Št. 5(1851) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 31. januarja 1985 Cena: 40 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V ČAST KULTURNEGA PRAZNIKA . NOVO MESTO — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo dom JLA v Novem mestu priredil razstavo fotografij Tihomirja Pinterja. Ob tej prilož-nosti bo promocija knjige »Umetnik v ateljeju«, delo Aleksandra Bassina in Tihomirja Pinterja, sledil pa bo še literarni večer, na katerem 'bcr nastopil književnik Jože Snoj. F. M. VALČIČEVAIN RADANOVIČEVA BOSTA RAZSTAVLJALI V PARIZU BREŽICE — Povabilo za sodelo-vanje na junijski razstavi »Salon narodov 1985« v mednarodnem centru sodobne umetnosti v Parizu sta letos °bili tudi dve Brežičanki, Asja Valčič ■n Cvetka Radanovič. Prva bo razstavljala bronaste skulpture ptic, ki sijih odo Brežičani pozneje lahko ogledali v njenem ateljeju, druga pa tapiserije. Cvetka Radanovič je prav s tapiserijami zaslovela doma in zunaj meja. Pariš razstava je vsakič deležna velike pozornosti in na njej se samostojni jugoslovanski umetniki dobro uveljavljajo. PREDSTAVNIŠTVO BETI V SPLITU METLIKA — V začetku leta je me-thška Beti odprla svoje predstavništvo v Splitu. Predstavništvo, ki ima 500 m2 prostora in v katerem je zaposlenih 5 ljudi, je hkrati tudi skladišče blaga. Od lam sedaj bolje in laže kot iz Metlike oskrbujejo Dalmacijo z otoki in Dalmatinsko Zagoro z Betinimi izdelki, poleg tega pa sedaj tesneje sodelujejo s svojimi kooperanti na tem območju, zlasti z Vodičanko iz Vodic. PREDAVANJA ZA ZDRAVILIŠKE GOSTE DOLENJSKE TOPLICE- — V malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma se bo zvrstilo več zanimivih predavanj znanih strokovnjakov. Že danes ob 17. uri bo dr. Dušan Vrščaj govoril udeležencem o gobah iz naših gozdov in logov. V torek, 5. februarja, °b 17. uri bo Helena Vinšek govorila o revmatoidnem artritisu. Teden kasneje- 12. februaja. bo predavanje o prehranjevanju. O zdravi prehrani s Posebnim poudarkom na dietetiko bo govorila Alma Ivekovič. TURISTIČNO društvo v DOBOVI BO IZDALO PROSPEKT DOBOVA — V kratkem bo tiskan Prospekt, v katerem bo Turistično društvo predstavilo svojo krajevno skupnost. Društvo je ponosno na to, da si veliko denarja za svojo dejavnost < prisluži z delom in se tako izogiba prosjačenju po DO in med krajani. Do sredstev pride z organiziranjem kmečkih iger. veselic in drugih prireditev. Finančna disciplina se ostri Letos bo za investicije več sredstev, več bodo namenili za tekoče poslovanje, to- da le združenemu delu, ki sproti poravnava obveznosti do banke NOVO MESTO — Od 1. januarja veljajo tudi v Ljubljanski banki 1 emeljni dolenjski banki Novo mesto nove obrestne mere, ki pa se bodo ob koncu prvega tromesečja letos še spremenile. V letu 1985 bo še precej drugih sprememb. Tudi na boljše. Obresti se v banki že nekaj časa spreminjajo in prilagajajo inflaciji s ciljem, da bi 1. aprila 1985 obrestna mera za vezana sredstva znašala vsaj 1 odstotek več, kot je uradno priznana letna stopnja inflacije. Obrestne mere pa so različne glede na dobo vezave Sredstev. Trenutno so obresti na vezavo za 3 mesece 54-odstotne. za enoletno vezavo sredstev 59-odstotne in za več kot dveletno vezavo 62-odstotne. Veljajo za občane in gospodarstvo, medtem ko znašajo obrestne mere za negospodarstvo polovico teh. Potrošniški krediti pa zahtevajo za dobo odplačila do 1 leta 54-odstotne obresti, nad 1 -leto odplačevanja pa 62 odst. obresti. Za investicije bo v letošnjem letu 80 milijonov dinarjev več kot lani, toda le za naložbe prioritetnih dejavnosti, predvsem za povečevanje izvoza na konvertibilno območje Medtem ko Temeljna dolenjska banka nima nekritih tečajnih razlik, ki so ta čas najtrši oreh celokupnj de- Izvozna vrvica Je napeta Lanski izvoz v dolenjski regiji ni izpolnil pričakovanj _______— Najuspešnejši so bili v Črnomlju NOVO MESTO — V letu 1984 so izvozniki štirih dolenjskih občin iztržili v tujini nad 23 milijard dinarjev, od tega dobre tri četrtine na konvertibilnem področju. Po podatkih zbornice, v katerih pa niso zajete storitve, je dolenjsko BERITE DANES! B' na 2. strani: • Prazne pritožne knjige na 3. strani: • Cepljenka je kot dojenček na 4. strani: • Kako kaže oskrbi z drvmi letos na 6. strani: • Konec zimskega spanja komunalcev na 7. strani: • Pričevanja iz Lamutove skicirke na 8. strani: • Še: Note ska zadeva so postran- na 9. strani: • Račun, ki ga bomo plačevali 30 let na 11. strani: • Davčna spodbuja k poštenosti politika ne na 13. strani: • Kočevsko-belokranj-ska lovska vojna na 24. strani: • Veter, ki polni bolnišnico gospodarstvo v preteklem letu po vrednosti tzvpz povečalo le za 2.2 odstotka v primerjavi z letom 1983, uvoz pa je bil za 1,7 odstotka manjši. Stopnja pokritosti sicer znaša 109,3 odstotke, vendar je višja na račun visoke pokritosti v menjavi s klirinškim trgom. V primerjavi z lani doseženimi izvoznimi rezultati v Sloveniji je rast izvoza na Dolenjskem precej manjša, medtem ko je bila dosežena višja poprečna rast pri uvozu blaga. Delež dolenjskega gospodarstva v izvozu republike je lani upadel za 0,30 odstotka. V preteklem letu so bili pri izvozu najbolj uspešni Črnomaljci, kjer so izvoz povečali za 6,7 odstotka, v novomeški občini je bil izvoz večji za 2,2 odstotka, medtem ko v Trebnjem in Metliki beležijo padec izvoza za 7 odstotkov. Velike razlike po občinah so tudi v pokritosti konvereibilnega izvoza z uvozom. V Črnomlju so dosegli 114-odstotno pokritost, v sosednji metliški občini pa komaj 27,9-odstotno kritje. Dolenjska uvaža v glavnem reproma-terial. Vsekakor pa'je bil pri izvoznih poslih 'rekordno dober lanski deqgmber, ki je navrgel dobre 3 milijarde dinarjev iztržka, najslabši pa je bil januar s petkrat slabšim rezultatom. R. B. name politike, pa je bilo,ob koncu tričetftletja lani v združeni Ljubljanski banki preko 44 milijard nekritih tečajnih razlik. Prizadevanja tečejo v tej smeri, da bi devizno krili neravnovesje /a nazaj'za objekte splošnega družbenega in skupnega gospodarskega pomena, v republiki in onemogočali nastajanje novih tečajnih razlik. Zaradi tega bo v o.kviru združene banke pač prišlo do prelivanja sredstev. • Po besedah Sergeja Thorževske-ga, predsednika poslovodnega odbora Temeljne dolenjske banke, bodo tudi letos lahko asistirali delovnim organizacijam v prem-oščanju gospodarskih težav s kreditiranjem tekočih potreb, povečevali pa bodo tudi naložbe v selektivne namene. Teh bo za 35 odst. več kot lani. V zadnjem času pa je na bančnem področju novo predvsem to, da se odločno zaostruje finančna disciplina. To velja za odnos članic do banke in banke do Narodne banke. Poseben poudarek je letos tudi na formiranju cen v skladu s predpisi in ukrepih v primeru umetnega ustvarjanja pomanjkanja blaga z zalogami. Prav tako je onemogočena nenamenska poraba kreditov. R. BAČER Ob zamenjavi direktorja Renaulta Sodelovanje z IMV se bo še okrepilo PARIZ — Pretekli teden je upravni svet največje francoske avtomobilske tovarne Renault razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika oziroma generalnega direktorja Bernarda Hanona. Za njegovega naslednika je bil imenovan Georges Bess, kije doslej vodil državno družbo Pechjney. Zanimivo je, da so dosedanjega vodilnega moža v Renaultu Bernarda Hanona zamenjali, ko je bil na poti v ZDA. Ta vest pa je dobra tudi za IMV. Z novim vodstvom v Renaultu naj bi se sodelovanje med IMV in francosko avtomobilsko tovarno še okrepilo. IMV ima namreč v primerjavi s tovorna-mi v Franciji precejšnje prednosti, saj, je dosegla že kar visoko stopnjo razvoja, njena primerjalna prednost pa je tudi cenejša delovna sila, kakor je v Franciji. Prav na take kooperacije pa naj bi se Renault v prihodnosti oprl, če naj se reši hudih finančnih zagat, v katere je zašel zaradi zmanjšane prodaje doma in v Evropi. (Po Delu) Brežiški razvoj se upočasnjuje V brežiški občini izpeljanih komaj polovico srednjeročnih naložb BREŽICE'— Za srednjeročno obdtjbjc 1981—85 je značilno, da je bil razvoj počasnejši od začetnih predvidevanj in da občina zaostaja za povprečnim razvojem v Sloveniji. Vrsta nalog, prejetih v programu se v teh letih ni uresničila, kar pripisujejo drugače usmerjenim stabilizacijskim tokovom in neugodni sestavi gospodarstva. V republiki namreč prevladuje industrija s 55 odstotki, v brežiški občini pa je ta udeležena komaj s 37 odstotki, povrhu tega pa je še zelo razdrobljena. Najživahnejši je bil v tem času razvoj družbene in zasebne obrti, saj je od 1981 do zdaj znašal 20 novih obrtnih delavnic, število zaposlenih pri zasebnikih pa se je povečalo za 191 delavcev. Sicer pa je bil pri zaposlovanju tmm ’ H P* -~rm. ' W w mmrnrnSmm ! i kuiein ra h - L i m IV1I,'IJAKI)K “ državljani s povprečnimi plačami vsako leto nestrpneje priča-zn žSPr°daJC' sl„,1!hko P° ,CJ P°" ,udl ,A polovični denar nabavijo zimsko garderobo. Letos so bilepolice / ea inpviT |CCMam.1 J.e ,zP1raznienc že Prvi ra/prodajni dan, tako da so tisti, ki niso mogli dopoldne z delovne- ciie sa! ki ,PJCVSi?Z ^arjc prvi val kupccv pus,il na obešalnikih. Mnogi so se jezili (udi na razne reze ŠniičLp t veliko bodočih lastnikov zimske konfekcije že veliko prej določenih. »Ljudje imajo še polne starp „’ii- Pomkdc ,udl prodajalke Standard konfekcije v Novem mestu, kjer so kupci prvi dan pustili kar i »are milijarde. rT,tnibn° je, da reja polžev ne zahteva težkega fizičnega dela, pa di strokovna kvalifikacija ni potrebna, zato bi lahko dajala Pomemben dopolnilni dohodek tudi kaki naši hribovski kmetiji, na atert ni več dovolj močnih delovnih rok. inž. M. I. N ; S N N s N N N S % ogromno izvržejo; če pri klasiranju izgubim samo polovico .cepljenk, od veselja vržem klobuk v zrak in zavriskam.« Trsničarji kooperanti dobijo od metliške zadruge ves potrebni Jože Prus material, se pravi podlago in selekcionirane cepiče, parafin, folijo, sredstvo za razkuženje. Cepiti začenja sredi aprila, nato sledi tako imenovano siljenje cepljenk. Cepljenke so v zabojih z žaganjem in v prostoru, kjer mora biti prvi teden temperatura med 26 in 28 °C, vlaga pa do 96-odstotna, drugi teden pa se temperatura vsak drugi dan zmanjša za I stopinjo. »V tem času neprekinjeno dežuramo, podnevi in ponoči, kurimo; da vzdržujemo pravilno vlago, pa stene v prostoru škropimo z vodo. Silnici pravimo tudi otroška soba. S cepljenkami moramo ravnati tako previdno kot z dojenčki, da se ne-prehladijo. Po 8 dneh začne cepljenka brsteti, na cepljenem mestu se začne delati kalus, cepljenka se zarašča.« Iz silnice sredi maja presadijo cepljenke na najboljšo njivo, dobro pognojeno s hlevskim gnojem. »Jaz sem njivo, ki meri okoli 25 arov, pognojil s 15 tonami hlevskega gnoja!« V trsnici je precej-dela z okopavanjem, pletjem, še posebej morajo cepljenke zaščititi proti peronospori, kije največji sovražnik trsnice. Jeseni, ko odpade .listje, les dozori, cepljenke so se ukoreninile in na cepljenem mestu zarasle. Po Martinovem s posebnim plugom cepljenke izkopljejo, zvežejo v snope in označijo po sortah in podlagah. »Kvalitetna cepljenka mora biti na cepljenem mestu dobro zraščena, razvitih mora imeti najmanj pet korenin, a ne iz enega mesta, reznica mora biti dolga najmanj 30 cm in imeti 3 do 8 zrelih zimskih očes." Od razreza podlage in cepičev do skladiščenja cepljenk v klet traja kakšnih 9 mesecev. »Lani smo pri naši hiši za vse to delo porabili okoli 1.700 ročnih delovnih ur in še nekaj strojnih. Največ dela je s cepljenjem in vlaganjem cepljenk na njivo; takrat nam priskoči na pomoč tudi žlahta, ostalo delo pa zmoremo sami. Seveda se s trsničarstvom ukvarjam v prvi vrsti zaradi zaslužka, vendar je prav tako res, da imam s tem delom veliko veselje, tako kot nekateri na primer z lovom,« je na koncu priznal Jože Prus. A. BARTFI I VZORCI VIN NA STARO POŠTO SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske, ožji vinogradniški okoliš Sevnica—Boštanj, pripravlja tudi letos 3. februarja dan vinogradnikov v Boštanju. Vzorce vin bodo sprejemali na sevniški stari pošti jutri od 15. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. V nedeljo bo ocenjevalna komisija vina že pokušala, tako da vin zamudnikov ne bodo sprejemali. Vinogradnice so tudi letos vabljene za peko raznih dobrot. Nadaljnja obvestila o tem dobe pri tajnici Miri Možic na zemljiški skupnosti. Manjka glavno — mladi kmetje Zemlje in mehanizacije pa je dovolj za večjo kmetijsko proizvodnjo, ki jo zavirajo še cene________________ RIBNICA — V kmetijski zadrugi Ribnica načrtujejo letos povsod razen pri teletih večjo proizvodnjo in odkup kot lani. Direktor KZ inž. Mirko Pirc ugotavlja, da bi lahko proizvedli še znatno več, kot načrtujejo, saj je na območju dovolj zemlje in tudi kmetijske mehanizacije. Manjka pa glavnega — mladih kmetov. 190 glav plemenske živine. 30 ton konj in žrebet itd. Na področju rastlinske proizvodnje bodo zasejali s pšenico 10 ha, 50 ha koruze za zrnje, 35 ha koruze.za silažo, zasadili 10 ha krompirja, v intenzivni obdelavi bo 2.800 ha travnikov in pašnikov in 60 ha travno-deteljne mešanice. Odkupili bodo 200 ton sena letošnje pridelave. j p. Ostareli kmetje namreč ne sprejemajo večjih kooperantskih obvez,ampak le toliko, za kolikor vedo. da bodo lahko pridelali. Čeprav je traktorjev in priključkov veliko, so slabo izkoriščeni. Kljub tem in drugim težavam s krmili, semenom, nevspodbudnimi cenami itd., v zadrugi menijo, da bodo letos odkupili za 15 odst. več govejih pitancev, za 7 odst. več mleka, razen tega pa še 100 prašičev (če bo cena ugodna), 160 glav stare klavne govedi. Trakulje in radiokativnost Ribe v kočevskem jezeru imajo trakulja KOČEVJE — Na nedavnem občnem zboru ribiške družine Kočevje —sekcija Rinža—kočevsko jezero je več ribičev vprašalo, koliko je resnice na govorioah, da imajo ribe v kočevsk»m jezeru trakuljo in daje voda v tem jezeru radioaktivna. Kaj to pomeni za ribe, ribolov in sploh občane? Razmeroma zadovoljiv je bil odgovor o trakuljah. Ribe v jezeru imajo trakuljo. Trakulja pa ni škodljiva človeku in toplokrvnim živalim, saj napada med ribami le krapbvce. Italijani ribje trakulje celo jedo kot posebno poslastico in ji rečejo »beli špageti«. Po nasvetu ribiških strokovnjakov nameravajo kočevski ribiči v jezero vložiti smuče, se pravi vrsto roparske ribe, ki bodo lovili in jedli bolne in s trakuljo okužene ribe. Smuč je v vodi nekaj podobnega kot ris v gozdu. Nihče pa ni vedel zanesljivega odgovora o radioaktivnosti, zato so predlagali, naj občinska raziskovalna skupnost naroči raziskave o tem in potem tudi javnost obvesti o ugotovitvah. J. PRIMC S I S I S s I s I s I s I s I s I s I s I s I N I S I s I s I s I s I s I s I N I S I s * v I N I N I S t S I N I N I S I S I N I S I S > I s I N t. EN HRIBČEK BOM KUML~. Ureja Tit Doberšek Nasprotujemo ukinitvi tedna cvička Povedal bi rad. da se vinogradniki (Trebnjega) in širša javnost ne strinjajo z ukinitvijo tedna dolenjskega cvička, ki je enostranska in neutemeljena. Ce je kamen spotike športna dvorana, je nujno, da se odgovorni ljudje v Novem mestu dogovorijo in odstranijo nasprotujoče ovire. Prireditev »Teden dolenjskega cvička« je velikega turističnega. gospodarskega in tudi kulturnega pomena za Dolenjsko. Tednu dolenjskega cvička so posvečene tudi druge prireditve npr. ocenjevanje vin. sprevod vinogradnikov. kije prikaz dela v vinogradu, razstava kmetijskih strojev, vinogradniške posode, sadik itd. in več strokovnih predavanj, ki so vedno dobro obiskana. Zato očitki glede pijančevanja niso upravičeni. Če bi bil to razlog, bi morali ukiniti vse lake prireditve po svetu in tudi Mednarodni vinski sejem v Ljubljani. na katerem se znatno več popije kot na prireditvi v Novem mestu. Iz gornjega sledi, da ni razloga za preprečitev te tradicionalne prireditve. Upravičeno lahko trdim, da je to ena največjih družbenopolitičnih manifestacij v Novem mestu in za celo Dolenjsko. Če je tako. se čudim, da nekateri odgovorni ljudje pri tem stojijo ob strani, saj smo vendar vsi dolžni izvajati naloge republiške konference SZDL pri nadaljnjem razvoju turizma v Sloveniji. Omenim Injormacije št. 2 SZDL Slovenije, ki pravijo, »da spremenimo ozka gledanja ter uveljavimo družbene razmere za učinkovito izkoriščanje možnosti razvoja turizma. To zahteva, da v posameznem okolju tudi živimo s turizmom in zanj. saj bomo tako tudi imeli več od njega. Obiskovalec — turist se žeti vključiti v življenje, v kraju, ne želi ga le opazovati, ampak predvsem doživeti. To odpira nove kvalitete bogatejšega življenja v samem kraju. To pa je odvisno od zavestnih spoznanj delavcev v turističnem gospodarstvu in samih občanov. K temu lahko bistveno prispeva aktivnejša usmeritev vzgoj- nega in izobraževalnega procesa oziroma trajno družbeno delovanje v tej smeri. Mislim, da moramo takšen smoter turizma in družbeni odnos do njega uveljaviti kot temeljno vodilo v delovanju Socialistične zveze v njenih prizadevanjih za odpiranje in širjenje novih kvalitet v življenju in delu delovnih ljudi in občanov.« Teden dolenjskega cvička naj bo svojevrsten praznik Dolenjske in delovnih ljudi, ki so že leta in leta v skoraj nedostopne kraje zasadili vinsko trto. eno od rastlin, ki uspeva tam, kjer druge kulture ne morejo. Zemlja je postajala rodovitnejša. pokrajina je dobivala novo značilno podobo. Tak način dela nedvomno potrjuje oceno, da je dolenjsko vino še kako trdo zasluženo, zato je prav, da v Tednu dolenjskega cvička poudarimo tudi to posebnost. Obnovljeni vinogradi s številnimi lepimi zidanicami so tudi v turističnem pogledu pozitiven dejavnik. Zato ne smemo prezreti prijetnih srečanj vinogradnikov v okviru društva. na katerih izmenjujejo izkušnje in se poleg tega razvedrijo in sprostijo. PAVLE MIKLIČ Trebnje ŠE: ŽLAHTNIH TRT BO LETOS DOVOLJ Prispevek o razpoložljivih žlahtnih trtah (v zadnji številki Dolenjskega lista), ki bodo vinogradnikom tukajšnjega vinorodnega območja na voljo spomladi 1985, dopolnjujem še z naknadno dostavljenimi podatki Agrokombinata Krško. Kooperanti—trsničarji te delovne organizacije so pridelali v letu 1984 52200 trt, od tega 27460 trt cepljenk’za bela vina (53%) in 24740 trt za rdeča vina (47%). Od belih sort je 44% laškega rizlinga, 30% rumenega plavca in 26% kraljevine. Od rdečih sort je 56% žametovke in 44% modre frankinje. Tako je na tem območju na voljo vinogradnikom 199400 trt cepljenk, od tega 119900 trt za bela vina (60%) in 79440 trt za rdeča vina (40%). 