestni trg št. 11, vnetje živcev. — Ivan Strus, kurjačev sin, 7 dni, Jenkove ulice št. 8, čreresni katar. — Ernestina Friškovic, ključarjeva hči, 3 mes., Pred Prulami št. 29, želodčni katar.
Mdteoroiogično poročilo.
VUina nad morjem 606'S m. Srednji sr&oni tlak 736-0 mm.
	Čas opazovanja	Stanje	2S>			
1 Sept.		barometra		Vetrovi	Nebo	H is
		v mm.	EH i			
1. 9. zvečer i 7312
2 7. zjutraj *   2. popol- j
731 0 30 2
115
64 152
brezvetr.
brezvetr. al. jvzhod
jasno
megla oblačno
Srednja včerajšnja tamperatnra 12 2', nor-male: 128°
Zanimljive knjižice:
Jurija Dalmatina Predgovor k bibliji iz leta 1584. 30 vin. s pošt. 40 vin. Pravoverni katoličan ...   10 B Naeledniatvo sv. Petra  .   .   IO „ Prestavni  evangelij Jezusa
Kristusa.......10 n
Veselo poročilo 8 številk za    8 „
Izdal in prodaja
-A-23.to:n. Chracka
v Čefckih Budejovicah
Gvmnasialni nI. (2399—1)
Naznanilo.
--MiiSK* -
F. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—18)
Belježim z odličnim spoštovanjem
Vranjo JECleščid
posestnik vinogradov
Jaška na Hrvatskem.
Boftger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni „pri IMarlJI p o malt aj" M. Leiiatelt-n in v lekarni Uhald
pl. 1 rnSioc/.>        v I^jnbljani.
Z uspehom podgans-ce smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem nagel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—4) Et. Hrr«, mlekarija.
Tovarniška zaloga
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo m
najbolje        (1042-23; ^> renomiranih
Du kopp - koles
in
VVaffenrader.
^     Gospodu lekarničai  i j*
i GABRIJELU PICCOLI ► 4
<
i* i
A
'4
v ]L|unl]anl. ^
Vaše železnato ^
vino   sem   s   prav W
dobrim uspehom vpo- ^
rabljal pri neki gospe, w
£ ki je dolgo trpela na F
* živcih. — Prosim Vas v torej, da mi dopoSljete Se šest steklenic zgoraj navedenega vina.
Dr. I.. liirhcr
c. kr. štabni zdravnik.
V Gorici, 6. junija 1901.   4 ,1507—7)
4rv^rvyywvvw    m ^rr~^r
V nedoljo, dne 28. sept« se je izgubil
črn dakel
na Vrhniki z rdečimi marogami in s „ štirimi očmi". Naj se odda proti nagradi v pivovarni na Vrhniki ali v vrhniškem skladišču piva v Ljubljani. Pes ima znamko št. 220 ter sliši na ime Fex. (3402—1)
Ces. kr. avstrijske jŠl državne železnica.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902 leta. Odhod li Ljabljan« juž. kol. Proga čez Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Kleln-Reiflin|» v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ni zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce'ovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd. Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob H. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeil ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Sdirijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj čea Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beijak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Prog* v Novo mesto ha v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7 uri 17 m »-j«.»traj v Novomesto, Str ža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7 ar. 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Prcftt. Is In.lSu. Ob a. uri 2t m zjutraj osobni vlak z Dodaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, S«>luograd; Line, Steyr Ifil, Aussee, Ljg-bto Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktai vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri IS m dupoludaa osubn-Vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Pr»go, Francove vare, Kaik-ve v<\ie. Heb Mariju.e vare fl^eu, Bude jevite, Solnograd, Lina, Steyr Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, inomobt, Zeil ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno Celovec, St. Hohitr, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m po-poiadm os.;....i vlak z Danaja, Ljabna, Seizthala, Be-lj ±a Celovca, Monako?ega, inomosta, Fransenstesta, Pon tabla — Ob ti. uri 5i m zvečer oioJjui vlat s Dunj4/a, i^ubna, Beljaka, Ce'orca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomostt, Solnograda — Prag, ii No/ojfa meita iQ Kooevja. Oaoeni vlaki: Ob B. mi 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 2. uri 39 m popoludne iz Straže Toplic,-Novega mestt., Kočevja m | ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Cdnod la Ljubljane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob l. ari 28 m zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri '^5 m, poslednji vlak le ob nedeljah iu praznikih in samo v oktooru. — Prihod ^ LjublJAso drž. kol. ii E&siiaee, Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob li. uri 6 o. dopoludne, ob S. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Jlovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasil solidne^ točne in cenene
domaČe proizvode
odlikovane k največjimi
odlikovanji. (288—17)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno in ceneno.
