• * ^ *S °ro«imof poglejte na I /"i T k ^.HT A A UmuTtfior - v I % %-*\aalova za dan, ko ■ I /\ ^^ |%J /% L/l 1 I ■ /m /pft na dan dot*ri». . ^ ;t lysssaci VjLAu JLi AivUJJA /• zssjssK1 je lis, vanjo. Skušajte I * • ' ' ^^ ^ q»~nn**.m*djimt ■ ■ toeti ^ \ fc aprej plačano. | List. slovefi škili delavcem Ameriki ClTAJTE, KAB VAfl ZANIMA 1 ^ ^^■■M——■ _■ulinl m liml O— Mfw im^r IlUt W rt ttt P—t Offl— — Ww Itfc. N. T„ mmšm Act W Cin■■ «* imt M, l«*.......... No. 152. -Vortfv. 152. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, AUGUST 9, 1943. — PONEDELJEK, 9. AVGUSTA, 1943 VOLUME LL M JoKTNIK XX -- - —---—---- ---- —„— — ■ ...... i HITLER GRE ZA MUSSOLINIJEM j To in j/ | O no | Dr. Joan Longini je potom poiskusov s pasjo krvjo dogna la, da maščoba mnogokrat povzroči slaibokrvnost, ker tolšča v sistemu cesto razkraja rdeča krvna telesca. Pri mnogih lju-deh opazimo, da ne marajo maščobe in se veliko boljše počutijo, če dobivajo čim manj mastne brane v svoj sistem. Po novem dognanju je to naravni način protekcije proti slabokrvnosti, ki jo v nekaterih po sameznikih povzroča tolšča. * r Če je imel Hitler s svojo o-siško tovaršijo dozdaj kako nado, da ga zavezniki le ne bodo ugnali v kozji rog, je lahko odslej prepričan, da nima več najmanjše prilike, da zmaga, kajti dobil se je Škot, ki je dal vse svoje življenske prihranka za vojni napor! -' i&oti so znani; kot najbolj štedljivi ljudje na sveto, ki se izredno neradi ločijo od denarja, ali teanu 'JCStSK&fftT darovalcu se zdi. da je vojna že ta-korekoč dsolbljena po zaveznikih in zato je posegel po svojih prihrankih in jih dal za vojno uporabo. Bil pa je zelo natančen, kot so Skotje -glede denarja vedno natančni. Ko je daroval prvih 150 funtov (v angleškem denarju) so mu morali potem pokazati rekorde, da je videl, kaj se je kupilo z njegovim denarjem. Kar je videl Zabeleženo v rekordih, je Škota tako razveselilo, da je eel domov in takoj prinesel še preostalo svoje pri hrahke — 1400 funtov! Vojni materjal, ki je bil kupljen ze njegove prihranke, ie srečno dospel v Rusijo in Skot je bil o tem točno obveščen — da ne Jx> imel kakih dvomov. * Renter jeva novinarska agencija poroča iz Turčije, da je ' turški ocLg je poročal bernski radio, ki pa - je omenil, da Švica gleda na i zavezniško noto z razumeva i njem. ; ) Druge nevtralke še niso da-j le glasa od sebe odkar *o za-z vezniki izjavili, da, se bo sma- - tralo za kršenje smernic in - principov, za katere se borijo 5 zavezniki,. ako bo katera nev- - tralna država nudila zavetje - zločincem, kot je Mussolini, 'Hitler, itd. . _ ^ Kriza v jugoslovanski vladi Beuterjeva časnikarska a-gentura je Iz zanesljivega hrvaškega vira prejela obve-stilo, da je kriza v jugoslo-vanski vladi v Londonu dosegla svoj višek. V soboto je kralj Peter sklical sejo srbskih, hrvatskih in • slovenskih zastopnikov in je j tudi seji načeloval. I Kot pravi hrvatski vir, je bila kriza poostrena vsled zaključka kabineta, da se cela i vlada iz Londona preseli v Ka- 5 iro, v kar je tudi privolila i angleška vlada. Hrvatje v načelu sicer ne nasprotujejo preselitvi vlade v Kairo, toda zahtevajo, da je doseženo temeljno načelo glede povojnega razmerja med Hrvati in Srt>i, še predno odpotuje vlada iz Londona. Hrvatje pravijo, da je v tem o-ziru v dveh letih, odkar se jU-! goslovanska vlada nahaja v Londonu, ni bil dosežen noben sporazum, še manj pa ga bo mogoče doseči v političnem o-zračju v Kairi. i Hrvatje vstrajajo pri tem, : da sedanja vlada priznava sporazum, ki je bil leta 1940 , dosežen med dr. Vladimirom Mačkom in tedanjim ministr-i skim predsednikom Dragišo Cvetkovičem, v kar pa srbski l ministri nočejo privoliti, t. Frank Terček ranjen ^ v letalski nezgodi V Walla-Walla, Wash., je . padel na tla borulbnik, ki je le-. tel v višini 13,000 čevljev, ko ■ j se je pokvaril motor in je pri-L|čel padati. En letalec je bil u-. bit, sedem pa ranjenih, med l njimi tudi Frank Terček iz No. . Bergen, N. J. Mr. Terček se i nahaja v bolnišnici, od koder je . svoji materi sporočil, da se je . poškodoval na kolenu in komol-) ni in ima tri rebra nalomljena. Sporočil pa je, da se mu Tane precej hitro celijo in bo v . kratkem zopet popolnoma o-_ zdravljen. _c.---- J . Družinska tragedija a Dayton, O. i Mrs. Ohristi-- na Dickev, mati treh otrok, je ^ pred kratkim s ktedivom ubi-la dva svoja starejša otroka, a ' eno leto starega sinčka pa je n-topila v kangli vode in ga nato ■ položili a na njegovo pofctelji-co, nakar je šla v drugo sobo i<- in se je obesila. Ženska je bili la stara 28 let in njen mož je >-1 dejal, da nima pojma, čemu 5- je morala storiti nekaj tako s- groznega. Mož je dobil svojo družino mrtvo, ko se je vrnil z i- dela. Mrliški oglednik je izjava vil, da ni mogel dognati niče-o ear drugega, kakor, da je bil to ti slučaj treh umorov in samomo-i- ra—ženski se je bržkone tre-notno omraeil um. Ladja Normandie spet na površju New York. — Na pomolu št. 88, ob Severnireki tufcaj, se končno dviga na površje že več kot leto dni in pol pogreznjena ladja Normandie, sedaj nazvana Lafayette. zgodilo tisti hip, ko bo izsesana iz ladje in se bo velikanska masa jekla, lesa in kon-krita, ki je »bilo uporabljeno,! da zapre odprtnine in da pod-i pre krove proti pritisku vode,' dvignila pokoncu v vodi. Vsa-( ka naglica in neuvidevnost v( najmanjšem pogledu lahko okvari ves dosedanji trud in delo. Vsi, ki vodijo delo, so dejali, da so bili potapljači pravi ju-j naki pri tem napornem in nevarnem delu. Oni so bili