'J S I s I s I s I N I S I > s I N I \ I S I s I s I s I s I s I s I s I N I . \ > N I S I > S I s > I s I s I s I s I N I N N I S Še trdnejša vez zadruge s kmeti V Črnomlju pripravili analizo o razvojni perspektivi Kmetijstva v občini v zastarele objekte in ČRNOMELJ — Čeprav so na občinskem komiteju ZKS v Črnomlju pred dvema letoma sprejeli natančne usmeritve o razvojni perspektivi kmetijstva v občini, od dogovorjenega ni bilo storjenega dovolj. Zato je predsedstvo občinskega komiteja dalo znova pobudo za temeljito analizo kmetijstva v občini ter vloge kmetijske zadruge kot nosilca družbene kmetijske proizvodnje in organizatorja kmetijske proizvodnje s kmeti. O analizi, ki jo je pripravila posebna delovna skupina pri predsedstvu OK, je tekla beseda na nedavnem skupnem sestanku predstavnikov skupščine občine, izvršnega sveta, OK in kmetijske zadruge. Ugotovili so, da je glede na tržne presežke, kijih kmetje prodajo kmetijski zadrugi, moč sklepati, da je zemlja slabo izkoriščena. Razlogov je več; zemljišča so evidentirana po katastru, dejansko stanje pa je gotovo bistveno drugačno. Zato bodo morali oceniti zemljišča glede na kulture, ki n« njih uspevajo, ter opredeliti hribovske in nižinske kmetije. Ker pa gre veliko tržnih presežkov v promet po drugih kanalih, bomo morali v zadrugi najtrta-kšne oblike povezovanja s kmeti, da bodo vezi z. njimi trdnejše. Predvsem gre za pospeševalno službo. Ta je sicer smiselno orgnizirana, postavlja pa se vprašanje, ali je pospeševalcev dovolj. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — V ponedeljek, 28. januarja, novomeška tržnica ni bila dobro založena. Kmetice so prodajale le jajca po 24 din, jušno zelenjavo, kislo repo, in zelje, fižol v zrnju in suhe krhlje pa nekaj domačih jabolk. V zadružnem kiosku so novo pošiljko zelenjave dobili šele dopoldne. Zavoljo zelene solate — (mehka je po 350 din) se je nabrala vrsta čakajočih, ki pa so bili kmalu postreženi. Tudi obrtniški del tržnice ni nudil toliko izbire kot običajno v nemrzlih mesecih. S prodajo vztrajajoJe pleteninarji in prodajalci konfekcije, a ni videti, da bi imeli dober promet. ali so dovolj angažirani in nagrajeni za svoje delo. i Investicijska dejavnost zadruge je bila v zadnjih osmih letih velika, pretfe-žni del sredstev pa so vložili v zasebni sektor. Zadovoljive so bile tudi naložbe v družbtyii sektor, nikakor pa ne v spremljajoče dejavnosti zadružnega sektorja (trgovina, transport, mehanična delavnica, skladišča). Delno je za to »kriva« usmeritev v primarno kmetijsko proizvodnjo, delno pa priorite- tna vlaganja opremo. Čeprav so odnosi med tozdom Živinoreja, TZO Kmetijstvo in DSSS zadovoljivi, pa neustrezni prostori, nedodelan sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela vplivajo na uspešnost dela. Težave, ki izvirajo iz nagrajevanja, so izrazite med tozdoma in DSSS. Sicer pa je tudi delo samoupravnih organov zadovojjivo, nikakor pa ne delegacij in DPO. Da na tem področju delavce kmetijske zadruge čaka še veliko dela, o tem n^dvoma, zlasti še ker bo morala črnomaljska zadruga v poslovnih združenjih in skupnostih, katerih članica je, zahtevati zase bolj aktivno in agresivno-razvojno politiko kot doslej. M.BEZEK Zalegla je Sele grožnja Na Mlaki so porabili mnogo preveč pitne vode KOČEVJE — Pitne vode vedno bolj primanjkuje, zato ji povsod posvečajo vedno večjo pozornost. To velja tudi za Kočevje. Pred kratkim so izračuni pokazali, da na Mlaki, kjer so hlevi ZKGP, porabijo več pitne vode kot razmeroma velika naselja Dolga vas. Livold, Črni potok in Mozelj skupaj, čeprav so tudi na tem območju hlevi ZKGP. Zato je pred kratkim obiskala Mlako posebna komisija. Jože Žagar, predsednik sveta potrošnikov KS Kočevje, ki je bil tudi v tej komisiji, je na zadnjem sestanku OOZK Seškovega terena v Kočevju med drugim poročal o tem obisku na Mlaki in o pomanj- kanju vode za Kočevje. Pri tem je kritiziral odnos kmetijcev z Mlake, ki sploh niso pokazali dobre volje, da bi poiskali napako, saj jejailo očitno, da vodovod pri njih nekje pušča. Kmetijci so dejali, da raje plačujejo več vode, kot da bi poiskali in odstranili napako. - * Kasneje smo o tem povprašali pri Hydrovodu Kočevje—Ribnica, ki oskrbuje z vodo območje občin Kočevje in Ribnica. Zvedeli smo, da je bilo stališče kmetijcev na začetku res nekoliko nenavadno, ko pa jim je Hydrovod zagrozil, da jim bo vodo odklopil, so se le uklonili in pristali, da bodo napako poiskali in odstranile J. PRIMC DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠiH OBČIN G Tokrat malo dlje od dejstev V OK ZK Novo mesto predvidenih več sprememb, tudi kadrovskih — Boštjan Ko-vačič evidentiran za možnega kandidata za predsednika komiteja NOVO MESTO — Na osnovi ocene dela občinskega komiteja, njegovih organov in posameznih članov so 22. januarja na seji komiteja obravnavali povzetke ugotovitev in sprejeli vrsto sklepov za spremembo razmer in učinkovitejše delo. * , Zelo samokritično je komite ugotovil, da so se lani prepočasi vključevali v reševanje perečih Podpora družbenemu informiranju Bolje izkoristiti računalniške zmogljivosti 22. januarja je občinski komite ZKS Novo mesto razpravljal tudi o nalogah pri oblikovanju družbenega sistema informiranja v občini. V gradivu, ki so ga prejeli člani komiteja, so bili povzeti vsebina in naloge iz zakona o družbenem sistemu informiranja, ki je bil v SRS sprejet aprila 1983. Po skoraj dveh letih je z uresničevanjem določil tega zakona začelo 5 slovenskih občin, ostale (med njimi je tudi novomeška) pa še niso storile ničesar. * Iz obsežne in zelo zavzete razprave je bilo razbrati, da ima gospodarstvo v novomeški občini in v pokrajini kar zajetno računalniško opremo. Podčrtali so nujnost stremljenj za uporabo računalnikov v proizvodne namene ter ugotovili, daje sodelovanje pri uporabi računalniške opreme v gospodarstvu že zaživelo. Vse kaže, da bo takšno sodelovanje težp doseči pri računalniških zmogljivostih, ki so v upravnih službah. Najodločneje bo treba nastopiti proti zavoram in miselnosti, ki ni naklonjena sodobni informaciji tehnologiji, povsod, kjer takšni pojavi so. Na seji je bila dana najširša podpora razvoju informacijske tehnologije in računalništva. Menili so, da je treba brez odlašanja imenovati družbeni svet informiranja, naročiti pri ustrezni strokovni ustanovi izdelavo projekta za družbeni sistem informiranja v občini in določiti organizacijo, ki bo v občini nosilec nalog družbenega sistema informiranja. Podčrtali so tudi nujnost medobčinskega sodelovanja v pokrajini. zadev, da je v nekaterih primerih prihajalo do enotnosti pri sprejemanju sklepov, ne pa tudi do enotnosti v akciji. Ugotovili so, da so seje komiteja često na robu sklepčnosti in da komisije pri predsedstvu komiteja z redkimi izjemami sploh ne delajo. Končno pa gre tudi za preobremenjenost članov komiteja. Ob teh dejstvih so predlagali spremembe tako v metodah dela komiteja, članov in komisij, spremembe pri zadolženosti posameznih članov komiteja za delo z 113 DELAVCEV V TUJINI NOVO MESTO — Po zadnjih podatkih ob koncu pretekleta leta je z območja novomeške občine na delu v tujini 113 občanov, od tega je 104 delavcev Pionirja, 2 sta iz Novolesa, 4 iz tovarne Krka in 3 iz IM V. V primerjavi s prejšnjimi leti je veliko manj delavcev novomeških kolektivov v tujini. Ugotovljeno pa je, da imajo zanje vzorno urejene življenjske in delovne razmere. Podatki kažejo tudi, da je zelo malo primerov vračanja zdomcev domov. osnovnimi organizacijami, zahtevajo od članov komiteja večjo usposobljenost in znanje, v predlogih pa gre tudi za kadrovske, spremembe. Iz teh vsebinskih opredelitev izhaja 14 sklepov za nadaljnje delo, ki naj bi komite in njegove organe privedlo k učinkovitejšemu delu pri svoji avantgardni vlogi. V ko-' miteju so razrešili funkcije tri člane: Franca Jordana iz Šentjerneja na lastno željo zaradi zdravstvenega stanja in oddaljenosti bivanja. Zaradi preobremenjenosti in delno tudi premajhne zavzetosti za delo z osnovnimi organizacijami pa sta bila razrešena članstva v komiteju Janez Blažič in Ivan Kranjc. Komite je ugodil tudi zasebni želji predsednika Lojzeta Padovana, ki je prosil za razrešitev. Kadrovska komisija je kot nadomestilo za te člane predlagala naslednje možne kandidate: za predsednika komiteja Boštjana Kovačiča, dipl. sociologa, za člane komiteja pa: Jožeta Pekolja. upokojenca iz Kandije, Miroslava Ladišiča, kemijskega tehnika iz tovarne Krka, in Jožico Šepetave, sekretarko OO ZK pri Standard—Mercatorju. O teh predlogih bo razpravljalo članstvo na letnih programskih sejah, ki se bodo v vsej občini zvrstile do 15. februarja. R. BAČER Sposobni lahko ostanejo Borci hočejo vedeti, kaj se dogaja po tovarnah — terenu se bodo vrstile konference članstva Po SLABO OBISKANE URICE NOVO MESTO — Občinska zveza prijateljev mladine je prenehala pripravljati ure razvedrila za predšolske otroke, ki so potekale ob nedeljah dopoldan v novomeškem Krkinem klubu. Vzrok odpovedi je izredno slab obkik, za katerega niso krivi otroci, temveč njihovi starši. S tem pa prizadevni delavci OZPM ne bodo prenehali z aktivnostmi saj že pripravljajo sobotne računalniške dopoldneve za pionirje. NOVO MESTO — Razširjena seja občinskega odbora ZZB NOV je bila 22. januarja namenjena pripravam na volilne konference krajevnih organizacij, kjer pričakujejo vrsto vprašanj, na katera bo potrebno dati odgovor. Ker so borci do sebe in drugih od nekdaj kritični, jih napake v družbi bolijo. Res pa je, da so velikokrat preslabo obveščeni o zadevah, ki najbolj • Zgleden primer za udeležbo in sklepčnost so borci. Čeprav stari, večinoma bolehni in kljub slabemu vremenu so 22. januarja na razširjeni seji občinskega odbora s predsedniki krajevnih organizacij manjkali samo trije. Vsi ostali so bili navzoči. burijo kri, zato tudi njihova kritika ni veselej usmerjena na pravi naslov. Da bi znali predsedniki krajevnih organizacij na bližnjih sestankih s članstvom odgovarjati na razna vprašanja, so tokrat dobili izčrpno informacijo o današnjih najbolj ak- tualnih zadevah v domači občini Predsednik izvršnega sveta občinske • skupščine Jože Suhadolnik je borcem še posebej razložil položaj IMV in najnovejša prizadevanja za čimprejšnjo dokončno odločitev o usodi kolektiva. Ko so borci obravnavali priprave na izvedbo volilnih konferenc po terenu, ki se bodo zvrstile med 1. februarjem in 30. marcem, so poudarili, da v borčevski organizaciji niandat ni omejen, zato lahko sposobna vodstva ostanejo, če članstvo tako želi. Za vodstvo občinske organizacije ZZB pa so dali v razpravo listo možnih kandidatov. R. B. Najhujše mimo? Letos manj težav na cestah kot lansko zimo NOVO MESTO — Zaenkrat so dnevi s temperaturami pod -15° minili, ob prvi odjugi pa že lahko naredimo inventuro nevščenosti v potniškem prometu. O tem je govoril Karel Klemenčič, prometnik v tozdu Avtobusni promet Gorjanci: »Ugotavljamo, da letos v avtobusnem prometu zaradi snega nismo imeli na cestah toliko težav kot prejšnja leta. Cestno podjetje je na novomeškem območju dobro organiziralo zimsko službo. Seveda pa na nekaterih cestah v najhujšem mrazu nismo mogli voziti. Za primer dajem Dolž, kjer je cesta še poleti slaba. Karel Klemenčič: »Naši šoferji so akumulatorje nosili gret v stanovanja.« Hudo pa nam jo je zagodel mraz. Zamrzovala je nafta, zato so ji vozniki dodajali razne dodatke od petroleja do bencina, ampak zamrznili so tudi dovodi zraka, tako da včasih vozil v najhujšem mrazu ni bilo možno ogrevati. Kljub vsem tem težavam pa niti v najbolj kritičnih dneh nismo imeli dosti izpadov voženj, razen ob 4. uri zjutraj na nekaterih delavskih progah. Na rednih avtobusnih linijah pa se je promet redno potekal. Naši vozniki so si zelo prizadevali. Akumulatorje so nosili s seboj v stanovanja, da se niso izpraznili, vpeljali pa smo tudi dežurstvo. Eden od voznikov je vso noč vžigal avtobuse, ki so šli zjutraj najprej iz garaže. Bilo je veliko dodatnih stroškov, ampak hoteli smo predvsem ustreči potnikom. Priznati moramo tudi, da smo bili vsi skupaj na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta.« R. B. Da bo več mesa in mleka Za intervencije v kmetijstvu bo letos v metliški občini na voljo okoli 18 milijonov dinarjev METLIKA — V letošnjem letu naj bi imel sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v metliški občini na votjo-blizu IH milijonov dinarjev. Ta denar bodo v prvi vrsti namenili za pospeševanje proizvodnje hrane v tej belokranjski občini, predvsem mesa in mlckii.Kakor je že v navadi, bodo proizvodnjo hrane in vse, kar spada v okvir tega sklada, pospeševali po dveh osnovnih programih: večino sredstev, okoli HO odst., bodo porabili za izvrševanje tako imenovanega republiškega programa, ostalo pa za občinski program. V ta sklad prispevajo sredstva zaposleni občani po 0,85 odst. od bruto osebnih dohodkov; tolikšen dtl denarja, kot ga bodo /brali doma, pa pričakujejo tudi od tistih občin, kamor metliška občina prodaja svoje tržne kmetijske presežke, od mleka, mesa, krompirja itd.; poleg tega prispeva v sklad denar tudi slovenska živinorejska poslovna skupnost. Po republiškem programu naj bi v metliški občini največ, blizu 4,3 milijona dinarjev, v letošnjem letu namenili za regresiranje proizvodnje mleka, nekaj več kot 2,3 milijona bo šlo za blagovne rezerve (za kar pa se denar zbira po posebni stopnji), 2 milijona dinarjev za pitanje mlade goveje živine, prav toliko za sofinanciranje pospeševalne službe in dober milijon za regresiranje semenske koruze. Iz občinskega programa bodo največ denarja za posamezno postavko, l,4 milijona din, dali kot regres za gradnjo novih silosov, ki naj bi jih letos zgradili v občini okoli 2.0(X) kubičnih metrov. Iz občinskega programa bodo del denarja namenili za štipendiranje za kmetijske poklice, zlasti za tiste dijake, ki bodo po končanem šolanju ostali doma na kmetijah. Sklad bo podprl tudi veterinarski program, predvsem preprečevanje mastitisa in skrajševanje poporodnega odmora pri kravah. Prav tako se bo moral sklad bolj vključiti v pospeševanje vinogradništva, zlasti v obliki regresiranja trsnih cepljenk za združene kmete, ki proizvajajo tržne presežke. * Za povečanje staleža krav naj bi kmetje dobili po 40.000 dinarjev premije na glavo, do te premije pa bodo upravičeni tisti kmetje, ki bodo imeli čredo najmanj petih molznic in bodo to čredo imeli najmanj pet let. Eden od namenov sklada je tudi oživljanje višinskih nredelov občine, zato bodo stimulacije za prirejo mesa, in proizvodnjo mleka v hribovskih vaseh višje kot v ravninskih. Tako bo znašala stimulacija za privez telet v nižinskem predelu 12 din za kilogram žive teže, v višinskem pa 24 din. A. B. PRI PRAKTIČNEM POUKU — Na metliški srednji šoli tekstilnih usmeritev je 185 učencev, med njimi samo 6 fantov. Na sliki: tovarišica Rad-manova enemu od njih, Zlatku, ki seje zelo izkazal v šoli in proizvodnem delu, razlaga, kaj bo delal. (Foto: A. Bartelj) Kako kaže letos oskrba z drvmi? Zdaj ne bo več seznamov predplačnikov * ,NOVO MESTO — Občani, ki jim pohaja kurjava, postajajo nervozni in dan. za dnem sprašujejo Gozdno gospodarstvo, kdaj bodo sprejemali predplačila. Kakšne so trenutne možnosti za nabavo tovrstne kurjave in kako bo potekala oskrba z drvmi letos, je povedal inž. Vlado Pavec, direktor TOZD Gozdarstvo Novo mesto. »Od marca dalje bomo samo ob ponedeljkih sprejemali vplačila 20 do 25 naročnikov za drva. Več ne moremo in ne bomo, sicer bi morali po novi zakonodaji po vplačilu blago v 15 dneh dostaviti aii pa plačevati strankam zamudne obresti. Ker pa sekamo, vozimo in napravljamo drva vse leto ih nimamo zalog, bomo vse leto drva postopoma dobavljali strankam. Odločili pa smo se, da spiskov predplačnikov ne bo več, ker se tak način poslovanja ni obnesel.« — Ali bo drv dovolj? »Po naših računih bi moralo biti drv •dovolj za oskrbo prebivalstva novomeškega območja, če bodo občani disciplinirani in če se ne bodo posamezniki nabavljali večletnih zalog kurjave. Na ta račun drugim ne ostaja nič. Vozili bomo s traktorji ali manjšimi kamioni po. 8 do 9 metrov na družino. — Zakaj ste spiske predplačnikov ukinili? »Kot sem že rekel, deloma zaradi nove zakonodaje, deloma pa zato, ker ' se spiski niso obnesli. Uvedli smo jih pred dvema letoma v dobri veri, da bomo tako omilili vrste čakajočih. Lani smo v pičlih treh urah razprodali vso količino drv, ki jih v letu dni napravimo. Dogajalo pa seje, da so med daljšo čakalnp dobo pri nas nekateri drva kupili že drugod, a so vseeno naše vzeli. Tako lahko vidimo pred stanovanjskimi hišami ali bloki ogromne skladovnice drv. Očitno imajo nekateri večletne zaloge kurjave. Ne zdi se nam tudi prav, da drva pri nas naročajo občani, ki imajo svoje hoste, a se jim ne zdi drv pripravljati. Ker letos ves januar zaradi vremenskih prilik nismo mogli drv napravljati in ne voziti iz gozdov, imamo tako na spisku od lani še 132 čakajočih. Ljudem bi morali dopovedati, da vsi ne morejo spomladi dobiti drv, ker proizvodnja poteka vse leto.« — Ali- je možno drva kupiti še drugod kot na vaši upravi na Smihel-ski cesti? »V okviru GG smo se dogovorili, da bodo drva prodajali Novomeščanom tudi v Straži. Črmošnjicah in Podturnu. Kar pa zadeva oskrbo prebivalcev v Šentjerneju, Škocjanu in drugih večjih središčih, je dogovor naslednji: občani tistih predelov bodo pri revirnih gozdarjih izvedeli, kdaj bo sečnja na njihovem območju in takrat bodo doma lahko dobili drva; g BAČER ZE NA RAZSTAVI NO\iO MESTO — V prostorih Ljubljanske banke v Novem mestu so te dni odprli razstavo prototipov izdelkov domače in umetne obrti. Toje odraz javnega natečaja, ki sta ga razpisala Medobčjnska gospodarska zbornica za Dolenjsko in Dolenjska turistična zveza, da bi spodbudila izdelavo 'originalnih dolenjskih turističnih spominkov. Na natečaj se je odzvalo 14 udeležencev. Prvo nagrado je za sodobno, vendar s tradicionalnim nadihom oblikovanega, keramičnega >peteliifčka prejel Novomeščan Matjaž Matko iz Mestnih njiv. Drugo nagrado so za izdelke iz gline podelili Francu Škodi s Prekope, tretja nagrada pa ni bila podeljena. Praksa — bližnjica do znanja __Učilnica za praktični pouk v tekstilni šoli je povsem zasedena METLIKA — Pri 185 učenkah in učencih na metliški srednji šoli tekstilnih usmeritev ni nič čudnega, da je delavnica za praktični pouk stalno povsem zasedena, in to ne samo dopoldne, ampak trikrat na teden tudi v popoldanskem času. Da dobijo učenke čimveč praktičnega znanja, skrbijo štiri učiteljice praktičnega pouka. Metliška šola izobražuje za poklice: pomočnik tekstilnega konfekcionarja ter tekstilni konfekcionar I in II, in to za delovne organizacije Beti, Komet, Labod in Novoteks. kjer opravljajo učenke tudi proizvodno delo. Šola je zrasla iz bivše Bctine poklicne Sole in tudi sedaj Beti največ naredi za to Solo. »Pri praktičnem pouku dajemo največji poudarek na konfckcioniranje. zahtevnost tega dela pa je. odvisna od programa, vsi pa spoznavajo način dela na vseh vrstah šivalnih strojev. Medtem ko v skrajšanem programu šivajo razne izdelke, kot so pižame, puloverji, spalne srajce itd., učenke iz triletnega programa šivajo tudi oblačila po meri, pa tudi zgornja konfekcijska oblačila, pravi Breda Radman. ena od učiteljic praktičnega pouka. »Sposobnejšim učenkam pa dajemo tudi zahtevnejše naloge.