Odda se v najem
mala, (2394-1)
špecerijska trgovina.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Krojaški pomočnik
se sprejme takoj pri (2381—2)
v Dolenjem Logatcu.
Instrukcijo
v vseh gimnazijskih predmetih ter v Italijan-•teinl daje uradnik.
Oglasila vaprejema  upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2392—1)
Proda se tstlroj
v Ljubljani na Bregu. Čisti donesek 5%- Izplačati je 10.000 K, drugo ostane na hiši.
Več se izve pri g. J. Bahovc-u
na Št. Jakobskem trgu. (2326—2)
Vabilo
na
koncert m
katerega priredi (2403)
Mengiška godba
v nedeljo, dne 5. oktobra 1902
na vrtu pri „Jelenu".
Začetek ob pol 4. uri poooldne.
Vstopnina prosta.
za sukneni oddelek.
Zahteva se zmožnost v tej stroki in vednost odjemalcev. (2339—2)
R. Miklauc, Ljubljana.
Razpošiljalna trgovina sukna.
■ ti
m oa
Očeraj je nekdo
na mojem posestvu .pod Rožnikom"  oropal z raznih
dreves najlepša jabolka, kakor zlate rajnete in velika
rudečkasta jabolka. Kdor ve in mi naznani tatu, dobi nagrade 10 kron.
Peter Lassnik
trgovec, Wolfove ulice.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelanaj svetilk, zrcal, šip itd. itd.
po najnižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
-v IJablJanl.
Lastnik M,;Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
a>   . trt -t^>
o
oŠ
'E3'
► ■a i
o
^ oo
0 CM
1 «" ■C 3-
o S «
00 .si-^-1
I 2|2-S I S|.S
22 , g« -^tJ'rtH h *a o
o a a=-s 5
■ - «9.-2
•S I
Sr~J3 IX!«-!««*—'a
§«8 I u*«a > £ •c        .W   T?o6 a g-a -
H S  o H.-.cj
-D, C!
«1«
—■ O   ^ M "O
S.1H -N X M O
0 h*1* • •   lOtSsti Ji   ca *tJ?
iti
- _ 'S *a
Isilit
■ C N (j) o
i al > xj s 0
it B o >^
O *u os, •   -3 o
! Stari trg Glavni trg
«,    št- 21. št 6.
Pekarija in slaščičarna |
Jakob Zalaznik I
Prodaja moke
In raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stari trs dtev. 32.
&mmmmmmmmm
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
41
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5.
1928
17
27
Poštna upraviteljica
kater« ima tuđi brzojavni izpit, sprejme •• pri poštnem uradu na Gorenjskem.
Zahteva se samostojno vodstvo pri uradu. Vstop takoj. .2803-1) Naslov na upravniitvo »Slov. Nar.«.
redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke
nr kupuje
£nton 3[olenc
trgovec v Celju.
(2315-5)
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. II
priporoča svojo vel lb.© zalogo
otročjih kostumov
iz lodna in ševijota itd.
kakor tudi
oblek, havelokov in površnikov
za      v2400—1)
*pjp»-*ia»^ gospode in dečke ■
po najnižjih cenah. |
EfionadstepRa hiša
St 78 v Kamnika (Gorenjsko) z usnjarsko delavnico in istimi pravicami, dvoriščem in dvema tudi za atsvbisce pripravnima vrtovoma, ae prostovoljno hi pod jako ugodnimi p goji takoj proda, na aahtevanje ae tudi parcelira. Pojasnila daje lastnik Alojzij C erar, trgovec in posestnik v Lukovi«! pri Brdu (2395-1)
za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (akordantom).