tisti,' ki so zamašili .vse line, skozi katere je uli-ajala v notranjost voda, odstranjevali so vse naprave, ki bi ovirale reševalno delo in so tako omogočili na-daljne operacije za dvignenje ladje. Delali so v temi, ker ni nofbena svetloba mogla prodreti skozi gosto obrežno vodo. Kapitan Manseau je dejal, da se je pri tem reševalnem delu za ladjo Normandie iz-vežbalo 250 potapljačev, ki so zdaj na delu drugod. Nekateri potapljači in drugi delavci so bili ranjeni, a resne nesreče tekom 18-mesečnega reševal-! nega dela ni bilo. Ker je ladja stala 56 milijonov dolarjev, ko je bila zgrajena, je mnenje ameriških mornariških oblasti, da se je delo reševanja izplačalo. Kapitan Manseau je tudi dejal, da gonilni stroji, ki so vredni miljone dolarjev, niso mnogo pokvarjeni in bodo zopet ra-bni. Jeklo teh strojev ni dosti zarjavelo vzlic dejstvu, da je ležalo 18 mesecev v vodi. Delavci, ki so od februarja lansko leto bili zaposljeni pri s delu za priprave zopet nega i dvigaenja ladje, so si zgradili 1 na licu mesta takozvan "shan- ' ty-town'' in so delali nepresta < no, nekateri ponoči, drugi podnevi. Vseh delavcev zapoclje- < nili pri tem nevarnem in težkem delu, je bilo 700, med temi so vključeni tudi izurjeni po-tapljači^ 70 po številu. Delo na ladji z dvignenjem iste seveda ni končano, kajti vzelo bo nadaljnih devet mesecev, da bo ladja urejena za prevažanje čet. ker v to s vrbo je ameriška vlada zasegla to enkrat razkošno kraljico morja. Nadaljno delo iki parniku bo stalo 20 milijonov dolarjev. Ime ladje je sedaj Lafayette. Pred aktualnim dvignenjem ladje so se vršili več tednov poiskusi kako bi bilo najlažje ladjo zopet siloviti. S pomoč jo sesalk so spraznili gotove predele ladje, ter jih potem zopet napoliiili z vodo, da so u-gotovili najboljši način ura-vnovešenja ocrromne strulrte, ki je ležala napol zarita v obrežno blato več,;kot leto dni. Ko se/je kvnčno v so4>oto, pričela ladja za'»poznanje pre-' ' mikati, so s- sesalkami črpali i vodo iz nagnjenega dela ladje i v onega, ki je ležal . višje,' j medtem pa močni žični kaibli i držijo ladjo, da se ne prema-i kne iz ravne'crte. Vse se seve-i - da vrši stopnjema in z veliko t previdnostjo, ker po mnenju -1 kapitana Manseau, "ki nadzira ) rešilno delo, se do zadnje mi- - nute aktualnega dvignenja ladje ne more reči, kaj se bo Rusi premagajo vse ovire proti Harkovu Ruska armada odstranja vse ovire in prodira dalje po ukrajinskih stepah ter so njeni motorizirani in tančni oddelki dospeli že do Dolžika, komaj 16 milj od Harko-va; pri Bogoduhovu so Rusi prerezali Harkov—Sumi železnico ter sedaj ogrožajo močno nemško oporišče Sumi. ETNA ČRTA RAZBITA L Angleži so razbili celo nem- v ško črto zapadno od Etne ter s zavzeli Biancaville, Adrano in I Kron te; ameriška armada pa j prodira od zapada ter skuša c zajeti umikajočo se nemško ar- j modo v Randazzo prelazu, 40 l milj od Messine. 1 Angleži so tudi zavzeli Bel-passo, 7 milj severno od "Cata- l ni je ob južnem vznožju Etne. f Pri Bronte so Angleži samo 5 1 mlij od ceste, po kateri se mo- j rejo Nemei umakniti čez Ran- ] dazzo prelaz. Zavezniški letal - I ei-poročajo, da bombardirajo i Nemške čete, ki se umikajo i skozi ozki prelaz. j __i GrOERINGr JE ŠEL . ISKAT PRIJATELJA ... j Madrid. 5. avg. — Kakor se 1 glase poročila, ki so doepela i semkaj, je šel maršal Goering i v Rim pretekli teden, da dobi < svojega prijatelja Mussolinija ] m ga odpelje s seiboj v'Nemči- < jo. Maršal je naprosil kralja i Emanuela, naj prepusti Mus-11 solinija Nemcem, ker njegovo c življenje ni varno nikjer v Ita- i liji. < Iz merodajnega vira je bilo poročano, da je imel Goering i dolgo konferenco z . Viktor . Em&nuelom in mraršalom Bado-glijem, toda Mussolinija vseeno ni dobil. V Berlinu so ibili, kot pravil to poročilo, presenečeni nad ' tako hitrim padcem Mussolini- j' ja po veronski konferenci s (1 Hitlerjem in zato je bil Goe-( ring poslan v Italijo, da izve( kaj je na celi stvari. Mussolini je še vedno v Ita-, liji in ga ptremeščajo iz ene, kraljeve palače v drugo, da tako nihče ne ve kje se pravza-( Tura v nahaja. Zdi se. da ga ho-( čejo protektirati pred jezo ljudstva. ITALJANSKA MESTA BOMBARDIRANA Veliki angleški bombniki so [ preleteli Alpe v mesečni noči in so bombardirali industrijska mesta Turin, Genovo in Milan. - Associated Press poroča, da je Ibilo v tem napadu več sto bombnikov. Porbčila s švicarske meje naznanjajo, da je bilo mogoče videti sij požarov onstraij švicarske meje. Cela krdela zavezniiakih bom-bnikov «o včeraj tudi krožila . nad Messinsko morsko ožino . in so bombardirala nemške . prevozne ladje, ki skušajo pre-| peljati vojaštvo v Kalabrijo. .Malo višje proti severu je rdeča armada v svojem silovi-1 ] tem prodiranju dospela v Bed-j lahiu, 17 milj zapadno od O- -rele, Ob glavni železniški progi s Orel—Briansk. i V svojem prodiranju odj^ 1 Belgoroda so Rusi že šli skozi } Dolžik. j j 1 Poseibno poročilo ruskega11 ' vrhovnega poveljstva nazna-! nja, da so Rusi v svojem pro-'diranju na fronti pred Harko- } vom osvobodili 60 mest, trgov; j in vasi, na fronti pred Brian-skim pa 130. Poročila iz Mo- ] skve pravijo^ da rdeča armada ( tako naglo prodira, da morajo ( Nemci bezati v Veliki zmesnja- , vi. ( R^r^i v dolgem loku obkolju-jejo TTarkov. ki se ne bo mogel več dolgo držati. 1 j : Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo v nedeljo v 'bojih pred | Brianskim ubitih 4500 Nem-p cev. Zapadno od Orela je bil uničen nemški polk 3000 mož,11 jugozapadno od Orela pa je bi-' i lo ubitih 1000 Nemcev. Mjiogoj, Nemcev je bilo ujetih in Rusom j je padel v roke bogat vojni i plen. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem ča&u je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite rtena r po nepo-' trehnem. , Francoski viri polagajo veliko važnost na Hitlerjev razgovor z japonskim poslanikom Hiro-! ši Ošimo. In nek nevtralni di-7 plomat je izrazil svoje prepričanje, da bo Japonska še ta teden napovedala Rusiji vojno. !Zelo važen predmet na tej » konferenci je bilo tudi vpraša-> nje, kako bi se mogla Nemčija 1 zavarovati proti zavezniškemu 1 zračnemu bombardiranju nem-- škili industrij in mest. In kot 1 pravi nek vir, so na konferenci i razpravljali tudi o tem. da bi se Nemčija v skrajni sili proti i zavezniškim zračnim napadom v povračilo posluževala tudi 3 plinov. London z velikim zanimati njem zasleduje nemške dogod-i ke in pravi, da je bil Hitler že a davno postavljen v ozadje in ►- da so generali prevzeli vso ob-i- last, to pa -zato, ker mpajo s tem doseči fooljše mirovne po-i- goje. Anglija pa se ne bo putt stila preslepiti, temveč bo za-^ htevala popolno in breapogoj-r- no predajo, nakar bodo NemL i-|čijo zasedle zavezniške arma-—Ide. Špansko časopisje v Madridu prCnaša poročilo iz Madrida, ki pravi, da je bila v roke feldm&riala Hermana Goeringa izročena ' 'oblast velikanskega obsega." — 2e nekaj dni so bula važna posvetovanja vojaških poveljnikov 'in nacijskih voditeljev v Hitlerjevem glavnem stanu. Kot je bilo včeraj poročano . iz Berlina, in sedanja poročila iz Madrida potrjujejo ra- ' zne nemške in španske vesti, je nemško vrhovno vojaško po- 1 veljstvo prevzelo vlado za dol-go Obrambno vojno. Angleški vnanji urad pra-^ i, da ni prejel nikakega poro-J eila, da bi bil Hitler odstav-J{ ljen in da dvomi nad temi ' vestmi. j Po teh poročilih je bil po-j stavljen triumvirat (trojica mož), v katerem so feldmar-1 šal Wilhelm Kcitel, šef najvišjega vojaškega poveljstva, veliki admiral Kari Doenitz, vrhovni poveljnik mornarice in feldmaršal tHermann Ooe-ring kot pravi načelnik Nem-' čije. Keitel i n Doenitz zasto-^ pata oboroženo silo, Goering pa je posredovalec med armado' in naeijsko stranko. Nemški7 krogi v Madridu pravijo, da nemfiko armadno poveljstvo smatra za potrebno, da se še obdrži-nacijska stranka pod Hitlerjem kot nekak okrasek in_ tega ne kaže razpustiti stranke ali pa uradno naznaniti, da je izgubila svojo oblast. Mussolinijev padec je pem- ; ške poveljnike, ki so prevzeli najvišjo oiblast še pred Musso-linijevim padcem, dovedel do oklepa, da bi v Nemčiji nastala velika zmešnjava, ako bi bila na c i j ska stranka javno odpravljena. Ako se Badogliu ne bo posrečilo nadaljevati vojne — tako mislijo nemški generali, — se to ne bo zgodilo samo zaradi želje italjanskaga naroda, ki zahteva mir, temveč tudi zaradi tega, ker je (bila odpravljena fašistična stranka. Po celi Italiji je bilo na de-settisoče manj"ših uradnikov v visokih službah samo zaradi t prem, ker so pripadali k fašistični stranki. Mnogi so izginili in se več ne sliši o njih, nekateri pa ro se na Badogli-jevo povelje vrnili na svoja mesta, toda nimajo več tiste oblasti kot prej. Nemški pveljniki ne marajo, da bi v Nemčiji nastale take zmešnjave, kot so nastale v Italiji in so sklenili, da nacizem še vedno ostane kot okrasek zaradi morale naroda. Goering je že davno vedel za mnenje generalov in je bil o tem natančno poučen ter je bil zaradi tega izbran, da skrbi za to, da se obdrži Hitlerjev vojni načrt. Hitler je tedaj ostal še navidezni načelnik vlade in prememlba ni bila težavna. Ako je mogoče verjeti tem poročilom, je vojaško poveljstvo prevzelo vso oblast nad Časopisjem, nad civilnimi odmerki, vnanjimi zadevami in prometom. Poveljniki so bili že davno prepričani, da mora armada prevzeti najvišjo oblast nad deželo, kadar bo prišlo do obrambne vojne. Poročila iz Francije naznanjajo, da "fco nemški vojaški in politični voditelji v Hitlerjevem glavnem stanu raizprav-ljali tudi o tem, da bi Japon TRIJE VODITELJI SE BODO SESTALI Rimski radio je sinoči naznanil, da se (bosta v bližnji bodočnosti sestala predsednik f Roosevelt in Churchill in da sta na sestanek povabila tudi Josipa Stalina. Rimska radijska postaja pravi, da bodo razpravljali o bodoči razdelitvi sveta ter dodaja, da v tem pogledu sovjetska Rusija ni v popolnem sporazumu z Anglijo ' Uspešna gradnja ladij Mornariška komisija je na-' znanila, da so ameriške ladjedelnice dostavile oziroma do-1 vršile 1046 trgovskih ledij tekom tega leta. Skupna tona-ža tega trgovskega brodovja znaša 10.485,500 ton, kar je toliko, kolikor je znašala pred Pearl Harborjem celotna pomorska tonaža trgovske mornarice. noče vpisati v novo docela vojaško žensko enoto, ki bo nazvana Ženski armadni zbor ali 1 na kratko WAlC. Vojaške ofb-| lasti pravijo, da bo najbrž izstopilo okrog 30% sedaj službujočih žen in deklet. V vojaških krogih prevladuje mnenje, da mnoga dekleta . nočejo pristopati k TVAjC zato ker jim je prepovedano imeti - sestanke z regularnimi vojaškL f Vni častniki. Osiščna propaganda lazi i' škodovala organizaciji WAC 1 Washington. — Vpisovanje' v žensko vojaško organizacijo ] i WAA1C-, katera bo po prvem' < septembru okrajšana na za- 1 I četnioe WA cijonirati, kot pomožni del iste. i Legalno je vsaki članici seda--! nje organizacije -WAAC dovoljeno/ da lahko izstopi, aiko se s , HUAA HUWDA" w W— 11 M GLAS NARODA" _ (VOICE OF THE PEOPLE* )*,red and published by Blov«n>» Pntfttfrtnt Company, (A Corporation) rrank Baiter, president; Xgaac Had«, Ttonni; Joaepb Lapeba, Bm. run (t bulMm of tU* corporation tad *aa»M«B at abor* offlcan; 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. T. _j_ 50th Year ~ "Glas Naroda" is issued every day except Saturday*, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly |7. ._AdverUaqnant on Agreement. Z A CELO LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: _$7.