« Medtem ko je bila to prej tako rekoč izključno Belina šola, je zadnja leta več kot tretjina učenk iz novomeškega konca, precej pa tudi iz sosednje Hrvaške. Izdelke, kijih sešijejo pri praktičnem pouku — gre ža pižame, spalne srajce, puloverje, trenirke, obleke za prosti čas, krila, hlače, jakne, bluze, perilo, jogging. oblačila za dojenčke in še kaj — prodajajo v Betini industrij- ski trgovini in kupci radi posegajo po njih ne samo zato, ker so cenejši kot tisti iz redne proizvodnje, marveč tudi zato, ker gre tu za manjše serije in dokaj izvirne modele, za katere dobijo učiteljice kroje v znanih tujih modnih revijah in jih prilagajajo našim materialom sn okusu. Manjše količine vzorcev krojijo ročno v učilnici praktičnega pouka, ostalo pa v metliškem konfekcijskem tozdu. Zadnje čase postaja učilnica za praktični pouk pretesna, kajti v njej lahko normalno dela 25 učenk, nekateri razredi pa štejejo 30 in več učenk. Vendar glede na dobro sodelovanje in pomoč Beti tudi to uredijo, saj »odvečne« učenke pošljejo na praktično delo samo » A vrata naprej, v prostore metliškega konfekcijskega tozda A. B. Novomeška kronika PODALJŠANI PRAZNIKI — Minuli teden so na Glavnem trgu končno ler podrli’ novoletne jelke, ki so diko dolenjskih mest krasile že od božiča. Delo menda ni bilo najlažje, ker so drevesa že nakazovala — korenine. SK1BUS1 — Marjan Smrke, direktor tozda Avtobusni promet pri Go-rjancih, omenja v svojem pisanju o (ne)zamujanju skibusov, ki so med počitnicami vozili na Gače, tudi besede, kot so socialistično novinarstvo, .bulvarski časopis, nepreverjeno blatenje, monopol na resnico, »lokalec« itd. Radi bi opozorili, da poznamo v svetu ne glede na sistem politične ureditve, monopole na resnico ter velike in male časopise samo dve vrsti avtobusov: tiste, ki zamujajo, in take, ki ne. Skibusi za Gače so, žal, zamujali. Tega ni moglo spremeniti še tako vneto in vse pohvale vredno nošenje premrzlih akumulatorjev v posteljo, da drugih hvalevrednih naporov niti ne omenjamo. (M. BAUER) KRKA KOT MORJE —Pred dnevi so Novoteks obiskali prosvetni delavci in si z zanimanjem ogledali proizvodnjo v tem pomembnem dolenjskem izvozniku. Med ogledom je beseda nanesla tudi na onesnaževanje okolja. Pri tem tekstilci nimajo najbolj čiste vesti, čeprav je Novoteksov vodič radovednih prosvetarjev znal razvozlati tudi to zagato. Takole nekako je povedal: Res je, da Krka zaradi nas včasih ni zelena, ampak modra. Pa kaj, saj je takšna še lepša, videti je kot morje! Šlišati je, da se za omenjenega vodiča zanimajo v semiški Iskri. , Gotovo ima kakšno dobro besedo tudi za sicer smrtno nevarne poliklori-rane bifenile v Krupi. Ena gospa je rekla, da je bliskovita z.amenjava mož na stolčku generalnega direktorja Renaulta še en dokaz pravilne kadrovske politike IMV. V času od 17. do 23. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Frančič iz Čadraž — Matjaža, Kata Vardič iz Gorenje Straže — Anito, Marija Košmirlj iz Stopič — Boštjana, Marija Šajatovič iz Magovcev — Emila, Štelka Zvonkovič iz Bubnjarskega Broda — Tanjo, Andreja Mirtič iz Soteske — Klemena, Veronika Leščanec iz Metlike — Boštjana, Marjeta Golob iz Malenške vasi — Ernesta, Ema Bizjak iz Krškega — Andreja, Marinka Sever z Račjega sela — Tanjo. Milena Bobnar iz Jablana — Adrijano, Tatjana Slak iz Dolenje vasi — Uroša, Metka Knez iz Zdol •— Petro, Jelica Krmelj iz Pijavic — Marka, Nuša Justin iz Semiča — Nino, Marija Sodja iz Osojnika — Janeza, Zinka Panjan iz Dolnje Dobravice — Andreja, Mira Dujakovič z Broda — Milka, Marija Rajkovič iz Trebnjega — Davida, Darja Kos iz Gorenjega Vrhpolja — Jasno. Monika Miklič iz Velike Bučne vasi — Tadeja, Mojca Jurečič iz Hrastja — Jureta, Marija Gorenc iz Črešnjic — Barbaro, Zorica Furjanič iz Črnomlja — Denisa, Jožica Rešetič iz Gorenjega Polja — Tjašo, Jožica Zagorc z Vrha — Matjaža, Jožica Tomšič iz G„ruče — Mojco, Alojzija Blažič z Velikega Slatnika — Miha, Majda Simončič iz Zapuž — Katjo, Ivanka Bandelj iz Dolnjih Prapreč — Marka, Ljudmila Bevc iz Dolenjega Kronovcga — Polonco, Magda Rebek iz Karteljevega — Kristo, Boža Škrajnar z Mirne — Tejo, Amalija Jeraj iz Stehanje vasi — dečka in deklico ter Marija Murn iz Velikega Lipovca — deklico. IZ NOVEGA MESTA : Miroslava Abazovič z Drske 20 — Alenko, Ivanka Urbanč iz Jerebove 3 — Jureta, Slavka Kočjaž s Ceste herojev 20 — Rpka in Josipa Jerin z Mestnih njiv 2 — Igorja. Čcstilamo! HOTELSKI GOSTJE MORAJC imeti hudičevo sreČD, da lahko telefonirajo, če to želijo. Telefonski aparal je namreč zaklenjen do prihodi receptorja, ki prične delati ob 17. uri Ključ ključavnice telefonskega aparata v restavraciji pa ima edino šel strežbe. V slušalko lahko reče« »halo« torej le. Če šef dela takrat, ko b se vi radi pogovarjali. Sicer pa se lahke gostje hotela »Bela krajina« poslužujejo telefonske govorilnice poč arkadami Mercatorjeve trgovine. Oč hotela je oddaljena samo dvajsel metrov. SNEG IN HUD MRAZ sta zadala Metličanom nemalo preglavic. Velike jih je ostalo brez pitne vode, ker sc zamrznile vodovodne cevi, ulice in ceste so bile zametane s snegom, da sc se pešci stežka prebijali po njih, nesrečni šoferji pa so zaman tavali od trgovine do trgovine, iščoč akumulatorje. 4 DOLENJSKI UST Št. 5 (1851) 31. januarja 1985 IZ NKŠIH OBČIN ........ j IZ NKŠIH OBČIN ( črnomaljski drobir . še Vedno »straši.. — Preteklo jesen so v Črnomlju nekaj tednov na sestankih in sejah vroče razpravljali o usodi Kobetičevega gradu. Slišati je bilo skoraj obupane klice o tem, da se bo streha hiše ob prvem snegu zrušila, zato naj bi jo pred zimo sami porušili ali pa obnovili. Potem so glasovi utih n>li, prišel je sneg — in tudi skopnel, nepopravljena streha Kobetičevega gradu pa še kar stoji. Za strah in trepet vseh tistih, ki hodijo tam mimo... MLADI VZTRAJAJO — Zadnje čase ni sestanka, na katerem se ne bi oglasili mladi Črnomaljci. V mestu bi radi dobili prostor, v katerem se bi ses-tajali, imeli sestanke, družabne igre tpd. Pri iskanju prostora .iščejo pomoč pri starejših in čeprav doslej še niso našli prostora, še niso obupali. Na različne načine želijo dokazati, da si svojo sobico zares zaslužijo, vendar pri sv ojih akcijah ostajajo večkrat sami. Tajo je bilo tudi pred nedavnim, ko so čistili sngg okj-og stanovanjskih' blokov. Nikomur se ni zdelo dovolj potrebno, da bi se jim pridružil. K NOVEMU RAČUNALNIKU RIBNICA — Inles Ribnica se je konec minulega leta priključil na nov računalnik (Delta 644), kije nameščen v Riku Ribnica. Zdaj imajo pri Inlesu Utiri terminale in en tiskalnik. Doslej 80 imeli na računalniku obdelano le Prodajo (žč na starem računalniku), dogovorili pa so se, da bodo imeli še proizvodnjo, nabavo, finance in obračun osebnih dohodkov. Računajo, da bodo s pomočjo računalnika dosegli učinke na področju proizvodnje, nabave in prodaje, kar bo doprineslo k boljšim rezultatom gospodarjenja. Ribniški zobotrebci RAZPRODAJE VLEČEJO —Tudi v ribniških trgovinah so se začele sezonske razprodaje. Po znižanih cenah je bilo največ čevljev in konfekcije. V tem obdobju so prodali tudi precej koles, ki sojih kupci lahko ku P>li na tri obroke, brez pologa in obresti,- VREME NAGAJA — Zaradi odjuge je odpadel smučarski tečaj v Danah. Sreče niso imeli niti učenci osnovne šole iz Krškega, ki so bili1 soli v naravi na Travni gori, in učenci osnovne šole »Jože Moškrič« iz Ljubljane, ki so bili v Glažuti. ZAKAJ NI PRITOŽB — Kosmote oni obiskali več ribniških trgovin, smo ugotovili, da imajo povsod knjige pritožb prazne, sc pravi, da v njih ni pritožb in ne pohval. Na vprašanje, če so Ribničanje res tako zadovoljni s svojo trgovino, je bil še najbolj zanimiv odgovor, ki smo ga slišali v blagovnici: »Ribničanje radi kritizirajo trgovino in trgovce, vendar le z besedami. Neradi pa pišejo, še bolj ne-radi pa se podpišejo.« občan vprašuje dved dgovarja ■— Urbanček, praviš, da te je "citelj pohvalil? . — Da, dejal je: »V tem razredu Ju mnogo oslov, ti si pa .največji.« Drobne iz Kočevja | POSLEDICE MRAZA — V prejšnjih številkah našega lista smo portali.o škodi, ki jo je povzročila zima mraz. Nekatera škoda pa se je po-Jazala šele te dni, ko je mraz popustil. Marsikdo je ugotovil, da mu je v kleti ®h shrambi zmrznil krompir ali drugi kmetijski pridelki. Niso pa redki tisti, k* jim je zmrznila voda v vodovodnih ceveh in sanitarijah. OBLETNICA SOKOLA — Letos bomo slavili 40-letnico osvoboditve in * vrsto drugih jubilejev. Naj omenimo le 75-letnico telovadnega društva »Sokol« V Kočevju, ki je bil ustanovljen leta 1910. Njegovo delo-- vanje je bilo med Kočevarji zelo težko, a Je Sokol kljub temu postal trden temelj vse telesne kulture v Kočevju. Trebanjske iveri Maščevanje je sladko — e se kakšen občan pritožuje čez Komunalo ali čez njeno enoto Snaga, se mu kaj lahko zgodi, da bo našel raz-bito kanto za smeti. Hujšega udarca in bolj sladkega maščevanja ubogih kopalcev (ki delajo v mrazu, dežju in jelo vsnegu)si ni mogoče misliti. Zlas-u glede na cene, kakršne veljajo za kante za smeti. TREBANJCI SE RAZVIJAJO — včasih smo dejali takim ljudem, ki jim Pamet ni delovala najbolji, da se jim koleščki narobe vrte ali pa da jim manjkajo. Kako gredo v korak s časom v trebanjski občini, kaže za sodobne čase in tehnologijo prirejeno staro reklo. Zdaj v Trebnjem rečejo malo premaknjenim ljudem, da se jim mski (taki, kakršni so v računalnikih) e vrte najbolje. Nekateri zadovoljni že z ničlo Črnomaljski komunisti o letošnji resoluciji in dolgoročnem planu ČRNOMELJ — Resje, da so v letošnji resoluciji črnomaljske občine in dolgoročnem planu zajeta mnenja članov ZK in specifičnost tamkajšnjega področja, a so o teh dokumentih v temeljnih okoljih razpravljali z dokajšnjo zapoznelostjo. Na zborih delavcev je bilo preveč formalnega pojasnjevanja in premalo vključevanja delavcev v razprave. Ponekod so celo poskusili, da bi planirali po starem: na osnovi klirinškega izvoza, poviševanja cen, večjega zaposlovanja. Spet drugje so pri planiranju premalo agresivni, zadovoljijo.se pač s tem, kar so dosegli, samo daje ob koncu leta vsaj ničla. Družbenopolitične organizacije so v delovnih organizacijah pri planskih prizadevanjih odigrale predvsem vlogo organizatorjev razprav, premalo pa spremljale, kako se zastavljeno odraža v praksi. Kot so povedali na nedavni seji črnomaljskega občinskega komiteja ZK, so se v nekaterih okoljih predolgo izgovarjali, da še ne"vedo za pogoje gospodarjenja v letu 1985 in zato še ne morejo planirati, kot da bo letošnje leto tako zelo drugačno od drugih. ' ' Od razpravljalcev je bilo slišati, da posvečajo v občini premalo pozornosti razvojnim službam, zato tudi primanjkuje kvalitetnih razvojnih programov. Tudi raziskav trga. marketinga ni, vse pa temelji predvsem na ocenah, predvidevanjih, indeksih iz preteklih let. Slišati je bilo bojazen, da ’ se bo v bodoče dogajalo tako kot v 65. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK ČRNOMELJ — Na nedavni seji občinskega komiteja ZK v Črnomlju so sprejeli sklep o ustanovitvi osnovne organizacije ZK v črnomaljski enoti PTT. Sekretar je postal Jože Adlešič, namestnica pa Danica Grdešič.,To je že 65. osnovna organizacija črnomaljskega občinskega komiteja ZK. ŠAHOVSKI TURNIR V GRIŽAH GRIŽE — V počastitev kulturnega praznika organizira ŠD Griže šahovski turnir, ki bo v nedeljo, 10. februarja. Turnir za pionirje se bo pričel ob 10. uri, mladinci bodo igrali uro kasneje, starejši mladinci pa ob 12. Prijavite se lahko na telefonsko številko 22-132 do 6. februarja. Uspešen svet Lani mnogo akcij TREBNJE — V začetku tega meseca je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje pri občinski skupščini Trebnje, sprejel poročilo o delu v preteklem letu in program de,-javnosti za to leto. Tajnik sveta Ivan Zajčje povedal, da so tudi lani izvedli vzgojno izobraževanje šolske in predšolske mladine. V vseh osnovnih šolah so Učenci opravili kolesarske izpite, kar 1.286 otrok pa je tekmovalo za prometno značko. Tudi akcija »varnost otroka v prometu« je potekala podobno kot pretekla leta, le da niso bile podeljene rumene rutice, ker jih je zmanjkalo celo proizvajalcem. Ivan Zajc »Seveda pa čisto z vsem le nismo zadovoljni.« pravi Zajc. »Z izobraževanjem pionirjev prometnikov se ne moremo pohvaliti, ker smo imeli težave z mentorjem. Zdai predlagamo, da to nalogo prevzame AMD. Na našo pobudo bi morala občinska skupščina v preteklem letu ustanoviti tudi komisijo za spremljanje stanja cestno prometne signalizacije. Komisija naj bi izdelala tudi elaborat o potrebah na,tem področju, vendar pa komisije Še ni in naš svet lahko za zdaj samo opozarja na napake, ne da bi imel kakršnokoli moč pri odpravljanju slabosti. K sicer obsežnemu programu dela, ki smo ga sprejeli za to leto, pa smo na sestanku dodali še nalogo, da spet' oživimo delo komisij za varnost prometa v krajevnih skupnostih. O tem, da dobimo od skupščine premalo denarja za našo dejavnost, pa niti ni potrebno spet govorift,« je dejal Ivan Zajc. preteklosti, da bodo zaradi na hitro sprejetih odločitev težave z repro-materialom, zato bodo padli v vodo vsi načrti, pa najsi bodo kratko — ali dolgoročni. • Podvomili so o realnosti nekaterih zelo visokih indeksov pri pridelavi poljedelskih kultur. Komunisti so pripomnili tudi, da je premalo vlaganj v izobrazbo ljudi, če želijo, da bodo lahko upravljali s tehnologijo, ki jo imajo. Pomanjkljiva izobrazba se čuti zlasti v dislociranih organizacijah in enotah, ki imajo sedeže zunaj občine. Prav nič ni v resoluciji zapisanega o zdomcih, ki jih je na začasnem delu v tujini iz črnomaljske občine kar 540, od tega samo iz šestih nerazvitih obkolpskih krajevnih skupnosti čez 200. Poleg tega so bile dosedanje razprave z Zdomci in programi zanje preveč površni in jih ne stimulirajo, da bi se vračali v domovino^Vprašanje enega izmed komunistov, ali v črno-maljski občini ne znajo izkoristiti tega, -da bi zdomci sovlagali v industrijo in kmetijstvo, je očitno naletelo na plodna tla, saj so na seji zapisali v sklep tudi, da bodo v prihodnje načrtnejše poskrbeli za zdomce. M.BEZEK Belt: prednost naložbam Pri tem jim bodo morali pomagati sovlagatelji — Le s sodobno opremo lahko konkurenčni z izdelki ČRNOMELJ — Črnomaljski Belt je zadovoljivo zaključil preteklo leto, v letošnjem letu pa čaka kolektiv veliko vlaganj v opremo, saj se zaveda, da bo v naslednjih letih le tako lahko kos zahtevam na tržišču, domačem, posebno pa tujem. Ker tako za Delavci preveč molčeči Zato pa so bile na nedavnih letnih sestankih sindikata bolj zgovorne »poslovodne strukture« RIBNICA — Razprave na letnih sejah osnovnih organizacij sindikata so bile dokaj kakovostne in konkretne, žal pa se je vanje vključevalo premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. Tako so razprave potekale predvsem na ravni poslovodnih organov. To je ugotovilo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica, ko je pred kratkim ocenjevalo nedavne letne članske sestanke in konference osnovnih organizacij sindikata v občini. V Riku in Inlesu so kritično ocenili delovanje delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine in v SIS. Ko so v Riku razpravljali o gospodarjenju in stabilizacijskih prizadevanjih, so med drugim sklenili, da bodo dali v bodoče še večji poudarek na inventivno dejavnost. V Inlesu so poudarili še, da pri obravnavanju raznih planskih dokumentov (predvsem občinskih) pogrešajo večjo pomoč strokovnih služb. V bodoče je potrebno večje sodelovanje z gozdarji, saj si bodo le tako zagotovili dovolj lesa. Pri Mercatorju—tozd Jelka Ribnica so menili, da zvezna administracija zavira razvoj trgovine na drobno, kar se Čas naglo beži Marija Cugelj o pripravi na turistično sezono TREBNJE — Čeprav se zdi, da je do poletne turistične-sezone Še daleč, pa je časa za priprave nanjo vse prej kot preveč. V trebanjski občini, kjer sicer pričakujejo, da bodo v turistični voz vpregli več konj. se doslej ni zgodilo Še nič omembe vrednega. Vendar pa turistična društva ne počivajo. »Lani smo v Trebnjem odprli turistično informativno pisarno, ki je za prvo leto kar dobro delovala,« pravi Marija Cugelj. predsednica Turističnega društva Trebnje, sicer pa tudi znana gostilničarka. »Seveda je bila to le ena izmed akcij, ki smo se jih lotili. Kako bo letos? Prav zdaj pripravljamo -plan akcij in prireditev, ponatisnili bomo prospekt itd. Že zdaj pa vabimo vse, ki jih zanima oddajanje tujskih sob, da se zglase v motelu Putnik v Trebnjem, kjer se bodo za to dejavnost tudi prijavili. V kratkem bo namreč občinska komisija kategorizirala sobe, pa tudi ves promet ho potekal preko motela. Žal smo pri vsej svoji dejavnosti več ali manj sami. Pričakovali smo že obljubljeno pomoč Dolenjske turistične zveze, vendar je doslej še nismo dobili. Podobno šibko je tudi sodelovanje z ostalimi turističnimi društvi v občini in z občinsko turistično. zvezo. Očitno k nam še ni prodrlo spoznanje, daje moč kaj narediti le s skupnimi močmi,« je poudarila Marija Cugelj. Opozorila je tudi na to, da v trebanjski občini obstajajo možnosti za razvoj kmečkega turizma, ki bi se jih dalo z malo truda tudi uporabiti, a doslej še ni bilo človeka, ki bi bil sposoben to narediti. Tudi kulturnozgodovinske znamenitosti z Galerijo likovnih samorastnikov na čelu še niso dovolj izkoriščene. j ^ nato pozna tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih, ki so zelo nizki. Menili so tudi, da regre? za prehrano, za letni dopust in jubilejne nagrade ne bi smeli biti odvisni od tega, kako posamezna OZD posluje. V osnovni šoli so opozorili, da imajo premalo denarja za izvajanje programov. j p letošnje kot za srednjeročne investicije ne bo dovolj lastnih sredstev, iščejo različne oblike sovlaganj. Pri sovlaganju pričakujejo večji posluh poslovne skupnosti TAM, čeprav vedo, da bodo v tej skupnosti dobili toliko, kolikor bodo tudi sami prispevali. Dolgoročna usmeritev Belta je livarstvo, obdelava ulitkov in izdelava specialnih gospodarskih vozil. Letos, predvsem pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju, bodo investirali zlasti v prilagodljivejše obdelovalne stroje v obdelovalnici ter v tehnično zaokrožene celote proizvodnega procesa v Livarni. Le tako bodo lahko kvalitativno in kvantitavitno konkurenčni. ' ► Letošnje leto bo v Beltu tudi leto priprav na računalniško obdelavo podatkov, ki jim bo dala boljše in prav-očasnejše poslovne informacije ter boljšo podlago za konkretnejše planiranje. RIBNICA — Glavno delo sindikata v Inlesu bo letos usmerjeno na razprave v zvezi s spreminjanjem sistema nagrajevanja, oblikovanjem in razpolaganjem Pravičneje nagrajevati V Inlesu pripravljajo spremembo nagrajevanja — Več za minulo delo — Manj odbitka za izkušnje lavcev peša in z njo tudi osebni dohodki, ki so taki, da ne zagotavljajo primerne pokojnine. Naslednja novost je, da se bo mladim delavcem, ki še nimajo zahtevane delovne • dobe oz. izkušenj, odbijalo v odstotkih od osebnega dohodka manj, kot seje doslej, oziroma tudi manj. kot je bilo predvideno v osnutku sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je zdaj v razpravi. Pomembna za naše razmere je novost, naj bi se odslej odbijalo delavcem od osebnega dohodka za manjkajočo izobrazbo le do štiridesetega leta starosti, tistim, ki so stari nad 40 let, pa ne.