Proailci za to delo naj se zglase pri
,,„«, Ant Eunz-u m
tovarnarju za vodovode v Moravskih Gra-nicah (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko.
r
2(rasen slovenski
2
skladni koledari
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke 2390—1)
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena js vzlic okusni izdelavi aelo nizka,
Mamo 90 Tin. s posto 90 vin. več. Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istoga lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma.
ftif Da ne bude, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se eim preje oglase, ker se bode na take v prvi vrsti pri razpošiljatvi oziralo. Tt-U
VSAK PETEK IN POSTNI DAN
SE POBE RAZNOVRSTNE
= SVEŽE =
MORSKE RIBE
TRGOVINI Z DELIKATESAMI
ANT. STACUL
V LJUBLJANI.
(2267—3)
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
Al-  'I_____ii
Y Kranja se proda iz proste roke
velika pristava
z vrtom, dvoriščem in kletjo, ki
se da tudi prenarediti v hišo. (2380—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Klauer-jev
naravni  rastlinski  liker, izvrstnega vpliva na želodec (4i5-i89: ss dobi prlMten edino le iz glavne zaloga
Edmund Kavčić-a
Xj3-u.Tolja.nl.
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8.
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 11832-26)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
I
V svrho ženitve
Želim se seznaniti s dekletom ali udovo bres otrok v starosti 30 do 40 let. Denar postranska stvar. Jfiti mora pridna in vešča gospodinjstva ter imeti veselje iti s menoj v Ameriko. U to svrho mora snati tudi nemški- l>e resne ponudbe s slifo se Prosi do tO. oktobra pod „L. j. Št. 10t' v Podnart, Gorenjsko, poste restante. 2391—1)
te
>
-
K.
D
Feliks Toman
kamnoueskl mojster
Lijubljana« Resljeva cesta st. 30,
IVajvečja zaloga izdelanih
nagrobnih spomenikov
in najbogatejša izbera čpnih
piramid, obeliskov in nagrobnih križev ■«*-
od najlepše«-«* avediikeita granita in labradorja.
Lastni izdelek.   #   Najnižje cene. (2301—4)
Priznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih in monumentalnih kamnoseških proizvodov.
Stavbena dela vsake vrste. Plošče za pohištvo od raznega marmorja.
I Maznanilo in priporočba.
&*S£~ HDoiilei g*©, Too T7" zalog"! I Pristen
pelinko
™       (VVermut-vino) liter po 80 Isr. ima
^leslui trg st.
KniBanla napočila točno iaEvvše.
(2385—2)
Cenjenemu p. n. občinstvu, gsf. pisateljem in založnikom, slavnim občinskim uradom, kr. šolskim svetom in šolskim vodstvom, gg. odvetnikom in notarjem, trgovcem in podjetnikom ter raznim uradom vljudno naznanjam, da sem otvoril čisto na novo z najm Vernimi stroji, črkami in okraski oskrbljeno
tiskarno knjig in umetnin
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 9 in da tu izvršujem vsako v tiskarsko stroko ep&dajoče delo.
Priporočam se za blagohotna naročila z zagotovilom točne, fine, solidne in cene postrežbe.
DRAGOTIN HRIBAR.
as2*-;: >
Prosil, g. kolesarji, blagovolite čitali!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka f|Styria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike.
Priporočam se z velespoštovanjem
(114-72)
trgovec in urar na Mestnem trgu.
mm
iBgBHHpi
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane., ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397 i)       Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
Dunajska cesta -IV.
» i
i
Gg G| K GS
i
1
i
-m
M
M
■« -m
Usojava si cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sva otvorila z današnjim dnem
v hiši hotela Lloyd na sv. Petra cesti
euetlicarjl^o trgouino.
Ker sva za opremo najine trgovine s cvetlicami uporabila posebno skrb ter se nisva bala nikakih troškov, sva v prijetnem položaju, vsem na nama stavljenim zahtevam v vsakem oziru ustreči na splošno zadovoljstvo najinih cenjenih odjemalcev. Vse naročbe    . (2401)
vencev, cvetličnih šopkov itd.
se izvrše kar najhitreje in za primerno nizke cene na najboljši in naj-okusnejši način.
K Vsem Svetim bodeva imela posebno bogato izbero gotovih vencev in nagrobnih Šopkov v zalogi, na kar si prav posebno dovoljujeva opozoriti.
Za prav mnogobrojna naročila proseč, bilježiva
z velespoštovanjem
Ljubljana 1. oktobra 1902.
w
W
m-
w w
w
w
w
:c-
\* w w
w w
w
w
w w w w
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
251709
9999
0Z