—; ZA POL LETA $3.S0T ZA ČETBT LETA »2.—. s Naroda" Izhaja vsaki dan LevsemB sobot, nedelj in praanlkov. ■o LAS NARODA", 216 WEST 18tb STREET, NEW X0RK 11, N. X Telephone: CBelaea 8—1242 Nemška strahovlada na Koroškem MONDAY, AUGUST 9, 1943 * S O N A a t REKORDI Lepe Melodij«! St M571—Na Marijane«, polka , Kje so moje roflce liarlčka pegla—polka Duqoesne University tamburlca orkester 5l. M575—Terexlnka polka Na planlncab—valček Jerry Koprirfiek In orkester Za to*. cenik to pene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH, Inew 4<3 W. 42nd SL, New Yerk RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna rmwofyp L IW RADIJSKA POEOCILA... tah. ki so vdrle preko meje v Videmskem okrožju. Saj se jim je najbrž zdelo, da se najdejo tukaj v Ameriki ljudje, ki tiste kraje zelo dobro poznajo, pa bi vpraševali, kako je čez tolike hribe in doline nenadno prišla Mihajfovičeva fbojna sila v primorske kraje? No, ja, saj se je kmalu izkazalo, da so bili guerilci, ki so se postavili sovražniku v =bran oziroma so ga napadli, Slovenci in Hrvatje, ki nimajo nobenega opravka z Mihajlovičem. Vendar pa zanimivo opazovati kako se skuša riniti v o-spredje obledelega junaka, ter spraviti pod njegovo komando ves odpor v bivši Jugoslaviji. C'lovek se včasih popraska ob takihle stvareh za ušesi in si skuša predočiti burbonsko okostenek>st možgan, ki so nekoč vladale Jugoslaviji. :l " •--- 11 IJa naj pridejo na vrsto še I osiščniki . . . tudi te včasih sli- .'šim po radiju. Ne morem reči, da razumem vse, kar povedo . po nemško in laško, a jedro t govoranc zapopadem. Seveda [ je vse prepleteno z veličino t firerja, potem se poveličuje . *1 novi red" ter se prednašajo .J v zanositih nemških ali pa ita- lj lijanskih frazah sadovi tega > reda, ki je menda '4 osvobodil" i za večno to ljuibo Evropo, ki J doprinašati svoj davek za zraa- - pro nad unovim redom" zlo- > činskega uničevanja celili na- - rodov in ljudstev. Moralna , dolžnost nas veže, da smo %>u-i dni in pobijamo z besedo in 5 dejanji vso prikrito propagan- - do in vse prefrigane poiskuse - skrite reakcije, ki stremi za- - tem, da bi pripregla svojo opremo prepleskanega fašizma k vozu zmage in bi tako zopet zavladala nad ljudstvi, ki danes tolirko trpijo. V tem oziru gre vse čast nekaterim ameriškim člankarjem in komentatorjem, ki neprestano opozarjajo ljudstvo, naj bo čuječe in naj skrbi, da bo mir po tej vojni sklenjen za zeleno mizo, pri kateri ne bodo sedeli le diplomati, katerih ni o-škropila kri, ki je tekla in še teče za svobodo, pač pa naj bo tam pričujoče in dobro zastopano ljudstvo, ki preliva svojo kri in se obupno in z vsemi svojimi močmi upira silam "novega reda". DELO DOBE PORTERJI " za vos kanje poda;. ponočno delo. Plača $36. na teden. — Vprašajte pri: — 140 WEST 42r4 STREET, ROOM 704, .iNEwyoBKcrrr (24 -Kadar mi čas dopušča ua- i merim kazalec mojega radio -prejemnika na kratkovalovne , postaje in tako slišim sempa-tja govoranoe, ki se križajo po ■ zračnih valovih med Evropo in našim kontinentom. Rakov i ca ga posebno pihne, kot suio rekli doma. Baš dan 1 pred padcem Mussolinija sta dva mlatiča v hrvaščini pela slavo Mussu in Hitlerju in to na tak način, da ju do 'konca niti poslušati nisem mogla, ker človeku se najbolj zagabi ono človeško bitje, ki izda lasten narod in se potem valja v prahu pred rabi j i tega naroda, čeprav se vsenaokrog njih rdeči kri, katero so i zdali sovražniku. Seveda je tako valjanje v prahu samo hlinjenje in oni, ki j izdajalce uporabijo, kadar jih i najbolj potrebujejo, jih nava-! dno tudi odvržejo kot nerabno j nadlogo, kadar nimajo več po-• tresbe zanje. Izdajalca nihče nej čisla, ker izda jalec je najpod-lejše med vsemi človeškimi bitji. Ljudsko maščevanje nad izda jicami je Tiavadno tako, kot ga- izdaj ice zaslužijo in meni se je zdelo, ko sem poslušala tista dva mdatiča, ki sta opevala Mussa in Hitlerja dol ne-l kje v Rimu, da slutita prihod konca in se hočeta posebno prilizniti laškim in nemškim ! rabljem, da tako zagotovita! 1 svoji koži varnost v slučaju, dal , se lepega dne znajdeta v kaši I in bo hrvaško ljudstvo zahte-ivalo njuno izročitev in izročitev vseh, ki so pomagali križati nesrečni narod ter Črniti njegovo ime v teh krvavih dneh preiskušnje. Po drugi strani sem prisluhnila zadnje dni ob vsaki priliki novicam o Italiji, ker so te ' vsebovale nemalokrat vesti o našem Primorju, Pa so govorili radijski naznanjevalci vesti o Istri, Trstu, Pulju (Pola), Gorici in Udinah . . . da, o Vidmu in smo dejali, da je poslal Mihajlovich v provinco Udine svoje guerilce — dva bataljona, da se jih bliža Vidmu (Udi-nam). Hm . . . čakam, da slišim vir vesti . . i saj se mi je zdelo . . . "ononcer" je dejal, da so tako rekli jugoslovanski viri. Hitro krevlja to Matjaževo kljiise, sem si mislila in pogledala popoldanske liste. Tu so tudi bila poročila o naših, pri-, morskih krajih in mestih, toda, glej, spaka, časnikarski fantje so že bolj bistri in se najbrž tndi dobro razumejo na zemljepis je, pa so zelo spretno podali tiste vesti o guerilskih če- Oauleiter