« a * " Dušan Jamnik sredstev za stanovanjsko izgradnjo in dopolnjevanjem nekaterih drugih samoupravnih aktov. Za nekatera podrobnejša pojasnila o tem smo zaprosili predsednika OO sindikata v DSSS Inlesa Dušana Jamnika. »Najprej naj omenim spremembo pri osebnih dohodkih med živim in minulim delom. Doslej je bilo to razmerje 96:4 v korist živega dela, v bodoče pa bo 90:10. Izračuni so namreč pokazali, da delovna zmožnost starejših de- — In kakšne novosti se obetajo na stanovanjskem področju? »Pomembna novost je, da se v pogojih za pridobitev stanovanja ne bo štelo v dobro prosilcu dejstvo, da stanuje v kraju, kjer je sedež naše OZD. Še vedno pa je veliko razprav o tem', če naj sredstva za stanovanjsko izgradnjo združujemo na ravni tozdov ali delovne organizacije. Dokončen predlog o tem še ni oblikovan.« J. PRIMC KONFERENCE V GLAVNEM PRAVOČASNO ČRNOMELJ — Programske konference osnovnih organizacij ZKS v črnomaljski občini so bile v večini zaključene decembra, največ pozornosti pa so posvetili obravnavi in sprejemu poročil o delu OO ZK v preteklem letu ter sprejemu programov za prihodnje leto, nerešenim organizacij-sico-kadrovskim vprašanjem v okviru OO, vprašanjem, gospodarske stabilizacije in delovanju delegatskega sistema. V osmih OO so opravili tudi kadrovske spremembe. Nekaj rešili, drugod ostali še nemočni Komunisti šeškovega te--rena v Kočevju o svojem _______________delu______________ Zelo živahna in kritična je bila razprava o delu in predlogu programa dela za letos. Tako so ugotovili, da svet ZK v KS Kočevje ni zaživel (vsi štirje sklicani sestanki so bili nesklepčni), hišna samouprava marsikje še ni izvoljena oz. ustanovljena, udeležba na zborih krajanov je slaba in so bili vsi zbori nesklepčni. Poudarjeno je bilo, da so tudi komunisti dolžni tvorno sodelovati na bližnjih razpravah o ureditvi tretje faze Ljubljanske ceste, saj bo to znaten poseg v bivalno okolje občanov. Menili so, daje še premajhen vpliv občanov na odločitve na vseh ravneh. Pri tem je bilo poudarjeno, da bi občani lahko bolj vplivali na dogajanja v KS„ saj so bili zaprošeni, naj se s predlogi in pripombami oglašajo v Informatorju KS in Kočevskih novicah, obstaja pa resna zamisel, da bi po mestu razpostavili še »nabiralnike predlogov občanov«. Spregovorili so še o mnogih zadevah, ki jih težijo. J. P. Za 1. maj na Travno goro Tam bo srečanje delavcev ribniške občine RIBNICA — Na nedavnem posvetu s predstavniki OO sindikata, ki ga je sklical občinski svet ZS Ribnica, so se pogovorili o bližnji obravnavi zaključnih računov za lani in o drugih vprašanjih, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi. Sklenili so, da bodo na bližnjih zborih delavcev razpravljali tudi o financiranju rijpniške godbe na pihala. Občinski svet Zveze sindikatov bo letos prvič organiziraj za praznik dela 1. maj srečanje vseh članov sindikata na Travni gori. Taka srečanja bodo v * bodoče vsako leto. Med ocenjevanjem praznovanja dedka Mraza so ugotovili, da nekatere OZD še vedno niso izpolnile skupno . sprejetih obveznosti. Tako niso nakazali denarja do druge polovice januarja še iz delovne organizacije Inles, obrata Saturnus v Loškem potoku, KZ. Ribnica, Eurotrans Ribnjca,1 Sukno Jurjeviča, VP Ribnica in postaja milice Ribnica. M. GLAVONJIČ ZAGA ZA PRAZNIK RIBNICA — Otvoritev nove žagalnice v Ribnici bo za občinski praznik 26. marec. Gradnja te žage je doslej največja Inlesova investicija, saj ?naša njena pred-. računska vrednost 240 milijonov dinarjev. Od tega odpade 70 milijonov na gradbena dela, skoraj vse ostalo pa na nabavo domače (100 milijonov dinarjev)' in uvožene (60 milijonov) opreme. To investicijo so pokrili z lastnimi sredstvi Inlesa, združenimi sredstvi poslovnih partnerjev Inlesa ter domačimi in tujimi posojili. Volitve so priložnost za mlade Niko Borštnar pravi, da morajo mladi »Izkoristiti« za prodor na površje TREBNJE — »Zdaj se s polno paro pripravljamo na bližnje volitve,«* pravi Niko Borštnar, 19. oktobra lani izvoljen za sekretarja občinske konference ZSMS Trebnje. »Zavzemali se bomo za to, da bi čimveč mladih prišlo v samoupravna telesa, da bi končno mladina tudi v naši občini imela več besede.« »Na več sestankih, ki smo jih imeli skupaj s predstavniki ZK, smo se dogovorili, da moramo naše politično delo okrepiti. K temu bodo lahko pripomogli zlasti tisti mladinci, ki so že člani ZK. Ti naj bi bili spodbujevalci dela v osnovnih organizacijah, kar sc doslej ni dogajalo. Za to pa naj bi se zanimali tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK. Sekretarji osnovnih organizacij v tistih okoljih, kjer osnovna organizacija mladine ne deluje, pa morajo v najkrajšem času sklicati skupne sestanke z mladimi. Določene naloge pri vzgoji in izobraževanju naj bi prevzeli tudi komunisti v šolah, kjer naj bi mlade bolje kot doslej pripravljali za družbenopolitično delo. Vsekakor pa želimo okrepiti delo osnovnih organizacij. Doslej sva s predsednikom občinske konference Brunom Gričarjem že obiskala vse osnovne organiza- Niko Borštnar cije in se dogovorila za vsebino in obliko delovanja,« je dejal Niko Borštnar. Sicer pa si bodo-v trebanjski mladinski organizaciji prizadevali, da bi mladim olajšali zaposlovanje in pridobivanje stanovanj. Zlasti slednja so bila zaradi tako imenovane soudeležbe skoraj nedostopna. Dogovarjajo se, da bi sleherni delavec plačeval prispevek, s katerim bi mladi hitreje prišli do strehe nad glavo. Sicer pa namerava novo vodstvo trebanjske mladinske organizacije okrepiti delo komisij, ki so nekako zaspale. Vendar pa je Niko Borštnar pohvalil komisijo za kulturno dejavnost 'in center za obveščanje in propagando, ki sta bila res prizadevna. Sploh pa bo potrebno v vrste mladinske organizacije vnesti več svežih idej, osebnega angažmaja, volje do dela. Mladi žele, da bi si spet pridobili zaupanje, za-katerega se zdi, dtkseje v preteklosti nemara tudi upravičeno zmanjšalo. J. SIMČIČ >A_5(1««-,1)31,janUnr,,tiq8S DOLENJSKI USTI Naj se ve, kdo pije in kdo plača Bolj ko so časi težki, več ljudi zaide v stisko, iz katere si sami ne morejo pomagati. Takrat je na vrsti solidarnost, vendar ne solidarnost kar počez. Omogočila jo bo predvsem boljša preglednost, do katere do zdaj ni bilo lahko priti. V anketi je vseh 63 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v občini odgovorilo, da je sistem družbenih pomoči treba prilagoditi novim razmeram in ga zastaviti bolj pravično. To nekateri pojasnjujejo s pripombo, da se družbena pomoč ne sme sprevreči v potuho lenobi in brezdelju, ampak mora spodbujati delo. Seveda se ne bo mogoče izogniti pomoči mladim družinam pri dodeljevanju stanovanj, ker se njihova življenjska raven zadnje čase močno znižuje. Do danes je od 74 upravičencev do stanovanj v letu 1982 prišlo pod solidarnostno streho 41 prosilcev. Še vedno pa je 16 mladih družin, ki so dobile solidarnostna stanovanja za pet let, pa se niso izselile. Šest od teh jih gradi hiše, za eno je kupila stanovanje delovna organizacije, eni pa so stanovanjsko pravico podaljšali za nedoločen čas. Ostaja torej še devet družin, ki stanovanj niso vrnile niti se niso dogovorile za čas in način vračanja. Med tem pa pritiskajo na stanovanjsko skupnost novi prosilci.' J. T. KRATKOTRAJNO ZMAGOSLAVJE LE DESETINA DELAVCEV V SINDIKATU KRŠKO — V prejšnji številki DL smo objaviti poročilo Prepričljivo zmagoslavje Krčanov z letošnjega tekmovanja rezervnih vojaški h^t arešin in mladincev v Dražgošah. Resnici na ljubo pa moramo reči, je bd do Krčanov na tekmovanju 13. januarja zelo radodaren računalnik, ki jim je prišlel pri topografskih nalogah kopico točk več. in tako so Krčani nezasluženo pobrali vse lovorike, čeprav so v resnici zmagali Sobočani. Krčani pa obtičali na 8. mestu. Žalostno je le, da so organizatorji odkrili napako računalnika zelo pozno, saj so z republike jadrno prihiteli in pobrali vse pokale šele 22. januarja, potem ko so se »zmagovalci« po sprejemu pri predsednikih sveta in komiteja za ljudsko obrambo že lep čas veselih... Glede vere strpno in brez očitkov ČATEŠKE TOPLICE — Na novoletnem srečanju, ki gaje komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini minuli teden sklicala z njihovimi predstavniki v hotelu Terme, je goste pozdravil Slavko Lupšina. predsednik koordinacijskega odbora za te odnose, pri OK SZDL v Brežicah. »Živimo v istem času in prostoru,- je dejal, »zato so tudi mnogi problemi skupni. Če bomo vse težave še naprej reševali sproti in strpno, bomo ob letu spet lahko ugotovili, da so naši odnosi dobri.- V svojem nagovoru je omenil tudi dragoceno podporo ■duhovnikov ob zadnjem občinskem referendumu. Zahvalil seje zanjo, za njim pa še predsednik občinske skupščine Mirko Kambič. G. Milan Kšela. župnik iz Brežic, je v svojem novoletnem voščilu zaželel zbranim predstavnikom skupščine in OK SZDL uspehe na gospodarskem, kulturnem področju in spričo negotove prihodnosti zaradi napetosti v svetu izrekel tudi željo po še boljšem sodelovanju. »Storiti moramo vse, da bo življenje duhovno plodno,« je izjavil, »in da bomo različno misleči, ki živimo skupaj/ strpni med seboj. In če se ne sporazumemo,« je ponovil misel s sprejema v republiki, »moramo vnovič razmišljati o tem, kako bi se sporazumeli.« Na srečanju, na katerem je sodeloval tudi Primož Hainz iz koordinacijskega odbora za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL. so duhovniki med drugim omenili težave pri plačevanju elektrike. Za tokovino v cerkvah jim ne priznajo gospodinjske tarife, ampak jo plačujejo po enaki ceni kot vsi drugi uporabniki, to je društva, obrtniki, delovne skupnosti. Med problemi, ki še niso urejeni, so opozorili na opravljanje verskih obredov v domovih počitka in v brežiški bolnišnici. Imeli so pripombe zaradi nespoštovanja odlokov o jjokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, saj dostikrat ni nikogar, ki bi v poslovilnem sprevodu nosil zastavo ali križ. J. TEPPEY KRŠKO — V sredo, 24. januarja, se je občnega zbora osnovne organizacije sindikata na področju samostojnega osebnega dela v občini Krško udeležilo 25 delavcev. ki so za novo predsednico izvolili Edko Petrič, natakarico iz Bifeja Kos na tržnici. Sindikat delavcev pri- zasebnikih naj bi se končno le prebudil iz dolgoletnega mrtvila predvsem tako, da bodo skušali z obiski in osebnimi stiki povečati število članstva. Od 400 delavcev pri zasebnikih jih je namreč v sindikatu komaj 48,' Več imajo zato, ker več dajejo V dobovski KS se ne ustrašijo ne vaških in ne krajevnih samoprispevkov DOBOVA — »Do marca, ko bomo krajani poravnali svoje obveznosti za izgradnje mrliške vežice, bomo imeli za seboj referendum za novi samoprispevek, s katerim nameravamo zavarovati asfaltno prevleko na krajevnih cestah,« je povedal predsednik krajevne konference SZDL Ivan Glas. SZDL se je za to odločila na prog- darnostnega deleža iz krajevnega ramski seji. predsedstvo pa seje 23,-januarja posvetovalo o vsebini referendumskega programa in višini bodoče-, ga samoprispevka s predsedniki sveta in sjkupščine KS, vaških skupnosti in vaških odborov ŠZDL. Krajane bodo pred sklicom zborov volilcev obširno seznanili s tem v glasilu Naše brazde. Samoprispevek bodo razpisali za pet let. Plačevali naj bi ga vsi zaposleni, ki jih je neljaj nad tisoč, in sicer po 2 odst. od osebnega dohodka. Upokojenci. katerih pokojnine so višje od 12 tisoč dinarjev, bi prav tako prispevali po 2 odst. Obrtniki bodo predvidoma dajali po 1,5 odst. od letnega čistega dohodka, kmetje pa 1,5 odst. od katastrskega dohodka. samoprispevka. Glede na to, da do 1988 zagotovo ne bo imela asfaltiranih vseh cest, pa v KS menijo, da bi sredstva za zaporni sloj namenila osnovnemu asfaltiranju tistih cest, ki bi.sicer ostale v makadamski izvedbi. . Krajani Mosteca bodo sami določili, za kaj bodo porabili svoj delež samoprispevka. V vaški skupnosti Mali Obrež pa bodo morali najprej asfaltirati makadamske ceste. O vsem tem bodo po vaseh in v KS še temeljito razpravljali. Le tako bodo prišli na glasovanje brez vsakih dvomov. V Naših brazdah bodo dobili inforamcije tudi v številkah, ža vsako leto posebej, kolikor je možno predvideti podražitve in povečevanje osebnega dohodka ter pokojnin. Vendar to še niso vsi načrti. Prav zdaj se v KS dogovarjajo o sanaciji Prosvetnega doma, za kar bodo del sredstev prejeli od občinske kulturne skupnosti. Najprej bo seveda na vrsti streha, potem oder in dvorana. Mnogi si želijo, da bi pod isto streho uredili tudi dvorano za družabne prireditve, če si jo bodo lahko privoščili. J. TEPPEY Zdaj računajo, da bodo letno razpolagali z okoli 10.000 dinarji in da bi v enem letu lahko prelili z zapornim slojem asfalta vsaj 3.32 km krajevnih cest. Pri tem so upoštevali, da velja kvadratni meter 700 din. V dobrih štirih letih bi program lahko dokončali. Vrstni red bo določala komisija, edino prednostno merilo pa bo dotrajanost cest. Vaška skupnost Sela bi morala za osnovni sloj asfalta razpisati lasten samoprispevek, da bi bila izenačena z drugimi in upravičena do soli- ŠOLA V SENUŠAH PROPADA SENUŠE — Že leta 1979, ko so Senušani ustanovili svojo krajevno skupnost, so sklenili, da bodo uredili šolo, a ta še zmeraj žalostno propada. Naj večji problem je seve-.da denar, ki jim ga močno primanjkuje tudi za vzdrževanje cest. Čeprav pravijo, da od občinske komunalne skupnosti iz Krškega že približno sedenvlet niso dobili niti dinarja, so le posodobili precej cest, 24 kilometrov jih pa še vedno ostaja makadamskih. Za razpravo si je včasih le vredno vzeti čas V tovarni »Djuro Salaj« bodo ponovili referendum Bolje je modro molčati? Z volilnp programske konference mladih KRŠKO — Mladim se zdi, da je v precejšnji meri res, da je vse vnaprej določeno, manjša pripravljenost za politično delo pa je tudi zavoljo premajhne usposobljenosti mladinskih aktivistov in delegatov. To so med drugim poudarili na sobotni volilno programski konferenci občinske mladinske organizacije v Krškem. Šibkost Zveze socialistične mladine se kaže tudi v tem, daje med iskalci zaposlitve največ mladih, od okoli 300 'brezposelnih jih je namreč kar 160 mlajših od 26 let. V Kostaku se mladim zdi. da so edini. ki ukrepajo, čeprav niso zadovoljni. saj je precej neresnosti v samem predsedstvu osnovne organizacije. V Kovinarski se mladi držijo pregovora, da je bolje modro molčati, kakor pa govoriti. Zlasti mlade delavce iz neposredne proizvodnje moti podjetniški odnos starejših, ki se hvalijo, da so oni kupili stroje in pravzaprav dvignili tovarno. Mladi pa naj predvsem prirejajo kulturne in športne prireditve. Starejši tako menijo marsikje, tudi v M—Preskrbi, kjer gre lahko mladinec na mladinski sestanek le, če vzame svoj redni dopust. Tudi v tovarni Djuro Salaj« pokličejo mlade le, kadar jih potrebujejo. Mladinske organizacije pa v tej delovni organizaciji še • Predlog, po katerem naj bi Dom mladih v Krškem, kjer je dejavnost zelo pestra in živahna dobil poklicnega upravnika, ki bi skrbel, da ne bi propadlo že tako skromno družbeno premoženje, in predlog za. poklicnega predsednika O K ZSM zaenkrat nista dobila širše podpore. Predsednik OK bo še poslej Tone Petrovič, podpredsednica bo Gordana Šeško, poklicni sekretar pa Ivan Urbanč. Izvolili so tudi novo predsedstvo, sprejeli programske usmeritve za letos in sklenili ustanoviti enoto študenstkega servisa v Krškem. nimajo povsod. Za to so si tudi sami krivi, saj preveč pričakujejo rešitve od zgoraj in zunaj kolektiva. P. PERC KRŠKO — Družbenopolitične organizacije in delavski svet v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so le dni proučili vzroke za neuspeli prednovoletni referendum, ko v tozdih Papir. Vzdrževanje in Tes delavci niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in predlaganega statuta DO. Menijo, da so s tem delavci izrazili ne le delno ali popolno nasprotovanje samoupravnim aktom, ampak so v precejšnji meri izrazili tudi nezadovoljstvo zavoljo številnih nerešenih vprašanj. Prevelika rast stroškov, nerešeni delovni pogoji v nekaterih tozdih, premajhna odgovornost za izvajanje skupno dogovorjenega in naposled preveč forumsko delovanje družbenopolitičnih organizacij v pripravah na referendum skoraj niso mogli prinesli drugačnega rezultata. Premalo časa so posvetiti tudi javni razpravi, v tej pa tudi niso bila dovolj pojasnjena posamezna stališča, denimo glede kolektivnega poslovodnega organa in razvojnih teženj. Krški papirničarji so se doslej že dostikrat znašli v precej bolj zapletenem položaju zaradi splošnih gospodarskih razmer ali posamičnih ukrepov zvezne administracije, zalo je zadnji»samoupra-vno-normativni vozel« gotovo laže razplesti. Zato so se brez dramatiziranja skrbneje in bolj zavzeto lotili priprav na nov referendum čez 6 mesecev; tedaj naj bi tudi v omenjenih tozdih le sprejeli akte delovne organizacije pa tudi paket svojih treh »tozdovskih«, v tozdu Celuloza te dveh svojih aktov, ki jima je »spodrsnilo« na decembrskem referendumu. Vsekakor bo treba več truda in si vzeti čas za javno razpravo o osnutkih aktov, da ne bo neprijetnih in nepotrebnih spodrsljajev. P. PERC NAJBOLJŠA BRIGADA — Sekretar republiške konference ZSMS Tone Anderlič je izročil priznanje RK ZSMS mladinski delovni brigadi »Matija Gubec« iz Krškega za izjemne uspehe na lanski M DA Istra 84. Podobno priznaje sta si od preko sto brigad prislužili le še po dve mladinski in pionirski brigadi v Sloveniji, zato je obraz večkratnega udarnika Cveta Bahča (na desni) toliko bolj zadovoljen. (Koto: Perc) Konec zimskega spanja komunale Kostak in SKIS nič naredila za reorganizacijo komunalne dejavnosti KRŠKO — »Če stvari še naprej ne bodo tekle, ne bodo speljane, smo predlagali občinskemu izvršnemu svetu, naj poseže tudi po ukrepu družbenega varstva,« je povedal predsednik občinskega komiteja ZK Herman Pregl, ko je člane predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Krškem 22. januarja seznanjal z razpravo na narazširjeni seji predsedstva OK ZK o reorganizaciji komunalne dejavnosti v Občini. Komunisti so izrekli zelo ostro kritiko Kostanku in strokovni službi .samoupravne komunalne interesne Ko je vrtaško centralno »zeblo « skupnosti (SKIS), ki bi bili morali skrbeti za spremembe in uskladitev oz. reorganizacijo skladno z zakonom,-dogovorom in naposled tudi občinskim odlokom, a niso ničesar storili. Resda je bilo slišati veliko bojazni, češ da skoncentrirana dejavnost pri Kos- Kdo bo plačal ceho za zavoženo kurjavo na olje? V novoletnem mrazu je zamrznila, stanovalci pa so bili kljub temu boij na toplem kot kdaj prej SEVNICA — Zgodba ima svoj začetek, še preden so se pred dobrima dvema letoma stanovalci sploh vselili v nove bloke Pod Vrtačo. V sindikalni dvorani je bilo takrat več »vročih« sestankov. Padali so hudi očitki na račun investitorja. prejšnje vodstvo stanovanjske skupnosti, ki je dalo zakopati v zemljo veliko cisterno in zgraditi še večjo kotlovnico s kotloma na (predrago) olje. Stanovalci so mahali z izrezki iz časopisov z napovedmi predsednice ŽIS in še koga. da prihajajo za takšno kurjavo hudi časi. Kljub temu je ob veljalo: ključev ne bo, če stanovalci ne vzamejo tudi kurjave, kakršno pač imajo! Prvo novo leto je kljub temu za marsikoga minilo v mrazu. Še bolj je trcslo'hitro praznjenje cistern, dokler so večina stanovalcev ni odločila, da tako ne bodo več razmetavali težko prisluženega denarja. Nekateri sp na svojo