Koroške dr. Rai-ner pa je na javnem zborovanju dne 14. aprila 1943 v Alizici . označil te poštene slovenske kmete in sinove ter hčerke slo- 1 venskih posestnikov kot- ban- * dite in dobesedno je rekel: "Sie 1 koenneh versiehert sein, dass •kein Bandit (Slovenec) seinem Schioksal entgehen wird. Wir ' Werden sie hetzen und schla-gen, bit? der Spuk a us dem Lan-de Kaernten verschwunden ist." (Bodite prepričani, da niti eden teh banditov (Slovencev) ne bo ušel svoji usodi! Preganjali jih bomo in pobijali, dokler ta strawila ne izginejo iz koroške dežele." i KLUB DALMATINCEV V LONDONU. (ONA ) — Hrvati iz Dalma--> cije in tudi drugi Jugoslovani i iz pokrajifi ob Jadranski obali i so ustanovili v Londonu klub i izgnancev, ter izdali deklara-. oijo, ki ostro obsoja separacijo ' Srbije in Hrvaške, katere je - osišče izločilo iz Jugoslavije i kot j>ostbne države. r Njedavno je iz domovine pri- - speli Dalmatinci skupno izjav-. ljajo, da bo nairod Jugoslavije r >am odločal o svoji narodni po- - litiki in da nima "nikdo pra-j vice, da bi v naprej odločal o - vprašanjih kakršnihkoli notra-5 ) niih meja med različnimi na-i rodnostnimi skupinami v dr-' - žavi". z Ta izjara paziva vse jugoslo-, vanske narode, naj opuste vse ? malenkostn'e prepire, ki teme- - i je na bazi " šovinizma in ver-z ske nestrpljivosti." lajava pra- vi nadalje, da bodo morale biti j mednarodne meje Jugoslavije . na novo urejene, tudi one za, 3 ozemlja v bližini Jadranskega mofrja, ozeitflia, katera ima v a rokah Italija. IV deklaraciji je rečeno, da bi _ bil pristop "bratskega bolgar-a sk^a naroda" k edinstvu Sr-^ bov. Hrvatov ki Slovencev do-brodošel. ~ BORBE V JUGOSLAVIJI j Columbia Broadcasting Sy*?-i tem je prevnel vest londoneice-. ga radia, ki pravi, da guerilci z velikim uspehom sabotirali železniške proge, katerih se _ poslužujejo Nemci, ko zamen-, jujejo italijanske čete na Balka ; nu. CRroga Sarajevo—-Viseprrad .j^ l prettrgana na več mestih: gue-. Vilci iso porušili nekaj mostov _ in premičnic. j tSrditi boji v centralni Bosni j se nadaljujejo. kih družin z vsemi člani so od aprila 1941 do danes izselili v Nemčijo v razne lagerje in sicer Laiger Weihsenburg, Niuern bergstrasse 29, Bayern; Lager Wassertrufedingern, Hopfew-gaeschen 79; Lager Frauenau-rach, Poet Erlangen, Mittel-franken; .Lager Eicbstatt, Ba-yern; Lager Hesseiberg, Po^t Ehingen uteber Was>SCTtruedin-gen, Mjittelfranken; Lager Rodbnitz, Post Sol din, Preus-sen; Lager Schwarzenberg, a Po?t IScheinfeld in Steinger- i wald,, Mittelfranken, Bayern. < -Vse kmečko posestvo teh lju- 1 d i — okoli 10,000 koroških na- 1 cionalnih Slovencev — so Nem- < ci brez odškodnine zaplenili in 1 dodelili nemškim priseljencem. I Izseljene koroške Slovence pa { so vrhu tega mobilizirali in sicer moške za vojsko in delo v \ | tovarnah, isto sinove od 16 let > starosti dalje, ženske pa za i I dekle in služkinje. Vsled sla-,ibrh prehranjevaJnih razmer u-' j mira v teh lagerjih veliko ko- ' roških Slovencev, posebno sta- < • rejših liudi. i j Rasjumljivo je pri teh raom'e-' rah, da so se mnogi koroški Slovenci sedaj ob totalni mobilizaciji odločili, da gredo raje v gozdove in se odtegnejo Hitlerevi vojaški in delavski službi. Del teh ljudi so Nemci v gorovju ujeli in jih pnivedli v zapore Gestapa v Celovcu. Takozvani 'VolksgerichtshoP v Celovcu je pod predsedni-Štvom dr. Freislerja, 'bivšega državnega sekretarja sodil 37 slovenskim nacionalnim Ko-rasocem in jih je dne 9. in 10. marca 1943 obsodil 112 fantov in eno dekle na smrt. Njih imena so: Tomaž Olip, predsednik prosvetnega društva S elah in vo dja pevskih društev v okrrožju Borovi je na Koroškem, ljud-pesnik. Jakob Oraze in Janez Bavljak iz Sel; Fraji Gregorič, posestnik iz Borove!j: Franc Pristovnik, Florja Kelih, Jernej Oraze, Ivan Oraze, vsi iz Sel; Ulrih Kelih iz Sel-Sajdo, Franc Vajnceifl iz Suhe, Jurij Pastork iz Lobnika, Mihael Zupane iz Obrij ter Marija Olip iz Železne Kaple. Poleg tega pa sp bili še na skupno 125 let in 9 m jih je mogla in jim jemala vedno več zemlje. i'od Avstrijo smo imeli kolikor toliko določeno ozemlje, <"' '-rar središče je bila Kranjska, okoli nje pa so bile Primorska, Koro>ka in Štajerska. Tudi onstran Stajersfke, v Medjimurju i "i ekmurju žive Slovenci, ki so~pa nam bili nekam tuji, sko-ro ]:cznani, ker jfe njihova dežela že bila na Madžarskem. Ta tudi onstran goriških Brd, v Italiji, tja do Vidma (Udine) govore prebivalci slovenski jezik, torej so Slovenci. Žalostna je zgodovina Slovencev; skoro pa bi rekli, naj-/ahotnejša slovenska zgodovina se je pričela z Rappalsko po-1 mi, po kateri so prišli primorski Slovenci — po "zaslugi" .A i igli je—^y>od ltahjo^ Koroni Slovenci so nam bili izgublje-n /. nesrečnim plebiscitom po "zaslugi" Italije in Avstrije. Slovenci so skozi stoletja živeli pod tremi državami t— Avstrijo, Madžarsko in Italijo — pa ohranili so svoj jezik, o-hranili svoj slovanski značaj. Sedaj je napočila doba, ko imamo najlepšo priložnost, ki m' n.on je kdaj nudila, da si postavimo svoj hlev in vanj spravimo svojo čredo. Sedaj je čas, da stopimo na plan in zakličemo: "Do tu-_ t" je naša meja!" To je pa naloga jugoslovanske vlade, ki jo priznavajo zavezniške vlade. ICa co pa se bo jugoslovanska vlada oprijela te svoje na-'■>ge, je drugo vprašanje. V jugoslovanski vladi so v tričetrtinski večini srbski mi-i.'