pest začeli skrbeti za kurjavo. Za i i»d so šle termoakumulacijske peči. Sledila so opozorila, da so dimniki le . nadomestni, clcktroinstalacija se je ponekod celo stalila. Za zadnjo zimo so se nekateri še bolje znašli: vgradili Od minulega poletja sem je hišna samouprava dobivala »strokovna« opozorila stanovanjske skupnosti niso dopuščala izbire. ki • Občinski izvršni svet sc je minulo poletje očitno zadovoljil z dopisom stanovanjske skupnosti, niso pa se zadovoljili stanovalci. Bo moral o zadevi končno razpravljati, ko je vrtaška centralna — spomenik — sedaj resnično zmrznila? Bojda sta kotla še cela, skupile sojo le nekatere cevi in ventili! Po nestrokovni oceni je zaenkrat le za 500 tisočakov škode. so 9- in večkilovalnc etažne električne grelce in poslej imajo centralno na svoje. Tisti, ki že premorejo etažno ogrevanje. kajpak ugovarjajo in zatrjujejo, da talitvi žic v zidu nisi krivi sami, temveč tisti, ki imajo po več termoakumulacijskih peči. Lahko se tudi vprašamo, če je vgrajena napeljava sploh v skladu z zahtevami in normativi. Skratka: novi dvomi na račun izvajalca. tukajšnjega Betona. Predsednik hišnega sveta Ivan Božič ml. zatrjuje, da bi urejanje vseh teh zapletov terjalo profesionalca in ne le volontersko hišno samoupravo. Mapa vseh dopisov je že izredno debela, rešitve pa še vedno ni. A ŽELEZNIK • Ker se družbeni interes ne pokriva vedno z ekonomskimi zakonitostmi, bi bilo le treba poskrbeti, da se v kolektivu, ki bi razpolagal z okrog 100 starimi milijardami, ne bi vzbudili nevarni upi, da se je politika prenesla tja, kamor ne spada. Ta bi seveda morala biti predvsem v močni skupščini in samoupravnih telesih interesne skupnosti. Kostak in SKIS morata takoj izdelati temeljit akcijski program, pri pripravi aktov za reorganizacijo pa naj bi jima pomagal tudi odbor izvršnega sveta. Toda tudi največji optimisti dvomijo, da bo v zakonitem roku (do 13. marca) vse nared. stala pa naj bi kadrovsko in organizacijsko močna delovna organizacija z dvema tozdoma in delovno skupnostjo skupnih služb. Del strokovnih služb SKIS bi se le prenesla na izvajalca, ta pa bi prevzel naloge enostavne in razširjene repro-duckije. Pri zdajšnji delitvi dela na razširjenoin enostavno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu namreč ni ustreznih rezultatov, ker izvajalec komunalnih storitev oz. enostavne reprodukcije nima pravega vpliva na oblikovanje politike izvajanja razširjene reproduckije, po drugi plati pa je samoupravno dogovarjanje v SIS materialne proizvodnje, zaradi tehno-menedžerskih opravil v drugem planu, kar nikakor ni sprejemljivo. PAVEL PERC taku ne obeta nič dobrega glede na • slabe izkušnje iz preteklosti. Toda šele ob ponujeni zasnovi preobrazbe, ki jo je vestno pripravil poseben odbor pri občinskem izvršnem svetu, so se začele stvari premikati iz mrtvila, v kratkem rečeno: od Kostaka naj bi ostalo le še ime (nekateri predlagajo, da bi še tega spremenili, ker ima slab prizvok!), na- ŠOLA ZA UČITELJE SEVNICA — V pravkar minulih polletnih počitnicah je tudi tokrat potekalo posebno izobraževanje za šolnike. V gasilskem domu so se pogovarjali z dvema predavateljema. Magistra Mira Ccnčeva je govorila o metodah in sredstvih vzgojnega dela pri pouku, dr. Avguštin Lah pa o varstvu okolja po svetu. (Po vojni je nekaj časa delal v tukajšnji Kopitarni.) Pohvalil je napore te tovarne, ki z novim kotlom zmanjšuje izpuščanje saj in pepela v okolje. Na to predavanje so šolniki poslali vabila tudi ostalim kolektivom in skupnostim. Žal je prcnekateri to priložnost zamudil. Novo v Brežicah POZABLJIVCEM V TOLAŽBO. Uredništvo Pustnega poročevalca še vedno željno čaka na domislice občanov. V smeh zavita kritika prej zaleže, kot z dolgim nosom oddana pritožba. Za nami je bogato leto. Snovi za zbadljivke na račun resničnih spodrsljajev zagotovo ne bo zmanjkalo. Z obujanjem spominov torej ne kaže odlašati. Na sedežu Krajevne skupnosti v Brežicah, na Cčsfi prvih borcev 43, so veseli vsakega sodelavca, ki bo pripomogel, da se brežiško pustno glasilo ne bo sprevrglo v dolgčas.. POČEPI ZA REVMATIKE. Za tako razgibavanje obiskovalcev že precej dolgo skrbijo v Čateških Termah, Pešci, ki se po glavni cesti napotijo proti vhodu v novejše zdraviliške objekte, morajo zapornico za avtomobile preskočiti ali pa se splaziti pod njo na drugo stran. Čez to telovadbo ni kaj reči, vendar jo pacienti laže obvladajo ob vrnitvi z zdravljenja kot ob prihodu. _ MALO POPESTRITVE NE BI ŠKODILO. V starem mestnem jedru se kupci že veselijo novih trgovskih lokalov, o katerih slišijo, da jih bodo odprli v preurejenih hišah. Seveda se še nič ne ve, ali bo to Emona, Planika ali Ona-on, vse je odvisno od tega, kdo bo več ponudil. Pa vendar si mnogi na tihem želijo tudi konkurenco, saj poživitev ni nikoli odveč. 11 BR€čIŠK€< ^~7 PORO D N l§N IC€ ^ ^ Od 19. do 26. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Slavica Antolovič iz Bizeljskega — Natašo, Jožica Kozole iz Dobrave — Branka, Kristina Černič Motore iz Drožanj — Gala, Silvestra Saškovič iz Gor. Skopic — Petra, Darinka Špehar iz Noršič sela — Vedrana, Zdenka Krevelj iz Kalce-—Naklo — Roberta, Pavja Planinc iz Sevnice — Katjo, Majda Tomše iz Cir-nika — Jožico, Erika Podvinski iz Blatnega — Polono, Dušanka Tasič iz Arta — Aleksandra, Renata Domitro-vič iz Samobora — Anito, Milka Budi-mlič iz Sp. Starega grada — Admira, Marina Vitko z Otoka — Božidarja. Dragica Babojelič iz Luga — Mira, Jožica Juratovac iz Bregane — Marino, Marjanca Mlinarič iz Brestanice — Matija, Irena Kostevc z Bizeljskega — dečka. Čestitamo! ELITNO AMD . V ATOMSKI? KRŠKO — Med 89 avto-moto društvi v Sloveniji, ki so lani združevala 8'9.202 članov, je tudi AMD Nuklearna elektrarna Krško. Pri nuklearki si očitno precej prizadevajo, da bi bili nekaj posebnega, na primer; lani so imeli daleč najmanj,, reci in piši 4 (štiri'j člane! Iskrene čestitke ali sožalje eliti? Krške novice NADARJENI GLASBENIKI — Sobotno mladinsko konferenco v veliki dvorani občine so večkrat popestrili zvoki domačih in zabavnih viž godcev, si so spremljali mladoporočence in kandidate na usodni poti do matičarke. Nekajkrat so zvoki »frajtone-rice« za kratek čas celo prekinili sejo, mladim v dvorani in tistim, ki so že dahnili »da« v poročni sobi, pa vlili poguma za razpravo in bolj ali manj trnovo, pot... VIDEOREKORDER — P.ri Domu mladih'se sprašujejo, od kod ŠKUC-u videorekorder, ki so jim ga posodili za 4.500 dinarjev na uro, ko so priredili videovečer. Sami namreč premorejo le kakšnih 20 škripajočih'stolov in 10 razmajanih omar. kar so podedovali od nuklearke. Hvala bogu, da je vsaj volje na pretek... RAČUNALNIK — Klub posavskih študentov iz Maribora bi rad kupil računalnik Commodore, a brez pomoči združenega dela in zbornice ne bo mogoče zbrati denarcev. Morda bodo uslišani, čeprav bi morda z računalnikom laže ugotovili tudi, zakaj se diplomanti ne vračajo v Posavje in kakšna je izobrazba vodilnih... »ROSTFREI« — Športno-zabavno društvo s takim imenom so ustanovili mladi Krčani pred letom dni in presenetljiv odziv jih sili, da od neformalne skupine, ki združuje čez 80 članov, preidejo h krškemu Partizanu kot sekcija. Upajmo, da nova »fasada« ne bo povzročila, da bi »obledele« pestre dejavnosti od košarke, malega nogometa in streljanja z zračno puško pa do »lavor dirke« ppzimi... Sevniški paberki KNAPOVSKI KRUH — Stara resnica o boljšem sosedovem kruhu ne drži vedno. Tako Sevničani že nekaj časa jedo zasavski kruh, ker je domača, Merxova pekarna, v remontu. Kruh, ki prihaja v Sevnico, je seveda iz zgodnejše peke, kot so ga bili vajeni jesti. Zatorej je trd, da je kaj. Poslej bo verjetno marsikdo b6lj cenil kruh, ki ga spečejo domači peki. CENEJŠE KURE — Minuli teden sc je pri akcijski prodaji poceni kure-tinc sicer zataknilo, ker je zamudil tovornjak. Zato je bilo nekaj nejevolje, ki pa je konec tedna, ko so doma te kure spekli, verjetno minila. Še cenejše bodo kure rjavke ta teden. Hvalevredna vnema trgovcev ob siceršnji draginji.... 6 n 0LENJSKI UST Št. 5 (1851) 31. januarja 1985 Boštanj slavi rojaka Ob kulturnem prazniku otvoritev razstave del, ki jih je Vladimir Štoviček podaril rodnemu kraju — Stalna zbirka v prostorih KS BOŠTANJ — Znani medaljer Vladimir Stoviček jz Štrajbarske-ga turna je na jesen življenja bolj pozabljen, kot bi si ta umetnik zaslužil. Pred dvema letoma ga je dr. Teppev ob priložnostnem obisku zaman iskal v ateljeju. Po daljšem iskanju se je oglasil s podstrešja. ”1, kaj delam, starec, tu gori?«, je odgovarjal. »Streha prepušča, v atelje mi curi voda pa zatikam to presneto pločevino.« Potem je končal nevarno opravilo, ki nikakor ni ga moža njegovih let. To pa je le eden od drobcev, ki razodevajo umetnikovo stisko. Ko je bil mojster lani na zd-ravljenjp v zdravilišču je nastala darilna [»godba, s katero se je odločil okrog 45 svojih del podariti rojstnemu Boštanju. Tukajšpja krajevna skupnost zdaj poskuša ta dela dostojno predstaviti javnosti. Odbor za proslave pri KS nenehno zaseda. Pod roko dipl. inž. arhitekture Mirka Blaznika iz Slovenijalesa in mizarja Draga Krošlja, predsednika sveta KS, bodo za stalno razstavo poklonjenih Što-vičkovih del uredili sejno sobo v novem gasilskem domu. Mojster si je prostor ob lanski 20-letnici okteta Boštanjski fantje z zadovoljstvom ogledal. Širši izbor Štovičkovih del bodo ob 18. uri predstavili na razstavi, ki bo odprta 8. februarja. In kaj pravi o podarjenih delih dolgoletni mojstrov kritik in poznavalec Janez Mesesnel iz Lju- bljane v priložnostnem prospektu, ki bo' izšel ob tej priložnosti? »Starosta slovenskih upodabljajočih umetnikov. Lipar in medaljer V. Štoviček. je podaril svojemu rojstnemu kraju delček svojega opusa: to plemenito dejanje je le •'dopolnitev njegovega življenjske- Vladimir Štoviček še vedno ustvarja, čeprav se približuje devetdesetemu letu. ga dela in poslanstva, ki je kot pri vsakem pravem umetniku nenehno darovanje. 30 plaket in medalj prestavlja njegovo zrelo umetniško žetev, v malem materializira vse tisto, za kar se je učil, za čemer je hrepenel, za kar je trdo delal in kar je končno kot zrel mož in izoblikovan umetnik dosegel.« A. Ž. Pričevanja iz Lamutove skici rke V Dolenjski galeriji na ogled Lamutova likovno dokumentarna dela — Razstava v počastitev 70*letnice rojstva Vladimira Lamuta, slovenskega kulturnega praznika in 40-ietnice osvoboditve — Prva letošnja prireditev lepo obiskana NOVO MESTO — V veliki dvorani Dolenjske galerije so na ogled iikovno dokumentarna dela Vladimira Lamuta, ki jih širša javnost do zdaj ni poznala. Gre za skice, risbe, gvaše imakvarefe, ki jih je Lamut ustvaril med vojno kot izgnanec in taboriščnik, takoj po vojni, ko je v skicirko zapisoval motive iz obnove Novega mesta, pa malo kasneje, ko je skupaj s 55 slikarji iz vse Jugoslavije risal in slika! v krajih, koder sta šii četrta in peta sovražna ofenziva. Ko se je vračal s teh poti, je na liste ujel tudi več motivov iz življenja brigadirjev, ki so gradili progo Brčko — Banoviči. Ta opus, kije pretresljiv zlasti v delih iz taborišč Monigo in Gonars, saj so to zapisi Lamutove osebne kalvarije, so Lamutovi svojci podarili Dolenjskemu muzeju. Razstavo so odprli minuli petek. Na otvoritvi so v priložnostnem kulturnem programu nastopili pianistka Tatjana Saje. študentka ljubljanske akademije za glasbo, ter recitatorja Staša Vovk in Jože Falkner. Zbranim, med katerimi sta bila tudi Lamutova žena in sin. je o razstavi spregovori! kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič. ki je med drugim dejal, da je PRIPRAVE NA RAZPRAVE O KULTURI ČRNOMELJ — Na nedavni seji črnomaljskega občinskega komiteja ZK so potrdili operativno skupino, ki ji je naložena skrb za organizacijo, izvedbo in usklajevanje razprav o kulturi. V črnomaljski občini bodo te razprave pripravili najprej v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, potem pa še na občinski ravni, vključili pa naj bi se tudi interesna skupnost za kulturo, delegacija za ta sis ter društva. Poudarili so, da so razprave neobhodne v Beltu, Iskri, Goku, ^Kmetijski zadrugi, v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah ter večjih tozdih. razstava posvečena 70-letniei Lamutovega rojstva in bližnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku. Predsednik občinske konference inž, Niko Ri- Kaj »vidi« petletka topliškega KUD? Srednjeročni program KUD Maks Henigman pred sprejemom — Na torkovem občnem zboru tudi o preureditvi prosvetnega doma v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Topličani so dolgo tuhtali, kako in s čim bi obogatili kulturno življenje v svoji krajevni skupnosti, kašen naj bi bil delež njihovih kulturnih skupin pri tem in kako bi to ponudbo vključili v razvoj zdraviliškega turizma, ki ga pospešujejo v svojem kraju. Odgovore na ta in podobna vprašanja, najrazličnejše ugotovitve in sta- lišča ob tem so uporabili pri oblikovanju dokumenta, programu dela KUD Maks Henigman za obdobje 1985-1990, ki ga bodo obravnavali na občnem zboru tega društva v torek, 5. februarja, sklicanega ob 17. uri v to-pliškem prosvetnem domu. Seveda je že iz tega razvidno, da je za glavnega oblikovalca in usklajevalca kulturnega delovanja V Topliški dolini določeno to društvo. In kaj predvidevajo za novo srednjeročno obdobje? Izselitev knjižnice iz prosvetnega doma v primernejši prostor pri bifeju, kjer bi uredili tudi čitalnico, hkrati pa združiti to knjižnico ts knjižnico zdravilišča. Filme naj bi poslej redneje gledali, posvečali skrb za filmsko vzgojo mladih, poleti Pa imeli-tudi kino na prostem. Na-novo bi začeli izdajati filmski list. Na področju gledališke dejavnosti načrtujejo predstavo za vsak mesec v sezoni. Odtegabienododvepredsta-Vl pripravila domača skupina, eno soteška Zarja, druge pa naj bi zagoto-vtli z gostovanji. Poleg tega bodo poskusili izpeljati srečanje mladih gledaliških ustvarjalcev. Nosilci pevske kulture bodo vsi trije J-nri, ki delujejo v okviru KUD Maks Uenigman, in pionirski zbor osnovne šole Baza 20. Nastopali bodo na samostojnih koncertih in drugih prireditvah. Da bi vzbudili še večje zanimanje za to zvrst ljubiteljskega delo- vanja, bodo prirejali pevske revije, na katerih bodo poleg domačinov sodelovali zbori, vključeni v Dolenjsko pevsko zvezo. Korak naprej naj bi naredili v glasbeni in plesni dejavnosti, omogočali mladim nastope, po možnosti priredili tabor mladih glasbenikov, sicer pa organizirali gostovanja priznanih skupin. Več tovrstnih prireditev se bo zvrstilo v okviru topliškega poletja, cikla kulturnih in drugih manifestacij, ki je že do zdaj bogatil to-pliško kulturno življenje. Več pomembnega se obeta na likovnem področju. V program so zapisali, da bodo z zdraviliščem pripravili slikarsko ali kiparsko kolonijo, sodelovali pri organizaciji razstav, spodbujali likovno dejavnost v osnovni šoli, poskušali pridobiti in urediti manjšo galerijo itd. Ob vsem tem kaže poudariti, da društvo nikakor noče biti zagledano vase. to še zlasti potrjuje predvideno sodelovanje z delovnimi in drugimi organizacijami v topliški in Straški krajevni skupnosti, z domačo osnov- DVA KONCERTA KRKINEGA ZBORA DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE — Jutri bo mešani pevski zbor novomeške Krke dvakrat nastopil. Ob 18. uri bo ime) koncert za zdraviliške goste v Dolenjskih Toplicah, ob 20. uri pa bo pel v Šmarjeških Toplicah. Večeri z antologijo Veliko zanimanja za »Pesmi dolenjske dežele« in njih avtorje — Jutri literarni večer v Metliki METLIKA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob izidu antologije »Pesmi dolenjske dežele« pripravljata Dolenjski list in srednja šola tekstilne usmeritve v Metliki v petek,. februarja, cb 19. uri literarni večer v metliškem hotelu Bela.krajina. Pesniki Dular, Šali, Cestnik, Kočevarjeva, Zoran, Markelj in.Perhaj bodo hrali svoje pesmi sami, sicer pa bo večer posvečen belokranjskim pesnikom in tistim, katerih pesmi so povezane z Belo krajino. • Bržkone se bodo podobne prireditve zvrstile še v nekaterih krajih in občinah, saj bi radi še marsikje videli in slišali avtorje, katerih tlela sestavljajo zajetno knjigo lirike, ki jo je spodbudila dolenjska dežela. DOLENJSKE TOPLICE — Podobna prireditev "ho v dvorani tukajšnjega zdravilišča v sredo, 6. februarja, v večernih urah. V središču pozornosti bo prav tako omenjena antologija, v njej objavljene Pesmi pa bodo brali nekateri avtorji, ki živijo v Novem mestu in ok- . olici (Šali, Markelj, Perhaj, Kočevarjeva, Zoran). O knjigi »Pesmi dolenjske dežele« bo govoril prof. Jože Škufca. NOVO MESTO — Literarni večer pesnikov, katerih dela so uvrščena v antologijo »Pesmi dolenjske dežele«, pripravlja tudi kulturno-umetniško društvo Krke, in sicer za 18. februarja zvečer v novomeškem hotelu Metropol. Predstavili bodo dela pesnikov, ki živijo v Novem mestu. no šolo, nastajajočim pionirskim domom in organizacijami, ki skrbijo za otroke. Na tako sodelovanje pa se navezuje predvidena prenova prosvetnega doma. kjer bo tudi poslej večina prireditev, omenjenih v srednjeročnem programu. Akcijo za prenovo doma so že začeli. Pripravljen je tudi samoupravni sporazum, s katerim bodo zagotovili sredstva za delovanje tega doma. Sicer pa bo o tem posebej beseda na društvenem občnem zboru prihodnji teden. | 2 »Učilnica« med proizvodnjo Učitelji iz novomeške občine imeli letos zimski izobraževalni dan v delovnih organizacijah NOVO MESTO — Prosvetni in pedagoški delavci iz novomeške občine so ostali zvesti tradiciji in tudi letos med zimskimi šolskimi počitnicami posvetili en dan lastnemu družbenopolitičnemu izobraževanju. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so se zbrali v Domu JLA in poslušali predavanja, so se tokrat v »učilnice« zanje spremenile delovne organizacije. Tako so minuli petek učitelji, razdeljeni na skupine, obiskali nekaj večjih delovnih organizacij v Novem mestu in drugih krajih novomeške občine ter s proizvajalci izmenjali informacije in izkušnje s področja svobodne menjave dela. oziroma sc pogovarjali o tem, kako uspešno si vsak na svojem področju prizadeva izpolnjevati programe. Popoldne so se zbrali v veliki dvorani Doma JLA, kjer je bil kulturni del letošnjega izobraževanja in srečanja. Tu so pozorno sledili programu, ki sta ga izvajala novomeška folklorna skupina Kres in Šenljernejski oktet. Pred kulturnim plenumom ZKS Predsedstvo slovenskega partijskega vodstva je že jeseni sklenilo pripraviti posebno, plenarno zasedanje centralnega komiteja, na katerem bo beseda samo o kulturi, ustvarjalnih in idejnih tokovih v njej. Objavili so, da bo to zasedanje maja, do takrat pa bo javna razprava o gradivu, ki ga je v prvi polovici tega meseca priobčil Komunist. Kot je na nedavnem srečanju z novinarji poudarit Josip Košuta. izvršni sekretar v CK ZKS, se je kulturna dejavnost prav v zadnjem, gospodarsko zaostrenem obdobju dokaj razbohotila. Tega se seveda moramo razveseliti in še spodbujati nadaljnjo ustvarjalnost, hkrati pa to pomeni, da kaže z nekoliko bolj kritiškim očesom pogledati idejna vprašanja, ki jih bogatenje kulturne ponudbe prav gotovo prinaša s seboj. Po besedah dr. Borisa Majerja. člana CK ZKS, je naloga komunistov še odgovorneje obravnavati različne idejne tokove in oceniti, kajjev kullurnoume-tniškem dogajanju naprednega in kaj nazadnjaškega. Čeprav priznavamo različnost pogledov in tokov, v Z K vseeno potrebujemo enotnost glede temeljnih vprašanj, pravi dr. Majer. Kdaj in kako bo stekla javna razprava o teh vprašanjih pri nas na Dolenjskem, v Beti krajini in Posavju, ta čas še ni znano. Glede na nekatera vprašanja, ki jih v Komunistu objavljene teze posebej izpostavljajo, bi kazalo obravnavo pripraviti na regijski ravni. In ne samo to. C e naj bi tako v dolenjski kol v posavski regiji dosegli enotnost, kar zadeva bistveno problematiko, pa ne samo ob lej razpravi, ne bi bilo odveč, kaže pa 'se tudi potreba, da bi pri medobčinskih svetih ZK ustanovili stalne organe — komisije za kulturo. I. Z. bar pa je dogodek povezal z letošnjim praznovanjem -Ifl-letnicc osvoboditve in pri tem poudaril, da dobiva kultura ustreznejše mesto med drugimi dejavnostmi. kot ga je imela do zdaj.'-Pojmovanje, da je to dejavnost za ozke kroge, je namreč že dolgo preseženo, zdaj gre za to. da dobi kultura tudi ustrezno gmotno podlago. I11 k temu naj bi pripomogel tudi za maj predvideni kulturni plenum slovenskih komunistov. Razstava bo odprta do 13. februarja, torej dovolj dolgo, da si jo bodo ogledali vsi, .v katerih še živi spomin na slikarja someščani, ki je pred triindvajsetimi leti storil svoj konec v objemih voda Krke. Ogledati pa bi si jo morala tudi mladina. Tudi zato. ker je razstava svojevrstno pričevanje o samem umetniku o življenju, ki ne prizanaša. „ I. Z. PETERNEKOVE FOTOGRAFIJE NOVO MESTO — V petek. I. februarja. ob 18. uri bodo v fologaleriji novomeškega Foto-kino kluba v Domu kulture odprli razstavo fotografij Ninovega fotoreporterja Tomislava Peterneka in ob tej priložnosti predstavili tudi monografijo »Fotografije«, v kateri je zbranih nekaj najboljših fotoreportaž tega ustvarjalca. O avtorju bo na predstavitvi govoril Slavko Timotijevič. RAZSTAVLJAJO NOVI ČLANI ZDSLU LJUBLJANA — Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je v svoji galeriji v Komenskega uiiei pripravila razstavo slik, grafik, risb in plastik svojih novih članov. To sp: Rajko Apolloriio, Rade Adžigogovski. Anton Blatnik. Bojan Bole. Venko Cvetkov, Zvonko Čoh, Maja Doklcr-—Lapanja. Stojan Grauf. Igor ITstrič. Hussain Galeb, Zlatko Gnezda. Mare Kovačič, Cveto Maršič. Mira Mikuž. Anton Miklavžin, Janez Klemen. T omaž Križišnik, Brigita Požegar, Jasna Radšck. Peter Rehar. Janez Repanšck, Marjan Rojnik, Andrej Skrbinek, Zora Stanič, Janko Kastelic. Božidar Svetek in Boris Žohar. Razstava bo na ogled do 8. februarja. RECITAL ZA KULTURNI PRAZNIK LJUBLJANA — 8. februarja dopoldne bo v Cankarjevem domu v počastitev slovenskega kulturnega praznika literarni recital, na katerem bo igralec Marjan Benedičič interpretiral pesmi Jirija VVolkcrja, Ivana Minattija in Janeza Menarta. Recital ima naslov.»Šel bom med visoke majske .trave« po eni od Minattijevih pesmi. Jubilej Valvasorjeve knjižnice Na kulturnem večeru priznanja Valvasorjeve knjižnice, ZKO in lite-rarnega kluba KRŠKO — Osrednja občinska prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. ki se bo začela v petek. 8. februarja, ob 19. uri v. Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, bo posvečena tudi 20-letnici ustanovitve Valvasorjeve knjižnice in čitalnice. V programu tega kulturnega večera bo sodeloval Literarni klub Bena Zupančiča s točko »O, Vrba...... Ob koncu bodo v avli doma odprli razstavo del likovnih pedagogov iz krške občine, zatem pa bo srečan je vseh kulturnih delavcev. ■ Prireditev bo začel Živko Žebek predsednik sveta Valvasorjeve knjižnice, ki bo v nadaljevanju orisal razvojno pot ter vlogo in pomen Valvasorjeve knjižnice in čitalnice pri širjenju bralne kulture v Posavju. (Daljši zapis o 20-letnici bomo objavili v Dolenjskih razgledih.) Ob tej priložnosti bodo 21 bralcem, ki obiskujejo Knjižnico vseh dvajset let, podelili priznanja, za katera je izdelal predloge krški rojak . arhitekt Valentin Scagnetli. Dvajset priznanj bodo podelili tudi posameznikom oziroma delovnim organizacijam ter se jim s tem zahvalili za vse, kar so storili za razvoj knjižničarstva v občini. Po nastopu literarnega kluba bo predsednik ZKO Mirko Avsenak podelil občinska priznanja, prvič pa bodo podeljena tudi priznanja literarnega kluba. NASTOPI »KRESA« DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TOPLICE — Novomeška folklorna skupina Kres. ki jo vodi Branka Moškon. bo II. februarja spet gostovala v obeh Toplicah. Ob 18. uri ko plesala v Dolenjskih, ob 20. uri pa v Šmarjeških Toplicah. Nastopila bo z dolenjskimi, belokranjskimi, štajerskimi in drugimi plesi. Malone maratonska okrogla miza Krčani dobro izpeljali območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov — -Najboljši predstavljeni na literarnem večeru — Izčrpen pogovor o ustvarjanju KRŠKO — V okviru 13. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov Slovenije je bila tu minulo soboto območna prireditev za Dolenjsko in Posavje. Udeleženci so si najprej ogledali jedrsko elektrarno in kulturne zanimivosti Krškega, nato pa sedli v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelj za okroglo mizo, kjer je tekla beseda o literarnem ustvarjanju. Zvečer so dela enajstih avtorjev, ki jih je izbrala posebna tričlanska žirija (Vida Fritz, Tine Šoško, Ivan Zoran), predstavili na literarnem večeru. Naizanimivejši del območnega srečanja je bil vsekakor pogovor o prispevkih, ki sojih avtorji poslali za to srečanje, še posebej pa y kriterijih žirije pri ocenjevanju in izboru. Ob tem je treba povedati, da člani žirije nikakor niso imeli lahkega dela. saj so morali temeljito prebrati dela devetnajstih pesnikov in pisateljev začetnikov iz Dolenjske in Posavja. To ni- Viktor Povšc: OTOČEC, olje — platno — Akademski slikar Viktor Povše, topliški rojak, bo letos razstavljal v viteški dvorani topliškega zdraviliškega doma. Po dolgem času bodo Topličani spet lahko videli njegove dolenjske motive na platnih. kakor ni malo in je zahtevalo od žirije še dodaln,e napore tudi zavoljo tega. ker se je srečala s prav toliko izpovednimi ali pripovedi mi svetovi, postopki pisanja in odnosi do oblikovanja literarnega besedila. • Na literarnem večeru v eni od dvoran Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem so recitatorji, člani Literarnega kluba Bena Zupančiča, brali dela enajstih avtorjev, ki jih je izbrala strokovna žirija območnega srečanja za Dolenjsko in Posavje. To so: Daniel Brkič, Srečko Budič, Jasna Ignja-tič, Ivanka Ivkovič, Marija Kalčič — Mirtič, Bojana Kopina, Milena Medic, Matjaž Mirt, Goran Rovan, Drago Pirman in Ivo Umek. Članica krškega literarnega kluba Stanka Macur je ob klavirski spremljavi Janka Avsenaka zapela nekaj svojih songov. Na malone maratonski okrogli mizi. ki seje po literarnem večeru nadaljevala in se končala nekako ob polnoči. so udeleženci kritiško členili najmanj po en prispevek vseh avtorjev, ki jih je izbrala žirija. Tako členjenje je hotelo Se posebej opozoriti, kje in kaj so v posamezni pesmi ali proznem zapisu literarno dobro izpeljana mesta in v čem so slabosti. V lem delu razprave je bil ob dveh navzočih članih žirije. 'Tinetu Šošku in Ivanu Zoranu, še posebej aktiven pisatelj Peter Božič, predsednik odbora za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, saj je lahko pri tem uporabil kar največ lastnih spoznanj in izkušenj iz svojega dolgoletnega pisateljevanja. Dela. predstavljena na literarnem večeru tega območnega srečanja, je Literarni klub Bena Zupančiča, ki je sicer v celoti, sam izpeljal program zahtevne prireditve, natisnil v prvem delu nove številke svojih Literarnih listov. V drugem delu te publikacije se s svojimi prispevki predstavlja petnajst članov krškega literarnega kluba J. J. ČETRTI SEMINAR ZA TAMBURAŠE PTUJ — V tukajšnjem domu učencev bo od 15. do 17. februarju potekal četrti seminar za vodje tambu-raških skupin. Pod vodstovom prof. Save Vukosavljcva iz Novega Sada bodo udeleženci obravnavali predvsem problematiko izvajanja folklorne glasbe. Seminaristi bodo predvidoma lahko kupili tamburaško literaturo, in sicer na prodajni razstavi, ki jo nameravajo pripraviti organizatorji. Če bo dovolj prijavljenccv, bodo hkrati izvedli tudi seminar za člane ta-mburaških skupin. Udeleženci bodo spoznavali zakonitosti instrumentalne igre. DOLENJSKI LIST pisma in odmevi POHVALA CVETLIČARNI KOČEVJE — Pri Lipovčevih v Stari cerkvi pri Kočevju so imeli 14. januarja smrt vdružini. Prav takrat pa je izredno snežilo, pa tudi mrzlo je še bilo. V cvetličarni brežiške Agrarie v Kočevju zato niso imeli cvetja za vence. Vendar so se potrudili in ga naročili iz Novega mesta. Pripeljali naj bi ga z avtobusom, ki vozi na progi Novo mesto—Kočevje. Vendar seje prav tisti dan avtobus pokvaril. Cvetje je kljub temu prispelo v Kočevje z avtobusom preko Ljubljane. V cvetličarni Agrarie v Kočevju so se potrudili in tudi zvečer in ponoči delali vence ter jih vozili k Lipovčevim v Staro cerkev. Lipovčevi so bili prijetno presenečeni nad uslužnostjo cvetličark Agrarie v Kočevju. j p - UMRLA JE NAJSTAREJŠA KRAJANKA Naša najstarešja krajanka je bila Marija Mokronovič z Ušivca nad Birčno vasjo. Pionirji naše šole smo'jo radi obiskovali in se z njo pogovarjali. Vedno je bila dobre volje, čeprav je v življenju doživela veliko hudega. Rodila se je v Hrušici 5. decembra 1889. V šolo je hodila v Stopiče. Imela je šest otrok. Najbolj hudo ji je bilo, ko sta ji padla sinova in umrli dve hčerki in mož. Lani nam je dejala, da si želi dočakati sto let. Njeno življenje pa se je končalo s 96. leti. ALENKA MUHIČ podr. Birčna vas ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO — Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: OOZS Elektro Črnomelj 15.000 din, Krka, tovarna zdravil — tozd Tehnoservis (namesto venca na grob Antona Šmalca) 12.200 din, Janko Bračika s Cankarjeve 1, Metlika (namesto venca na grob Jožeta Matkoviča iz Metlike) 5.000 din, družina Andrijanič (namesto venca za Antona Šmalca) 4.000 din. Novomeška bolnišnica se vsem darovalcem toplo zahvaljuje. Ponavljam: Milič je bil četnik Odgovor občinskega odbora ZZB NOV iz Črnomlja na prispevek s tem naslovom, objavljen 27. decembra lani Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj je prejel dokument, ki ga je bil poslal Janez Kramarič iz Zagreba in iz katerega je bilo razvidno, da je Miro Milič komandant četniškega bataljona. Začelje raziskovati, kako je prišlo ime Milič na spominsko ploščo padlih prosvetnih delavcev Bele krajine v času NOB, ki jo je 27. aprila 1951 na osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju odkrilo Društvo prosvetnih delavcev okraja Črnomelj. Ugotovljeno je bilo, da je bil Miro Milič šolski upravitelj na šoli Drage, občina Metlika. 1. junija 1942 je šel v partizane in bil v Belokranjskem odredu do 22. julija 1942, ko je pobegni) iz odreda in odšel neznano kam. OO ZZB NOV Črnomelj kljub vsestranskemu prizadevanju ni uspelo najti pismenega dokazila Društva prosvetnih delavcev, iz katerega bi bili razvidni predlogi imen, ki bodo napisana na spominski plošči. Tudi ni pismenega dokazila, kateri _ organ oz. organizacija okraja Črnomelj sta dala soglasje za postavitev spominskega obeležja. Zaradi časovne oddaljenosti (33)let) ni bilo možno dobiti pojasnila v zvezi s postavitvijo spominske plošče niti od ljudi, ki so bili takrat člani Društva prosvetnih delavcev Črnomelj. Po posredovanju tov. Kramariča je predsedstvo OO ZZB NOV sprejelo sklep, da se napravi nova plošča brez imena Mira Miliča. Zato je bila 23. aprila 1984 poslana naročilnica Pionirju—tozd Gradbena operativa Metlika in en izvod vodji DE Kamnoseštvo Gradac. Vodja DE Kamnoseštvo Gradac je v začetku septembra !984telefo-nično zagotovil, daje plošča gotova in bo zamenjana do 1.11. 1984. Vendar tega niso storili. Ponovno smo posredovali in obljubili so, da bodo dela opravili do konca novembra. Spominske plošče še do danes niso zamenjali, vendar ne po krivdi ZZB NOV. Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj Majhne, a bistvene pripombe 0b pogostitvi upokojencev Razgovor je pokazal, da nekateri s pokojnino komaj žive — Preslabo vrednotimo minulo delo O razgovoru v Kočevju V Dolenjskem listu je 10. januarja letos vaš sodelavec J. Primc objavil prijazen zapis o razgovoru, na katerega meje povabila kočevska knjižnica. Vaša pozornost me je prijetno preše-' netila, vendar vas prosim, da na ljubo resnici in nepisanim običajem novinarskega dela objavite nekaj majhnih, vendar bistvenih popravkov. Najprej moram podčrtati, da J. Primcu nisem dal nobenega intervjuja! Če pa je J. Primc svoje beležke o mojem prostem razgovoru napisal v obliki intervjuja, bi mi moral ta intervju- poslati, da bi ga avtoriziral. V nevtoriziranem intervjuju J. Primca je namreč več netočnosti. Predvsem španski borec in na dachauskem procesu na smrt obsojeni ni Jurančič, kot ga skozi ves intervju imenuje pisec, temveč Juranič, Drugič: Juranič ni bil minister in tretjič: v razgovoru nisem dejal, da je bil Juranič med špansko državljansko vojno na tečaju NKVD. Bilje le v oficirski šoli! Četrtič: v razgovoru nisem rekel, da je Juranič podpisal, da bo delal za NKVD, ker tega preprosto nikoli rii podpisal! Petič: nisem rekel, da je moja knjiga predvsem protest proti metodam na Golem otoku, saj vendar moj roman Umiranje na obroke obravnava dac« hauske procese in ne Golega otoka. IGOR TORKAR LJUBLJANA Jezik ni ' ovira za prave ljudi Opomba na rob novome- ške kronike V novomeški kronikisem 24. januarja prebral provokacijo, obarvano z nacionalizmom- Srbohrvaško govoreča tovarišica je najmanj kriva, ker jo je mati naučila svojega jezika. Ker je le devet mesecev v Sloveniji, se še ni naučila slovenščine. Pa tudi v šoli so jo učili, daje uradni jezik v SFRJ srbohrvaški. Za posebnosti posameznih republik ji niso povedali. Ni mi jasno, kako je prišla na to delovno mesto, saj so že pri sprejemu v kadrovskih službah ČGP Delo vedeli, da ne pozna slovenskega jezika. RIBNICA — Inles je pripravil novoletna srečanja upokojencev v tozdih Loški potok, Dolenja vas, Sodražica in Ribnica. Na srečanju v Ribnici so upokojence seznanili z gospodarjenjem in drugimi dogajanji v kolektivu, pel jim je kvartet Inles, za vse udeležence so pripravili kosilo, pa tudi za ples je bilo poskrbljeno, pri čemer se je izkazalo, da so ženske daleč bolj poskočne kot moški. Zanimivo je bilo prisluhniti pogovorom upokojencev. Marsikateri ima minimalno pokojnino 13.000 din in zelo težko živi. Spominjali so se povojnih let. ko so obnavljali porušeno domovino in tovarne. Iz nekdanje skromne Rudežcve.žagc s Ribnici je zrastel današnji Inles, največji proizvajalec stavbnega pohištva v Jugoslaviji. ^Veliko dela in odrekanj članov kolektiva je bilo potrebnih. V tovarnah in strojih je njihovo minulo delo. Vsa povojna leta ga najrazličnejši strokovnjaki in filozofi niso znali izračunati. Nekateri pravijo, da je poskrbljeno za socialno varnost vsakogar. Subvencionirane so stanarine, upokojenci z minimalno pokojnino dobe varstveni dodatek itd. Upokojenec pa ob vsem tem dobi občutek, da je odvisen od podpore in da je-njegovo minulo delo razvrednoteno. Kljub takim in drugačnim tegobam so Inlesovi upokojenci hvaležni članom svojega nekdanjega delovnega kolektiva, da niso pozabili nanje. J. P. SPOSOJENO TRNJE Slišimo, da zvezni izvršni svet obrača list. Toda zakaj tako dolgo f Iz Politike ekspres) Ko sem ji povedal, kaj piše o njej v Dolenjskem listu, je bila presenečena, drugače je mislila o novi okolici, verjela je v propagando, da jezik ni ovira za komuniciranje med pravimi ljudmi. ••Bojevnik- pa je izvršil svojodolžnost bojevniško, ni se oziral na tovarišico, važna je zmaga. Ubogi zamejci, če jih na vsakem koraku srečujejo podobna opozorila. Tovariš »bojevnik«, škoda, da niste tudi 8.maja leta 1945 počakali Črnogorske sedme mladinske brigade in je opozorili na poskuse, katere predlagate tovarišici. (Ta brigada iz sestava 3. divizije 11. jugoslovanske armade se je imenovala »Budo Tomovič« in je bila leta 1945 v Novem mestu). , Toliko! Podpiram v sak humani boj. vendar ne na račun drugega naroda ali nemočne ženske. Za konec morda še besede someščana Robarja: »Drugič pamet v roke. ko boš ustvarjal svet.« MIRO RA .ILIČ Straža 160/1 Še: Note so postranska zadeva Pripombe k bodici v rubriki Trebanjske iveri (Dolenjski list 17. jan.) V Dolenjskem listu je bil 17. L I985 objavljen žaljiv sestavek o glasbeni šoli Trebnje, ki deluje kot posebna enota Vzgojno izobraževalne organizacije tozd Center za izobraževanje in kulturo. Vsebino sestavka je obravnavala OO ZKS CIK na razširjeni seji 23. L I985 in sprejela naslednja stališča. Članek postavlja dvom o podeljenih družbenih priznanjih tej šoli in dvom o učno-vzgojnih rezultatih, ki jih šola dosega. Eno in drugo dejstvo je družbeno verificirano, zato ironično postavljanje dvomov pisca članka, ki za svoje navedbe ni iskal dokazov pri pristojnih organih, ne žali samo učno-vzgojnega kadra te šole, pač pa postavlja pod vprašaj tudi vlogo vseh tistih organov in institucij, ki po svoji funkciji ali pristojnosti spremljajo in ocenjujejo delo, prizadevanja in učno-vzgojne rezultate glasbene šole. V septembru 1984 je bila glasbeni šoli podeljena »Plaketa občine Trebnje« za njene dosežke na področju glasbene vzgoje mladih, že tri priznanja ji je podelila OIS Trebnje za sodelovanje na različnih revijah, dekliškemu pevskemu zboru glasbene šole je bilo podeljeno priznanje in bronasta plaketa za uspešno sodelovanje na 9. reviji mladinskih pevskih zborov leta I984, v letu 1983 je dobila priznanje OK S7.MS za sodelovanje in skupna prizadevanja za razvoj organizacije. učenci in učitelji so posamezno dobili že več priznanj na različnih tekmovanjih. Torej ne gre dvomiti. da je glasbena šola upravičila svoj obstoj in doprinesla svoj delež k življenju in bogatenju kulturnega življenja v občini in na področju glasbenega izobraževanja. Brez. primernih učno-vzgojnih rezultatov šola tega ne bi dosegla. O teh rezultatih se redno poroča pristojnim organom in do sedaj so bila vsa sprejeta. Doseženi učno-vzgojni rezultati se potrjujejo preko učencev, ki nadaljujejo študij na srednji glasbeni šoli (7) in glasbeni akademiji (7). Vseh štirinajst učencev je brez problemov opravilo sprejemne izpite. V trebanjsko godbo na pihala je vključenih že 45 učencev (od 60 članov). Trenutno in že nekaj časa je dejansko problematičen en sam učenec, ki pouka iz predmeta nauka o glasbi ne obiskuje. Zakon o glasbeni šoli predvideva ukrep izključitve. V primeru tega učenca je bil na zadnji redovalni konferenci izrečen vzgojni ukrep, da se mu da še zadnja možnost tire torej za posamezen in osamljen primer, ki se trenutno rešuje na željo staršev in ne TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 1. II. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk v Žbajančičevi bajti 9.15 ŠOLARJI — KAM DANES, KAM JUTRI 9.20 JAPONSKE PRAVLJICE: Čudovito žerjavovo darilo 9.40 NAŠA HIŠA —NAŠ BLOK,dokumentarni film 10.10 ZGODBA O GOSKICf GAG1-C1 ' ' 10.20 GLASBA ZA CICIBANE: Naša četica koraka 10.35 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v kovinarstvu in strojništvu 11.05 DEČEK IN DEKLICA, 5. del poljske nadaljevanke 6.25 — 23.25 TELETEKST 16.40 POROČILA 16.55 SP V SMUČANJU — SMUK (M), kombinacija, posnetek iz Bormia 17.40 ŠOLA ZA JUNAKE: Internacionala, nanizanka TV Beograd 17.55 GR1ZILI ADAMS, ameriška nanizanka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: Bakterijske nalezljive bolezni, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 POSLEDNJA OAZA: Obstanek. dokumentarna serija . 20.30 NE PREZRITE 20.45 S. Sheldon: BES ANGELOV, nadaljevanje in konec 21.30 DNEVNIK 21.45'CANOA. mehiški film To je izrazito politični film, vendar ni agitka, marveč zgledno umetniško delo. Gre za prikaz resničnega dogodka, ki seje pripetil 14. septembra 1968. ko je v vasici San Miguel Canoa podivjana in od župnika nahujskana tolpa vaščanov pobila nekaj ljubi, tri pa do nezavesti pretepla, misleč, da gre za pet študentov, gverilcev in komunistov, ki jim bodo vzeli vse, z njihovim bogom na čelu. Pravih krivcev niso nikoli kaznovali, kar ni za razmere v Mehiki nič posebnega, obenem pa je treba vedeti, da je slab mesec zatem sledil gnusen pokol študentov v glavnem mestu, in to tik pred začetkom olimpijskih iger, in tako je ta dogodek padel v pozabo. DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Majske igre — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasba in mi — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Delitve Makedonije — 21.50 Pošast (italijanski film) TV ZAGREB 8.55 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 16.30 Video strani — 16.40 SP v smučanju — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Majske igre — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika' — 21.00 Zabavna oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 V petek ob 22h SOBOTA, 2. II 7.55 — 23.10 TELETEKST 8.10 POROČILA OTROŠKA MATINEJA — ponovitev oddaj: 8.15 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA 8.30 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA, lutkovna nadaljevanka 8.45 DIGITALNI PAS: Deklica v deželi stripa 9.10 MITI IN LEGENDE: Zgodba o Ehnatonu 9.25 OTROŠKA TELEVIZIJA: Črna oddaja 9.50 ČUDEŽI NARAVE: Bog bizon, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.10 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Narodni muzej Ljubljana 11.55 SP V SMUČANJU — SMUK (Ž) 15.30 POnoEll \ 15.35 GUMIJASTI TARZAN, danski mladinski film 17.00 PJ V KOŠARKI — BOSNA : ZADAR, prenos 18.30 BOJ ZA OBSTANEK: Mrtvi ali živi. angleška dokumentarna serija 19.00 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SHERLOCK HOLMES V NEW YORKU, ameriški film Režiser Segal si je najbolj priljubljenega literarnega detektiva v televizijski proizvodnji zamislil kot duhovitega in pronicljivega možakarja, ki sc odpravi v ZDA, da bi preprečil velik rop zlata. Vse skupaj je zabeljeno z dobršno mero humorja. 21.45 ZRCALO TEDNA 22.05 THOMMY S POP SHOW 23.05 POROČILA NEDELJA, 3. II. 7.45 — 13.15 in 14.45 — 22.20 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 ŽIV ŽAV.— Risanke, Smrkci 8.50 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke 9.20 ŽIVLJENJE VERDIJA, ponovitev italijanske nadaljevanke 10.35 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE — PTUJ 84 11.20 LJUDJE IN ZEMLJA 11.55 Bormio: SP V SMUČANJU — SMUK (M), prenos 12.55 POROČILA. 15.00 MOSTOVI 15.30 N. Novak: GLEDALIŠČE V HIŠI, humoristična nadaljevanka 16.25 POROČILA 16.30 LJUBA ORLOVA, sovjetski film 17.55 TV KVIZ 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Ž. Senečič: INŠPEKTOR VIN- PONEDELJEK, 4. II. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Mravlji in muren 9.20 ŠOLARJI — KAM DANES, KAM JUTRI 9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Ribič in lovec 9.40 ŽIVALI — MOJE PRIJATELJICE, dokumentarni film 10.15 MUCE 10.35 TRI SKLADBE ZA KITARO 10.45 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v metalurgiji 11.15 DEČEK IN DEKLICA, 6. jlel poljske nadaljevanke 16.10 — 22.15 TELETEKST 16.25 POROČILA 16.40 SP V SMUČANJU—SLALOM (Ž) — kombinacija 17.40 OTROŠKA TELEVIZIJA: Bel oddaja 18.05 KLOVNI SO BOLNI OD SMEHA 18.10 KMEČKE OTROŠKE IGRE: Slovenija hoče hčerko imeti 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 8.45 VAM. glasbena oddaja 19.15 RISANKA TORLK, S. II. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Grdina pod grmom 9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI 9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Deček s slamico 9.40 RITEM,•dokumentrni film 10.15 POMLADN SUITA 10.25 RDEČA KAPICA 10.35 PRED IZBIRO POKLICA: Rudarski poklic II.(K) PETROV OTROK. I. del švedske nadljevunke 16.10 — 23.20 TELETEKST 16.25 POROČILA 16.40 SP V SMUČANJU — SLALOM (M) — kombinacija 17.40 MPZ ZAGORJE 84 18.10 MITI IN LEGENDE — Egipčanski miti: Legende o svetu mrtvih 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 PERISKKOP, zabavno poučna oddaja Začenja se nova oddaja za naj-štnike. V dvajsetih oddajah, kolikor jih bodo pripravili letos, bodo skušali predstaviti vse. kar zanima današnjo mladino. Skupaj z mladimi bodo izbirali teme s področja znanosti, kulture, umetnosti, športa, glasbe, plesa in še kaj. more služiti za posploševanje ocen o doseganju učno-vzgojnih rezultatov šoje, v nobenem primeru pa ne kot podlaga za pisanje v javnih občilih. Domnevni pisec bodice tov. Simčič je o uspehih in prizadevanjih glasbene šole že pisal v Dolenjskem listu 14. 4 1983 v članku pod naslovom »muzika za malo dena/ja'.’«. V uvodu tega članka je zapisal: »Po osmih letih delovanja glasbene šole v Trebnjem je več kot očitno, da je njen detež v kulturnem življenju občine nepogrešljiv.« Od kod sedaj tako enostranska in žaljiva ugotovitev? Kolektiv glasbene šole je zaradi takega enostranskega in neobjektivnega ocenjevanja prizadevanj in dosožekov šole upravičeno prizadet. Toliko bolj. ker pisec članka ve. kje je glasbena šola, in je imel vs;o možnost svojo »bodico« pravočasno preveriti in ugotoviti, ali je potrebnp in koristno o tem pisati, ne da bi se čutil poklicanega za »zbadanje« tistih, ki svojo, nalogo odgovorno opravičijo. Nesporno gre za primer, ko je novinar neobjektivno in žaljivo pisal o javni ustanovi in ji s tem pred javnostjo oporekal njen ugled in doseženo mesto v vzgojno-izobraže-valnem procesu. OO ZKS VIO TOZD CIK TREBNJE SREDA, 6. II. ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED: i 8.35 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk išče drva v Črnem potoku 8.55 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI 9,00 JAPONSKE PRAVLJICE: Poljski in mestni mišek 9.10 KAM. dokumentrni film 9.55 S. Caterina: SP V SMUČN.IU — VELESI.AOM (Ž). prenos I. teka I.20 PAJKOVA POJEDINA, balet II.40 POJMO S PTIČKI 11.55 PRI L) IZBIRO POKLICA: Poklici v živilski industriji 12.25 PETROV OTROK, 2. del švedske nadaljevanke 13.25 S. Caterina: SP V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž). prenos 2. teka 15.50 — 22.40 TELETEKST 16.05 POROČILA 16.20 SP V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž). posnetek 17.40 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA. ponovitev lutkovne nadaljevanke 17.55 DOMAČ NALOGA NA POTEPU. 2. del predstave SLG Celje 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 VREME 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME DRUGI PROGRAM 14.05 Tiabu biru (senegalski film) — 15.10 Otroška predstava — 16.10 Filmovnica — Deček in violina (jugosl. mlad. film) — 18.10 Cedomir Ilič — 19.00 Narodna glasba — 19,30 Dnevnik — 20.00 S skupino Amila — 20.30 Krvavi februar — 21.00 Poročila — 21.05 Poezija — 21.35^ Športna sobota — 22.00 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — 23.00 Kronika Festa TV ZAGREB 8.55 TV v šoli — 11.55 SP v smučanju, smuk (ž) — 15.45 Kritična točka — 16.15 Narodria glasba — 16.45 Poročila — 16.50 Koledar — 17.00 Košarka Bosna : Zadar — 18.30 Medtem (kulturna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Črni sin (ameriški -film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Večer za Dž. Stojilkoviča in 50 let Ježa KO. nadaljevanka 21.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 21.45 ŠPORTNI PREGLED 22.15 POROČILA DRUGI PROGKAM 9.00 Oddaja za JLA — 15.05 Nedeljsko popoldne — 17.00NKako ukrasti milijon dolarjev (ameriški film)— 18.55 Risanka— 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 TV kinoteka: Ustvarjena drug za.drugega (ameriški film) ČETRTEK, 7. II. 9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk, petelin in botra lisica 9.20 ŠOLARJI — KAM DANES. KAM JUTRI 9.25 JAPONSKE PRAVLJICE: Žalostni velikan 9.55 Bormio: SP V SMUČANJ'.) — VELESLALOM (M), prenos L teka 11.15 OGENJ, dokumentarni lilin 11.50 FIČFIRIČ 12.05 BRUNDO NA GUGALNICI 12.25 VOLJA JE POT, izobraževalna oddaja 12.55 PTTROV OTROK, 3. del švedske nadaljevanke 13.55 Bormio: SP V SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 2. teka 15.50 — 22.15 TELETEKST 6.10 SP V SMUČANJU — VELE-SATOM (M), posnetek 17.40 O. Župančič: NARIŠEM TIČKO 17.50 SREČANJE Z MIŠKOM KRANJCEM 18.10 G. Vitez: ZRCALCE 18.25 OBALNO—KRAŠKI OBZORNIK 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA |9.I0 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PROSLAVA PREŠERNOVE- 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 L. la Plante: VDOVE, angleška nadaljevanka 21.00 AKTUALNO: V kolesju prihodnosti 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Telesport —■ 19.30 Dnevnik — 20.00 Krivulja ustvarjalnega procesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Kronika Festa 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 11. Ibsen: DIVJA RAČKA, 2. del drame , 21.10 OMIZJE POROČILA DRUGI PROGRAM 15.55 Dnevnik — 16.15 Pustolovščina: Radost Evrope — 16.45 PJ v košarki. Zadar: CZ ali Cibona:Bosna *— 18.15 Književnost — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 EP v umetnostnem drsanju, pari prosto 20.00 TROBENTARJEVA SVATBA, dokumcntrec TV Beograd 20.45 Film tedna: DEMONI V VRTU, španski film Film, ki je dobil precej nagrad, prikazuje špansko družino pred vojnd, ko je Franco utrjeval svojo fašistično vladavino, in po njej. 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Merjin — 18.15 Nekoč in zdaj — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 2! .05 Po poteh svobode — 21.50 Resna glasba GA DNE, prenos iz Cankarjevega doma 21.05 L. Visconti—E. Medioli: LU-DW1G, nadaljevanje in konec 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Jelenček — 18.15 Kemijsku tehnologija — 18.48 Radenci '85: srečanje plesnih orkestrov J RT — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šest čevljev zemlje (nemška nanizanka) — EP v umetnostnem drsanju: ženske prosto DOLENJSKI UST Št. 5 (1851) 31, januarja 1985 pokrivanje negativnih tečajnih razlik izključno s pozitivnimi, ki so bile mnogo premajhen vir. V tem obdobju se je namreč hitro večalo devizno varčevanje občanov, Narodna banka Jugoslavije pa je medtem postala tudi izredno velik dolžnik na mednarodnem trgu kapitala. Z negativnimi tečajnimi razlikami se srečujemo tako v bankah kot v gospodarstvu, vendar so bančne približno desetkrat večje od slednjih. Najpomembnejši vir negativnih tečajnih razlik je seveda jugoslovanski dolg tujini, čeprav ne gre zanemariti tudi deviznih obveznosti med domačimi subjekti. Tako znaša napr. dolg do deviznih varčevalcev 7,2 milijarde, do tozdov pa okoli 2,5 milijarde dolarjev. Banke so se v preteklosti v velikem obsegu devizno zadolževale in te devizne dolgove potem »pretopile« v dinarske kredite. Ob tem niso ohranjale realne vrednosti svojih dinarskih kreditnih naložb (z neposredno revalorizacijo ali posredno preko obrestne mere, ki je bila ves čas bistveno pod stopnjo inflacije, sedaj pa bi morala biti enkrat višja od normalne, da bi pokrila stroške bank za financiranje dinarskih kreditov in nepokritih tečajnih razlik), kar se seveda dogaja z njihovimi deviznimi dolgovi. Zadolževanje in spreminjanje deviznih dolgov v dinarske kreditej ki so pogosto končali v zidovih sumljivih tovarn, od katerih mnoge niti še dograjene niso, mnoge pa prinašajo velikanske izgube namesto zaslužka, sega v največji meri v čas pred letom 1980, ko je bil dolar kar desetkrat ali še kaj več cenejši, kot je danes, veliko tudi na račun močne precenjenosti vrednosti dinarja. Nepokrite tečajne razlike povzročajo resne motnje v gospodarstvu. Prvič: spodbujajo, upoštevajoč celoten ciklus od devizne zadolžitve do dinarskega kreditiranja in porabe, splošno rast cen; drugič, onemogočajo normalno delovanje bančnega sistema, brez katerega tudi gospodarstvo ne more učinkovito poslovati. Če bi dopustili nadaljnje kopičenje negativnih tečajnih razlik, bi praktično skoraj povsem, razvrednotili stabilizacijski program in protiinflacijsko politiko. Negativne tečajne razlike so, kot je bilo že nakazano, v bistvu nepokrita poraba in kot take močno žarišče inflacije. Predlog za reševanje problema tečajnih razlik, s katerim je zvezni izvršni svet prišel na dan s precejšnjo zamudo pred koncem lanskega leta. temelji na dveh načelih: preprečiti nastajanje novih nepokritih tečajnih razlik, stroške doslej nakopičenih razlik naj plačajo tisti, ki so devize porabili. Tu pa se zadeve zapletejo. Nikomur ni do tega, da bi sprejel to breme odprtih rok. Vselej pa ni jasnb, kdo je devizna posojila zares porabil, zaradi česar bomo verjetno morali pogoltniti socializacijo tečajnih razlik. Ne vzdrži povsem tudi teza. da je za tečajne razlike kriv, oz. da se je z njimi okoristil končnvporabnik deviz. So pivci kave. uvožene z devizami, krivi za tečajne razlike kot končni porabniki teh deviz? Uvoznik kave je moral devize banki pošteno plačati, seveda po takratni ceni z dinarji, ki so bili bistveno več vredni, kot so danes. Kdo se je tu torej okoristil s tečajnimi razlikami? Ali so za tečajne razlike krive delovne organizacije ali občani, ki so imeli ali še imajo v bankah devizne vloge? Vsi ti so imeli ali še imajo v bankah devizne vloge? Vsi ti so krivi samo toliko, da so si izbrali od bank jim ponujeno obliko varčevanja, pri kateri jim inflacija ne krade prihrankov. Stvari so še vedno v marsičem precej nedorečene. Nasploh pa naj bi gospodarstvo svoje dosedanje negativne tečajne razlike poravnalo v desetih letih, medtem ko naj bi imele poslovne banke na voljo 15 let, Narodna banka Jugoslavije pa kar 30 let. Zaenkrat naj bi torej pokrili le.manjši del starih tečajnih razlik. Tudi za tečajne razlike, ki bodo nastajale v prihodnje, je skoraj težko verjeti, da bi jih sproti pokrivali. Kljub vsemu še najbolje kaže za pokrivanje novih tečajnih razlik v gospodarstvu (pokril naj bi jih vsak ozd zase. kjer se pač pojavljajo, pomoč pri tem pa bi dobile nekatere' prednostne gospodarske dejavnosti ter manj razviti), precej slabše v bankah, NBJ pa naj bi vse do leta 1990 le deloma pokrivala tekoče tečajne razlike, saj za kaj več ni realnih virov sredstev. Ob vsem tem lahko le upamo, da bodo končne rešitve toliko domišljene, da gospodarstvo bremena pokritja tečajnih razlik ne bo vkalkuliralo v ceno, banke pa v pretežni meri v nove davke. Očitno pa se bistva problema resneje sploh ne bomo lotili. Z4LINDIČ—DRAGAŠ Z začetkom letošnjega leta bi morali v Jugoslaviji začeti z največjo povojno finančno operacijo, ki naj bi trajala kar trideset let. Zaenkrat se še ni začela, saj marsikaj okrog nje še vedno ni najbolj jasno. Gre za pokrivanje negativnih tečajnih razlik, tako starih kot tekočih, ki nastajajo zaradi sprememb tečaja dinarja. Te pa so bile posebno v zadnjih dveh letih ogromne. Ameriški dolar se je leta 1983 pri nas podražil kar za 101, lani pa za 68,5 odstotka. Do konca lanskega leta se je nabralo že za okrog 2.350 milijard dinaijjijv negativnih tečajnih razlik (letos naj bi selRegativni račun povečal še za 940 milijard dinarjev ob predvidenem zmanjšanju tečaja dinarja za četrtino), ki jih bo nekako treba plačati. Od tega, kdaj in kako jih bomo poravnavali, bo namreč v marsičem odvisno naše gospodarsko življenje prihodnjih let. Do leta 1978 smo negativne tečajne razlike sproti pokrivali, potem pa smo s sprejetj|jn nekaj novih predpisov omogočili popolno nedisciplino na tem področju. Poslovnim bankam je bilo dovoljeno odlaganje pokritja teh razlik za nedoločen čas, Narodni banki Jugoslavije pa številom, ustreznih specialnosti. šola je v 40 letih izgradila močan vzgojno-izobraževal-ni sistem. Veliko pozornost posveča vzgojj gojencev, in sicer na temelju pridobitev naše revolucije, pripadnosti samoupravni socialistični družbi, bratstvu in enotnosti ter neuvrščeni politiki Titove Jugoslavije. Danes razpolaga, šola z močnim kadrovskim potencialom in visoko razvito materialno-tehnično bazo, pa so vse naloge utesničene z dobrimi rezultati. Večkrat je bila ta šola proglašena za najboljšo v vsem vojnem letalstvu in protiletalski obrambi, njeni razredi pa za najboljše v rajlovškem letalskem tehniškem šolskem centru. Med drugim je dobila red za vojaške zasluge z zlatimi meči, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem ter številna druga priznanja oboroženih sil Jugoslavije in mnogih prijateljskih držav, iz katerih v tej šoli pridobivajo znanje o sodobnem letalstvu številni mladi. Glasba PO KOLOVOZU DO ZVEZD Reški duet Denis & Denis se je v samo'štirih mesecih prebil iz popolne anonimnosti v sam vrh jugoslovanskega pop-rocka, saj ni najstnika ali .babice, ki ne ni poznala uspešnic »Ujemi ritem« in »Program tvojega kompjuterja«. Denis & Denis je uspel brez omembe vredne propagande in najrazličnejših '■medijskih zvijač iz orožarnedomače zabavne glasbene scene. Ključe tega nevsakdanjega uspeha držita v rokah pevka Marija Perazič in Davor Tolja. Slednji je na prvi pogled neu-padljiv, Perazičeva pa ekspo-nirana in dominantna. V pesmi »Program tvojega komp-Ijuterja« je Perazičeva bolj erotična in senzualna kot vse tako imenovane dame domačega popa—Josipa Lisac, Meri Cetinič, Sladjana Miloševič, Baby Doli itd. Poslušalci in gledalci dajejo njeni skorajda surovi čutnosti prednost, saj deluje veliko manj vsiljivo in ponarejeno kot menda tako fatalna Baby Doli. Poleg atraktivnega videza se je reški duet pri svojem vzponu poslužil tudi za današnji čas značilnih spolnih nedorečenosti, o čemer priča tudi samo ime skupine, ven- dar je ta pot že tako uhojena, da o tem ni vredno posebej zgubljati besed. Ne glede na zelo slabo, rekli bi celo amatersko pripravo terena, je Denis & Denis prodal svojo prvo ploščo »Čuvaj se« v nakladi 50.000 izvodov. In to sredi poletja, ki je za promocijo novih pesmi povsem neprimeren čas, in v obdobju, ko njuna založniška hiša Jugoton govori o krizi naklad. Poznavalci trdijo, da so za uspeh Denis & Denis poleg prijetnega videza zaslužne njune tipične pop pesmi na način tehno popa. Ne odstopata od klasičnega načina zlaganja pop pesmi, ki mora biti preprosta in s pevnim refrenom. Take