--tn, ki jim ni veliko mar za Jugoslavijo, temveč jim je >■ !'njo več za Veliko Srbijo, in katerim več velja vsaka naj-balkanska zakotna vas v Macedoniji, kot pa naša son-/ Pritnorslra in Trst, Reka in Pulj. t e bo sedanja vlada tekom mirovne konference zastopala •Veroslavijo, tedaj ne moremo upati, da-bi bili kdaj združeni v i Slovenci v svoji pokrajini z natančno narodnostno določe-i ne jami v skupni federativni, demokratični državi — Jugoslaviji. >.-! se pa to doseže, je dolžnost slovenskih ministrov v ju-iovanski vladi, da na to delujejo. Dolžnost pa je tudi naša, eriških Slovencev, da sedaj delamo za združenje celega slovenskega naroda v federativni Jugoslaviji. firez Slovenije ni Jugoslavije; Slovenci pa tudi pod no-enim pogojem ne moremo stopiti v Veliko Srbijo. Slovenci smo in hočemo biti bratje s Hrvati, Srbi in Bol-rn i. Tako mislijo tudi naši slovenski bratje v domovini, tam, kipr je tndi nam tekla naša zibelka. Slov« •mu v Ameriki imamo svoje zastopstvo—SANS — SAXSUva nalocra je tedoj. da stori vse, da se bo wasbrngton-v zanimala za nase težnje in nase pravice. S tem pa nikakor ne mislimo reči, da naj SAiNS bombar-dirn ameriški državni department s pojasnili in zahtevami, -(<-it i več naj m-n predloži naše natančne želje, ki jih naj podpre vi- Ako bi SANS ali pa kaka drunsa slična organizacija le preveč nadlegovala vlado, ki ji to bilo le v nadlego, kot kak siten brencelj, katerega se tudi vsaka žival vada čimprej otrese. Take nase želje slovenskega naroda je treba vladi v AVa-! i i u*toRu predložiti v obliki spomenice, ki naj bo pozneje konipetentnem delegatu predložena tudi mirovni konfe- renci. Note za KLAYIS ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Sprto* Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jeseni Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * Spavaj Milka MoJa Orphan Walts ¥ Dekle oa vrtu Oj. MariCfca, pegijaj * BarCica Mladi kapetane * Gremo na Štajersko ŠtaJerlS * Happy Polka Ce na tujem H- Slovenian Dance Vanda Potka * Zidana marela VeseU bratci * Ohio Valley Sylvia Polka t * Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mala * Pojdi x menoj Dol s planine * Kadar boS ti vandrat Sel BTZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-feanrKmlko ^za $1. Po 26c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA NaroOte prit Knjigarni Slovenic PubUsMns Co. New Y«ar it n. y. r ti« ur ista th.mmd zaibteve. Dejal pa je, da bo morda vlada zaračunala operatorjem stroške operiranja njihovih majn. Na ta način bi o-peratorji imeli malo koristi od tožarjenja za odškodnino. Ickes je sicer rekel, da bodo majne vrnjene njih lastnikom, toda pod pogoji, ki bodo dejali tudi vladi nekaj pravice. Operatorji smejo tožiti vlado za odškodnino, ali tudi vlada bo pokarala, da so imeli operatorji dobiček od tega, ker je vlada prevzela obrat. Operatorji bodo morda tožili vlado Washington. — Tu gredo o-krotf govorice, da bodo premoga rs k i (baroni najbrž tožili vlado, ter zahtevali veliko odškodnino, ker je vlada prevzela majne tekom zadnje premoga r Street •• • , Hew York U, K. Y. *9UI MMPA' w *mm left I -i\ Kratka Dnevna Zgodba MONDAY, AUGUST 9, 1943 ■ ■ >i w«, -jc;- wmwuwiLMi • ZNIŽANA GENA za koračnico COLOURS ON PARADE Ker itU, da m fia M) rnxiiri xa PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. Koprlvtek uredil x založnikom, da rojaki labko dobe skiadbo po znlfaiH cent to Jo Sedaj 35c - Dva komada sa 19 centov. Naročite lahko tudi pri : Slovenic Publishing Ca 216 W. lBth Street New York 11, N. Y. Ija so izgubili Nemci 40 odst. s^voje kolone. Izgube gverilcev so bile neanatne. To je za to. ktr grfe rilci vedno udarjajo iz-nenada 'in i1. V enem predelu tega ozem-' Domača fronta Zaposlitev delavstvu prigraje-nju- hiš brez disk^rimiirtkjije. . , i Federalni urad za zgradbo , stanovanj jte v skladu z ekseku-tivnimi navodili predsednika : Boosevelta glede pravične- zaposlitve, izdal naredbo, ki za-[ hteva, da vsebujejo vsi pro . jekti za zgradbo vojnih etano-. vanj, financiiani iz javnih fon-i dov, v svojilj direktnih kon-traktih naslednje določilo: ** Diskriminacija na podlagi ras neara service-a, vse potrebne Načrte, da bo dobil vsak vojak , ^akej po enojem povratku delo, \ 'ali pa, da bo primerno vežban j v cilju zopetne zaposlitve. 1 Zdravje in vročina Med obedi zavžij par požir-i kov mleka, sadnega ali paradižnikovega soka, oranže in eiič-i fto sadje in sandwiche. IZavžij vsak dan vsaj eno zeleno in neprekuhano salato. s IZačni svoj dan z obilnim zajtrkom, ki 'vsebuje citrus sadje. • cereal ter toast in kavo, kakao . ali mleko. ' Osoli dobro svojo hrano. (Pij mnogo vode. Vprašanje racioniranja SLAHHOR — Znamka št. 13 War Ration BOok No 1 velja do 15. avgusta« Znamka Št. 15 in 16 velja vsaka za 5 funtov sladkorja, .za konzerviranje v domačem! gospodinjstvu. BODEČE ZNAMKE — (za me so, mast, olje in sir) Rdeča znamka T octane Celjavna do 31. avgusta. Rdeča znamka U stopi v veljavo dne 2. avgusta in velja do 31. avgvrta. 1 MDD32E ZNAMKE (za kon-eerve, za hrano iz ledenic in nekatere vrste deh i dnranega ži- i veža) — Modre znamke R, S in T stopijo v veljavo dne 1. avgusta in veljajo do 20. sep-temibra. NLAIPTA ZA KURJAVO -Period 5 kuponi za stare racije ostanejo veljavni do 30. septembra. < (Period 1 kuponi za nove racije tekom prihodnje zime hso tudi veljavni. (BENCIN — Kuponi A-6 so , veljavni v 17 državah vzhodnega ozemlja pomanjkanja. V državah, ki so izven vzhod I nega ozemlja pomanjkanja, so ^daj veljavni kuponi A-7. 1 Vsi knponi za bencin, katere-imajo posestniki avtomobilov v rokah, morajo nositi posestnike vo *'licensee" številko in ime države, v kateri je regist-riran. — OWI 1 g U P f^T-S i UNITED STATES WAR SAVINGS ' BONDS Ui-STAMPS _____ < boš mogla Več nanj/' je vedel 'Jaka. . " 'Kako bom le domen- prišla-Podrugo uro imam in še; noga me boli". •"Nič ne skrbi." (Kar 'brž so tako uredili, da je dekle sedlo Janezu na kolo, drugače ni šlo; njeno kolo pa so razdrli, Jaka si je naložil ogrodje, Jože pa kolesi. Pri Košarju so ee najprej ustrašili, pa kmalu Boga hva-» lili, da ni bilo kaj hujšega. Ka-, ko bi pa postregli Trnikovim J fantom, ki so tako poskrbeli za t Marjanico, pa kar niso vedeli. Beseda je dala besedo, že^a ( polnoč je šlo, ko so se fantje t poslovili. Pa se Janezu iin Mar [ janicd še nikamor ni mudilo. , Da naj še pridejo v vas, so naročali. Seveda so radi obljubili. Janez je pa skrivaj stisnil Marjanici roko, ona pa mu je vrnila. V oči si nista: mogla pogledati, je bilo pretenmno pred hišo. Na rožnovensko nedeljo so pri Trniku po južini moški obsedeli p* i sadjevcu. Fantje so se muhasto pomenkovali in se drezali med seboj. Gregor ni mogel uganiti, kaj imajo in je že vstal da bi odšel. Pa je spregovoril Janez: "Ata, počakajte ' bi se nekaj pomenili." ' "Not" je Gregor obrnil gla-1 vo. "Oženil se bom." lj "Pa menda ne kar danes!" I Jaka je rahlo sunil Janeza ' pod mizo. "Naj kasneje pred pustom." "i Katero pa misfliš vzfcti?" ""Košarjevo Marjanico." - "'Sern slišal nekaj zvoniti, - kako si jo pobral — na cesti." r Janez je zardel. Že je hotfl L verojiti, pa sta ga brata oba . hkrati brcnila pod mizo. Spom-.'nil se je, da bi z resno besedo -'dosegel samo nov prepir. ti Janezu se je posrečilo, da se -(je prisiljeno nasmejal: "Ata! ) Ne vem, ee mi jte bilo že kdaj tako lepo kakor t$daj, ko sem peljal Marjanico na kolesu domov." "Seveda, ko te nič več £ram " i ni!'* |i *"Bi irie bilo, pa še hudo bi me bilo, če bi jo bil kar tako ljudem za v zobe prepeljeva na kolesu okoli. Takrat pa res i ni kazalo drugega.'* 1 "Kar padla bi bila," je re-,'fcel Gregor. "In no? bi si bila ! razbila tista tvoja Mairjanica." j u i Sonce je že zašlo, ko so žida-. ne volje zavili nazaj proti do-l mu. Na ovinku pod klancem v Hrast ju je Janez nenadoma' j zavrl, ustavil in skočil s kolesa. Za jijim seveda Jaka in Jože.' . Pod cesto v travi je sedelo mla-. do dekle in si brisalo z belim! i robcem krvavo roko. Nekaj se ž-! . njev proč je ležalo čudno zvito . ' (kolo. . *"Ste padli, gospodična?" "(Kakšna gospodična!" 1 "Lej jo! Košarjeva Marjani-' ca," so vsi hkrati spoznali po-j nesrečenko. "Krvaviš, kaj se1 ti je naredilo?" ( •"Avto me je zbil." ' "Tisti, ki smo ga pravkar srečali." da nismo pogledali Številke." ""Pa kar naprej pelje, surovi-j 'na gosposka." je zabliskal Ja-' nez. '-j *'Si se kaj polomila?" ' <4Ne, samo preoej udarila" \ * "''Pa kolo imasLv^e zvito, Ke . •_|_- RESE JANEZ JELEN: ^' Kajne, takole bi se rad me- ; ne izneEDUA ZA domaČo POTREBO! M0UB> B. s. A^ poznana «wte f BENJSKEM JE FLETNO, podponri df-venskih narodnih pesmi . ; sa tamburioe, aloiil M»r ko Bajnk ...............^č —- Bom M na ptanlnee. (Bajok), p^pter--—- * ZA CITRB: I L Poduk za dtn. m « zvezki - «Mkt> —----U. ZA KLAVIR f i Buri pridejo. KsraCalea — ">_ JBO KNJIGARNA SLGVENIC PUBLIŠmNGCO. 316 West 18th Street. New York: K.Y. MONDAY, AUGUST 9, 1943 " ^^mmmmmam —————n m-p ■ Rese (Nadaljevanje s 3. str.) to vendar zato ustvaril, da cvete in zori, ne pa da bi jo ijndjepo nerodnosti razbijali." "Kolesaric že od nekdaj nisem maral". 'Tako bogati pa pri Košar ju še aiiso, da bi ee z avtomobilom vozili. Ne manjka jim pa ne dosti. Brata imata že vsak svoj motor.'* Dekle pa kair samo po svetu na kolesu.'* "Meni je bilo pa to še pose-'bej viseč da ni bilo nobenega fanta zraven." "Saj ne veš, kod je prt j hodila." MVem, na dekliškem tečaju je bila. Za načelnico so jo izvolile". Gregor ni vedel ne bele n'e erne. Stopal je po hiši gor in dol. Jaka pa je ubiral korak za njim: "Nikar ne skušajte prigrajati Marjanice Janezu." Potem pa je našteval kar na prste: "Maranica je "brhka, je pridna, je verna, še v Marijini drmžbi je, iz dobre hiše je, poštena je, gospodinjstvo razume in dote bo imela kakor tudi ne vsaka". "Itfe vem. če Je taka bogati ja pri (Košarju" "Če ji krilo kupim," je dvignil Janez roke iti zapel: "Moja je in moja ho!" "Oe bi ne bil moj brat, ne vem, čisrava bi bila," se je na-cmil Jaka k Janezu. "Le počasi, le počasi," se je oglasil še Jože. "Bi še oba imela prej z menoj opraviti." Gregor ni vedel več ugovarja ti Stoje se je z obema rokama naslonil na mizo: "Janez! Hotel si prav za prav povedati, , naj ji izročim-" "Za deklo je vendar ne bom vodil k hiši." Gregor je začel .zamišljene i hoditi po hiši. Janez je vstal . in stopil k vratom. Tudi Ja-1 ka in Jože sta naredila tako Kakor co že no Uršulo, is mane Zaloiarje ve družine, sinčka, mater An tonio, roj Sever, ter tri brat< in dve sestri. ---o (Po daljši bolezni je umri dobro poznani rojak Louis Lan-genfuz, star 68 let. Doma je bil iz vasi Volaika pri Velikih Laščah ,odkoder je prišel v Cleveland pred 37 leti*. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Podlogar, sina Louisa in dve vnukinji, brata Johna -j Jolietu in 'brata Joseph a c Helena, Mtont. 127. julija je pfemhala v Glen ville bolnišnici Agnes Korošec, roj Mah, istara 53 let. Pokoj-nica je bila %doma iz vasi Za-gorica, fara Čatež na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 31 leti. Zapušča žalujočega soproga Martina, hčeri Agnes Erjavec in Lillian in štiri sinove: Fred, Martin, William in Henry, dva brata v Madison, O., ter enega brata v sta-tot Spisal Iran Albreht Spisal Ksavar MeSko; 144 str. t OLJ C.INI SPISI ^ " Cena " Mtw Angleško Slovensko Berilo Belfegor Malenkosti v KnjlgOVOOStVO žavo ie dolgo prej kot jo Je pofetkov v starem slovanstvu 258 "tranL eMnR ~ J® napadel. do današnjega dne. namenjena v prvi vrsti as stav- . w __. *____bno, umetno in strojno kljuCav- Knjiga je ▼ platna vezan, in Ima 13 ^^ _ atranl n«!arstvo ter «ele«Uv.™tvo. 207 strani. _____ Cena $2.— T W"M — > e« «__" ~ B^BMtenjaoi naj nnoj« Državljanski priročnik n»ro"t« vniaute u nar^ aiu D. 8. oziroma Canadian Money . "HOW TO BECOME A CITIZEN (V slovenščini) ^ „. „ . .ft OF THE UNITED STATES" - „ 4 °rder WW*,Jeno ,VOt°-Manj5e V tej knjigi so vsa pojasnila ta . KnJuac* PoUudns navodlU. lahko pošljete v U. S. znamkah po t. sakonl a naseljence. ^ W*0 umeriSkl driavljan. oilroma'S rente. ........ . Cena 50 eentov . Visoška kronika BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. i mi i ii i u in i ii i m ii i iiu in tiimi mili 44 ii i ii u ii i umi m mi uu ni u iimiiiniiD) *- Nerodnega kmeta lahko epravi« v zadrego, zatorej sem molčal. Še je vprašal: "Ali ni čudno, dragi mladenič, če je Agata tako mogočna, Če se pajdaši s liudičcm, ki je, kar mi lahko verjameš, velik gospod da si sama ne pomaga in da ne odfrči pri oknu ter se tako otiese težke ldške pravicef" Tudi tukaj mm nisem vedel odgovoriti. Ponovil je še enkrat vprašanje: "vKaj torej? Ali ie vedno veruješ, da so čarovnice na svetu7" _ Sedaj sem eamo še zastokal: i * 'Ne vem." <4Ti si gotovo, v sorodstvu s svetim Tomažem! Poslušaj >edaj svojega škofa, poslušaj svojega vladarja l Ta ti odgovarja: Jaz ne verujem!' In gospod Joannes Franciseue je vstal ter zopet letal po čumnati. Po moji glavi se je vsa mešalo in drugega nisem opazil, kakor krii, ki je oznanjeval bridko smrt blaženega škofa Konrada. Vzlie temu pa moja ošabnost še ni bila stita in moje >rce je še vedno kričalo, da v i soški gospodar ne bo smtel jemati ženske, katero so radi čarodejstva vlačili po loških ječah." "Če ti je mogoče," je vpil škof, odpri ušesa im poslu&aj! Poiskusiti hočemo z vodo. Če pride Agata na kateri koli način, na katerikoli način živa iz vode, je njena nedolžnost dokazana.' ' • Besede "na katerikoli način*' je dvakrat izpregovoril in polagal je narnje poseben naglas. Ali brezuspešno, ker se v moji glavi ni hotelo razjasniti, zatorej tudi nisem vedel, ali BO h »tele te besede kaj posebnega povedati. Moja onemoglost ni ostala škofu prikrita. Obstal je pred inano in zaničljivo izustil te-le besede: "Ti hočeš gTešnioo rešiti? Ti hočeš gresnico rešiti pred Krmado? Ti je rešil ne boš! Ti si--" Nekaj časa je premišljeval, potem pa kar odkritosrčno dostavil: "Ti si tepec!" Na to grenko »besedo s^m zlezel v devetero gub in pot me jo obliJ, da je bila mokra obleka na meni. Kar sem bil gospodar visoskih kmetij, me šc ni bila zadela nobena taka beeteda, kakor jo je v tem trenutki', vrgel natrte ira-zljučeni gospod škof Joannes Franciscus. Taka beseda je na mJestu poslu nasproti, n»kdar pa nasproti gospodarju, in najsi nima toliko polja, ne toliko tovornih konj, kakor imam jaz vsega skupaj na Visokem. Zaklical je: "Valet de chambre!" ■Prišel je starec z orjaško lasuljo. 44Piere, odpelji tega človeka!" Kakor v pijanosti sem odšel, tako da sem pozabil izkazati nasledniku1 apostolov čast, katero jim izkazuje ves svet. Morda Bem se motfl, morda sem prav slišal — pri vratih se in i je zdelo, da sem čul snw»h njegeve milosti. Bil je strupen smeh, a takrat še nisem vedel, da se je za tem smehom skrivalo zlato srce Janeza Frančiška in blagoslovljena dobrotljivost, ki je tičala v vsaki kaplji krvi, ki se je pretakala po njegovem šibkem telescu. Tisti dan sem zapuščal loški grad v zavesti, da nam frey-siniški škof noče pomagati. Na poti iz Loke je jokaia moja duša in misli lsem nanjo, ki .je bila v verigah in katere obiskati nisem imel poguma. Mislil sem nanjo — ali pred očmi so mi ležale tudi bogate njive in zeleni visoški travniki, kar je bilo vse moja last. Tu in tam se je nekaj oglašalo ii postranskega kota moje duše: Ali naj jemljem žensko, ki bo sojena pred vsem svetom? če Bog zapusti človeka, je kakor zastava, ki plapola vedno v kraje, v katere sapa vleče. Pred domom me je čakal brat Juri. Kar sušil se je te dni, da ga že ni bilo skoraj nič v obleki. "Si bil pri nji?" "Pri žkofu s"em bil," sem odgovoril, 41 ali nisem se ga upal prositi, da bi m© pustil k nji. , Bil je tak, kakor trnjev grm, v katerega ne vtikamo rok". "Ali je kaj govoril o nji t" je'vprašal z veliko skrbjo. "Nekaj je pravil, da hoče poizkusiti z vodo, in če piide živa iz vode, in sioer na katerikoli način, potem je dokazana njena nedolžnost. Ali človek naj se spozna pri govorita visokih gospodov, ki tako radi šale brijejo iz nas, ubogih kmetov*" Juri je odšel. ' Potem smo živeli dalje, živeli kakor čreda na Blegašu, ie katere je medved odnesel najlepšo ovco. Koneo julija je prišel Schwaiffstrigkh zopet na Visoko. l*rišel je kot kažipot sodnije in prinesel je meni in Juriju pečate. Klicali so naju v fikof jo Dofco na dan enajstega avgusta, na dan sv. Tiburcija mučen i ka, da bova pričala pri obravnavi, ko se bo sodilo o Agati i.mi Schwarzkoblerjevi radi hudega čarodejstva. , i Na dan av. Tiburcija mučenika se je imela ob desetih zjutraj začeti sodba. Z Jurijem sva na vse jutro odjezdila v m'e-sto. TJipala sva, da bova sama in da nama ne bo treba pove-suti oči, ko je vendar od Žirov do I