so poslušalcem pač najbolj všeč. n V neobvezen premislek KAJ BO REKEL ZADNJI SLOVENEC? Ob zadnjem popisu je živelo v Sloveniji nekaj manj kot 1,900.000 ljudi. Slovenci smo se dolga stoletja tolažili, da se pač ne množimo hitro; zdaj pa je dokaj iznenada prišlo v ospredje naših demografskih razmišljanj vprašanje, če se sploh še. Število novorojenčkov namreč pada že vse od 1979. Še leta 1980 so jih Slovenke rodile plizu 30.000, dve leti kasneje pa dva tisoč manj. Natančnih statističnih podatkov za lani in predlahi ni, vendar so, strokovnjaki prepričani, da število novorojenčkov še naprej pada, s čimer se ztha-njšuje tudi naravni prirastek, saj smrtnost zadnjih nekaj let stoji na številki 18.000. Statistični podatki in kazalci, ki jih tako ali drugače obračajo demografi, torej neizpodbitno dokazujejo, da se prebivalstvo Slovenije komajda še obnavlja ali pa sploh ne več. Če bodo gibanja še naprej enaka ali podobna, se lahko že zdaj oprimemo črnega humorja in razpišemo uganko, kaj bo čez 100 ali 150 let na smrtni postelji povedal zadnji Slovenec. Nekdo bo rekel, da je med 28.000 na novo rojenimi in 18.000 umrlimi na leto še vedno 10.000 pozitivne razlike. Zal je še najbolj res, da se število prebivalstva v Sloveniji veča predvsem zaradi vse večje starosti. Povečevanje je v bistvu staranje. Slovenci nismo nikoli bili mlado ljudstvo, zdaj pa nam preti realna grožnja, da bo kpnalu petina ali celo četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Kaj bo to pomenilo za narodno gospodarstvo, da drugih nič manj pomembnih posledic niti ne ornenjamo, ni težko predvideti. In ko tako vsi odrasli, prisebni in vsaj malo razmi- šljujoči pripadniki manj kot dvomilijonskega narocTa ta-tnajo nad prihodnostjo svojega ljudstva, ta isti narod kaj malo ali nič ne stori ali gane, da bi se stvari zasukale na bolje. Značilen, svež in ne nepomemben primer takega ravnanja so razprave o porodniškem dopustu, za katerega najbrž celo najbolj zakrknjen samotar ne more trditi, da ni v najbolj neposredni zvezi z rastjo števila prebivalstva. Pa se je kljub tresenju gora rodila le miš. Odgovorni zastopniki našega ljudstva so namreč sklenili, da bo porodniški dopust, ki je trajal 246 dni, ostal tak tudi v tem letu. Bolj svetla prihodnost rojevajočih Slovenk je tako preložena na bolj denarne čase, ko naj bi porodniški dopust trajal eno leto, nadomestilo osebnega dohodka pa bi sproti valorizirali. Sprotna valorizacija je končno uveljavljena tudi za sedanjih 246 dni. Kako hitro razmišljanje in ukrepanje! In tako kljub nekaterim majhnim popravkom, ki jih je terjal že najbolj prvinski čut za pravičnost, še naprej ostajamo ljudstvo, ki si samo žaga vejo, na kateri sedi ali čepi. Seveda bi bilo absurdno trditi, da je podaljševanje porodniške in dostojno nadomestilo osebnih dohodkov mater edina pot do večjega števila Slovencev. Gotovo pa je ena od najbolj zanesljivih. Kljub naši nadvse znani inventivnosti se namreč otroci še vedno rojevajo samo iz žensk. Če ne bi bilo tako, bi bila zadeva veliko lažja. Preprosto bi sprejeli »resolucijo o dvigu proizvodnje delavcev, vojakov in samoupravljalcev.« Kakšen bolj prosvetljen in nekoliko sentimentalen ses-tavljalec bi morda dodal tudi rodoljube.. MARJAN BAUER Raziskave nekega ameriškega psihologa dokazujejo, da deluje zelo intenzivno brbljanje na živčno osebo tako škodljivo kot hrup pnev- matskega kladiva. Zanimivo pa je, da je brbljanje celo koristno, če oseba v njem sodeluje. • Pred 20 leti je skupina strokovnjakov z ultrahitro kamero, ki je bila povezana s kronometrom, snemala te- niško žogico, ki jo je serviral takrat sloviti igralec Michael Sangster. Ugotovili so, da je žogica dosegla hitrost 247 km na uro. • Preden so Kitajci leta 1952 okupirali in anektirali Tibet, je bil vsak četrti odrasli moški prebivalec te državice budistični svečenik. Angleški kralj George I., utemeljitelj hannovrske dinastije, sploh ni znal angleško. Njegov materni jezik je bila nemščina, z ministri pa je občeval v francoščini. • Tipičen zajtrk francoskega kralja Ludvika XIV. je vseboval naslednje jedi: štiri globoke krožnike juhe, celega fazana, štiri prepelice, dve rezini VOJAŠKI KOTIČEK IZOBRAZILA TISOČE MLADIH 3. februarja letos bo Letalska tehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu praznovala 40-letnico ustanovitve in uspešnega dela pri šolanju tisočev mladih iz vse Jugoslavije za vrsto specializiranih poklicev, ki so nujno potrebni v vojnem letalstvu in protiletalski obrambi. Šola je bila ustanovljena 3. februarja 1945 po ukazu vrhovnega komandanta NOV in POJ tovariša Tita. V 40 letih je večkrat spremenila kraj delovanja in ime, vedno pa je bila neusahljiv vir strokovnih kadrov za naše vojno letalstvo in protiletalsko obrambo. Ta šola je sodelovala v izobraževanju, na desetine razredov Šole rezervnih le-talskotehničnih oficirjev, gojencev Letalske tehniške vojaške akademije in več generacij vojakov za vojno letalstvo in protiletalsko obrambo. Dala je veliko izvrstnih starešin za razne dolžnosti v poveljstvih, enotah in ustanovah ter veliko doprinesla k izgradnji vojaškega šolskega sistema. Danes se mladi v tej šoli izobražujejo za štiri osnovne poklice: strojnoteh-nični, elektrotehnični, elek-tronskotehnični in za smer telekomunikacij s precejšnjim šunke, skledo solate, velik krožnik pečene ovčetine,’pet trdo kuhanih „ jajc, nekaj kosov torte, sadje in kavo. Ko je kralj umrl, so opravili obdukcijo. Ugotovili so, da je imelo veličanstvo dvakrat večji želodec kot povprečen človek. Kleopatra je imela zelo učinkovit način preizkušanja strupov, ki jih je izumljala sebi v zabavo: strupe so prvi preizkusili sužnji. • Ruski car Peter Veliki je bil ■ višji od dva metra in tako močan, da je s prsti zvijal novce, sem in tja pa tudi kakšno podkev. • Ker ga še niso preklicali, je v ameriški zvezni državi Ken-tucky še vedno v veljavi zakon, po katerem lahko oženjeni moški kupi klobuk le, če ga spremlja (njegova) žena. • Iz ameriške znanstvene razprave povzemamo, kako se bogati otroški besedni za- klad. Dvanajstmesečni'otrok j zna 3 besede, tri mesece starejši 19, osemnajstmese-čni 22, enaindvajsetmesečni j 118, besednjak dveletnega otroka pa ima že 270 besed. • Jachanan-ben-Napcha, sla- J vni rabin, avtor Gemare in Je- > ruzalemskega talmuda, je ; imel menda tako dolge tre- j palnice, da jih je moral ko je hotel malo pogledati po svetu, dvigati s prsti. • Francios Vidocq, ki je v času Napoleona osnoval moderno francosko policijo in bil 23 let njen vodja, je bil predtem dokaj cenjen krirpi-- j nalec. • Leta 1914 je ameriški zuna^ nji minister VVilliam Jennings Bryan poslal vabilo na slo-, vesno otvoritev panamskega prekopa tudi vojni mornarici Šviče. • Metuzalem v svetu miši je bil Hercules, miš, ki ga. je posvojila ugledna francoska družina. Miljenček je živel 5 let in 7 mesecev. 10 (3 priloga dolenjske DAVČNA POLITIKA NE SPODBUJA K POŠTENOSTI Naš davčni sistem je, če bi temu, kar imamo, sploh lahko rekli sistem, zelo težko opredeljiv, davčna politika pa nekakšna dvoživka in vse do letos tudi razdrobljena po republikah in pokrajinah pa celo občinah. Kolikšne davke bo kdo plačal, je v precejšnji meri odvisno od tega, kje živi. Le prometni davki, ki so najbolj krivična oblika obdavčitve, saj jemljejo vsem enako, revnim in bogatim, so enaki. Obdavčevanje dohodka, ki bi bilo pravičnejše, saj bi v državno blagajno dejansko več prispevali tisti, ki več zaslužijo, pa nikakor ne more steči. Tako ostajajo precejšnji dohodki (iznajdljivega) prebivalstva neobdavčeni, kar preprosto pomeni, da določena kategorija ljudi bogati, povprečju pa se godi vse slabše. Z zaostrovanjem davčne zakonodaje doslej ni bilo kakšnega posebnega uspeha. Vedno so jo skupili pošteni ljudje, spretneži pa so vedno znova našli luknje, ki so jih s pridom izkoriščli v svojo korist. Učinkovite kontrole namreč tudi ne premoremo. To je seveda samo nekaj problemov in dilem tekoče, jugoslovanske davčne politike. Kako pa je v novomeški občjni? Na to vprašanje so za Dolenjski list odgovarjali Zvone Šuštaršič, Marjan Pavlin in Tone Vovko z uprave za družbene prihodke pri skupščini občine Novo mesto. Odgovore sta strnila in'za objavo pripravila Marjan Bauer in Zdenka Lindič— Dragaš. • Tudi v leto 1985 smo zakoračili z novim davčnim zakonom. Dosedanji je zdržal vsega dve leti. Bo z no-' vim kaj več reda in predvsem pravičnosti? ŠUŠTARŠIČ: »Davčni sistem je bil v Jugoslaviji zelo dolgo neurejen. Vsaka republika je delala po svoje, saj je ni nič zavezovalo, katere in kolikšne davke naj pobira. Sedanji medrepubliški cfogovor, ki je bil po večletnih Pripravah sprejet decembra lani, pa republike zavezuje, katere davke morajo predpisati, predpisuje žudi osnovo, davčnega zavezanca, davčno stopnjo in olajšave. Ta dogovor je velik dosežek. Davčne spremembe v Sloveniji, ki je že doslej veljala za republikoz urejenimi davčnimi zadevami, so predvsem posledice tega dogovora.« • Koliko davkov vam uspe izterjati? Kaj pokaže Primerjava s preteklimi leti? Kako je v drugih republikah? ŠUŠTARŠIČ: »Na področju odmere in izterjave davkov smo v Zadnjih štirih letih dosegli v novomeški občini in v vsej republiki velik napredek. Da je tako, lrT|a precej zaslug tudi dogovor, ki velja dve leti, občine Pa zavezuje, da morajo izterjati 95 odst. davkov. Če 'zterjajo manj, se v naslednjem letu za enako vsoto zmanjša občinski proračun. Če izterjajo več, se za enako vsoto proračun lahko poveča. Občina ima zato seveda interes za čimvečjo izterjavo. Ko je ta dogovor veljal prvo leto, smo mi izterjali le 91 odst. davkov, zara-. česar je bila občina v proračunu »prikrajšana« za 2?0 starih milijonov Za občino je ta sistem denarno ugoden, mi pa se pri izterjavi, ki mora biti čimvečja, srečujemo z vsem mogočim, z velikimi socialnimi Problemi, čeprav je sistem olajšav dobro urejen, Predvsem za kmete Lani smo imeli Ie3 odst. nepobra-n'h terjatev, precej pa je bilo vknjižb na premoženje« PAVLIN: »Kako je z izterjanostjo davkov v drugih republikah, nimamo podatkov Marsikaj pa povedo že Podatki o izredno slabem plačevanju elektrike, stana-rine, kurjave itd. Davki so pri plačevanju vedno zadnja Postavka« POLOŽAJ KMETA SE JE ZELO IZBOLJŠAL • S kmeti kot davkoplačevalci imajo države najdlje opravka. Kako je sedaj pri nas z obdavčevanjem Kmetov? Šuštaršič: »Sedaj SO' kmetje obdavčeni večinoma po valoriziranem katastrskem dohodku. Obveznost -Se jim zniža za 70 odst., če prodajo zadrugi vse tržne Presežke proizvodnje, in za 40 odst., če prodajo polo-V|co tržnih presežkov. Za kmete poznamo še celo ^rsto drugih olajšav, ki pa skupaj ne smejopresegati tirih petin davčne osnove. Olajšave pri plačilu-davka lrna kmet, ki šola otroke, ki se mehanizira, ki se Izključuje v tržno proizvodnjo, ki je ostarel itd. V anskem letu smo predpisali za 24 miflfonov dinarjev avkov in v tem znesku so že vštete nekatere olajšave, u^-kriadno pa smo priznali zji okoli 5.5 milijona di-narjev ekonomskih in socialnih olajšav. Zanimivo pa )e- da nam je lani uspelo izterjati od kmetov kar 96 odst. davkov, medtem ko smo jih v preteklih .letih od 70 do 75 odst. Tudi pritožb ni bilo veliko. Od 11 tisoč kmetov, ki smo jim odmerili davek, se jih je pritožilo le 8, skupaj pa smo dobili na odmero davka 170 pritožb. Pri tem je treba vedeti, da se je lani kmetom za trikrat do štirikrat povečala obveznost. To le kaže, da se je ekonomski položaj našega kmeta bistveno izboljšal. Sedaj pa je že v sistemu dpločeno, da se katastrski dohodek uskladi vsaki dve leti, da ne bo takih skokov. Drugo so seveda vsi prispevki, ki jih mora kmet plačati (za zdravstvo, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, za varstvo pred točo itd.), ki so še precej hujša obremenitev. Tudi tu pa imajo nekaj olajšav, posebno, če jih doleti kakšna nesreča.* •* PAVLIN: »Po dejanskem dohodku je zaenkrat v novomeški občini obdavčen en sam kmet, še ta za rejo piščancev, pri kateri zemlja ni potrebna in ne vpliva na zaslužek. Torej je prav, da je obdavčen od dohodka' V, Sloveniji pa je še veliko takih, ki plačujejo davek od katastrskega dohodka. Ko je bilo v Novem mestu v pretresu obdavčevanje kmetov po dejanskem dohodku, smo ugotovili, da bi morali marsikomu dajati socialno podporo, saj na tako razdrobljeni zemlji ni pravega zaslužka.« • še poznate klasični rubež, ko je »dacar« odvlekel kravo iz hleva, če ni plačal davkov? VOVKO: »Klasičnega rubeža pri kmetu mi že najmanj 15 let nismo opravili. Največkrat zaleže že opomin ali predlog za vknjižbo na premoženje, da pridejo plačat. Zmeraj pa tudi to ne zaleže, predvsem ne pri starih, ki res nimajo s čim plačati. Tu potem naredimo vknjižbo na premoženje, da se davki poravnajo ob dedovanju. Smo pa lani zarubili avtomobile 17 obrtnikom. ProdatiTii bilo jiotrebno nobenega, saj so lastniki hitro prišli poravnat dolg.« SAMO PETINA REALNIH PRIJAV • Precej vroče krvi že več kot leto dni povzroča premoženjski davek. Zakaj? Kako je sedaj z njim? ŠUŠTARŠIČ: »Tu gre za dva davka: davek na posedovanje premoženja in davek na dohodek od premoženja. Davek od stavb še ni tako velik. Doslej je bila davčna stopnja 0,08 odst. od vrednosti stavbe, 70 kvadratnih metrov, kolikor naj bi bile povprečne stanovanjske potrebe, pa je bilo sploh izvzeto iz obdavčitve. Poslej bo to še ugodnješe, saj je izvzeto 120 red, tako da jih bo 80 odst. izpadlo iz obdavčitve, zaradi česar pa bo močnejša progresija. Ker se plačuje še prispevek za mestno zemljišče pa zaklonišče, seveda vse skupaj nanese in imamo z izterjavo precej težav. Posebno se ljudje razburjajo zaradi prispevka za zaklonišča, ki ga mi le pobiramo, kot nam naročijo. Slišimo pa jih seveda vedno mi, če tjudem ni kaj prav. Moram reči. da je bilo veliko težav že s prijavljanjem premoženja. Poleg tega ocenjujemo, da je bilo vsega petino realnihsprijav. Ljudje so v napovedih zmanjševali kvadraturo in vrednost hiš. So primeri npr. iz Novega mesta, ko so v vsej ulici približno enake (razkošne) hiše, dobili pa šmo eno realno prijavo, medtem koso drugi pisali smešno majhne kvadrature in nizke vrednosti. Prijavljenih je preko 7.500 stavb in vse preveriti je seveda težko, a pripravljamo ukrepe tudi glede tega, posebno v mestu. Stališče občinskega izvršnega sveta je, da moramo te zadeve urediti, davek pa bomo predpisali tudi za nazaj. Pri odkrivanju nepoštenih prijav nam veliko pomagajo sami ljudje, ki pridejo k nam in se jezijo, kako da sosed plača manj. Potem zadeve hitro stečejo. Veliko razburjanja je tudi zaradi obdavčitve vikendov oz. prostorov, ki se uporabljajo za oddih in rekrecijo. Trenutno je popisanih in obdavčenih okrog 700 vikendov, kar je 70 odst. vseh. Ugotavljanje lastnikov včasih ni najbolj preprosto. Največji problem je s tistimi vikendi, ki so povezani z gospodarsko dejavnostjo. Gre za »meščanske« zidanice, ki imajo poleg običajnih prostorov zidanice še bivalni del. Tega je veliko, saj po Dolenjski tako ni bilo moč dobiti gradbenega dovoljenja za čisti vikend. Mi smo problem rešili tako, da smo obdavčili le stanovanjski del vikenda. Pa tudi to lastnikom ni najbolj všeč. Imamo kar 50 pritožb na tovrstno davčno odmero. Mnogi se izgovarjajo tudi tako, da vikend sicer imajo, a ga ne uporabljajo za oddih. Da zapletov ne bo več, bodo formulacijo »ki se uporablja za« v zakonu zamenjali z »namenjen«. Res pa je problem, ker so ti vikendi obravnavani enako kot obmorski. Republiki smo zato poslali stališče, da bi vikende razdelili v tri kategorije. V prvi, kjer bi bila stoodstotna davčna stopnja, bt bili vikendi v obmorskih in drugih turističnih krajih, v drugi, kjer bi bila 50-odstotna stopnja, vikendi v vseh drugih krajih, medtem ko naj bi za vikende—zidanice ve- ljala 25-odstotna davčna stopnja. Kako bo to rešeno, še ni jasno. Upamo, da bo naš predlog sprejet, saj bo v nasprotnem zelo veliko revolta. Vse drugo razen čolnov je zaenkrat izpadlo iz obdavčitve, čeprav je bilo zelo veliko govora o obdavčitvi avtomobilov pa celo traktorjev itd. Za 159 odst. smo zvišali davek na dediščine in darila, ker so bile zelo nizke osnove, za 87 odst. pa je večja osnova pri prodaji premoženja.« NEVIDNA ZLATNINA, DRAGULJI IN SLIKE PAVLIN: »Tudi z davkorrf na dohodek od premoženja je veliko težav. Lastniki npr. ne prijavljajo podnajemnikov oz. dohodka, ustvarjenega s tem, podnajemniki pa prijavijo šele, ko se spro in gredo iz stanovanja. Če bi prijavili prej, to jim je jasno, bi davek plačali oni v obliki višje najemnine. Drugo je davek na dohodek v zvezi s preprodajami, predvsem avtomobilov. Tega je bilo zelo veliko. Kdor je znal pravi čas kupiti pravo stvar, je potem s preprodajo ogromnoza-služil. Tu država na more nič. Sedaj je tega nekaj manj, ker so tudi v trgovini avtomobili dragi, davek pa toliko večji, kolikor mlajši avto lastnik proda. Na roke nam gre tudi določba, da lahko sami določimo davek od ocenjene prometne vrednosti ne glede na znesek v pogodbi. Med ljudmi je največji odpor ravno pri plačilih davka na premoženje. Le 20 do 30 odst. jih samih plača davek, vse druge terjamo z opomini, vse do rubeža. Se naprej pa ne moremo nič tistim, ki so vlagali v slike, zlatnino, krzna itd., ter tistim, ki so pravi čas kupčevali z devizami, od katerih imajo še sedaj koristi, vsi mi pa delamo za razlike. Poanta našega celotnega davčnega sistema je žal ta, da se ne splača biti pošten. Poštenjak vse po pravici prijavi in plača, drugi pa se izmikajo in krasno živijo.« • Posebno bodejo v oči nekateri obrtniki z na zunaj zelo razkošnim življenjem, dragimi avtomobili, velikimi hišami itd., ki pa prijavljajo zelo nizke dohodke. Kako je torej z obdavčevanjem obrtnikov? Kakšne izkušnje imate v poslovanju z njimi? VOVKO: »V letu 1984 smo odmerili davek 930 obrtnikom. V tej številki je zajetih tudi 36 intelektualcev. Obdavčili smo tudi 38 »šušmarjev«. Od 137 avtoprevoznikov jih je davek plačalo, le 18, od 72 gostincev je davek plačalo 8 obrtnikov in od 395 drugih obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, jih je davek plačalo le 78. Očitno je, da velika večina tistih, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, davka ne plačuje. Prispevke za sise še plačajo, splošne porabe pa ne financirajo, kar ni sprejemljivo. Oblikovanje predlog, da bi neki minimalni davek plačali vsi obrniki, tudi tisti, ki s prijavljenim dohodkom nimajo osnove za davčno obveznost. Absurd je, da obrtnik s petimi delavci, ki tudi očitno živi na veliki nogi, nima ostanka dohodka za plačilo davka, neki .urarček' pa.« ZAKONITE MOŽNOSTI IZMIKANJA PAVLIN: »Obrtnikom smo mi lani povečali davek glede na napovedi skupaj za 34 odst., kar pomeni 7 starih milijard! Za 2 do 3 stare milijarde smo povečali samo fiktivne račune. Povprečen obrtnik ima danes v dokumentaciji okrog 2 tisoč dokumentov, od katerih je vsak lahko vprašljiv. V§e več je že legalnih možnosti in poti za izmikanje plačilu davka. Prvič je to prenos prometa, ko obrtnik ne fakturira vsega, kar je naredil, oz. to naredi z enoletnim zamikom. Zanj dela inflacija pa še dohodek je manjši, ker je material porabil. Druga možnost, ki je zelo uporabljena, so fiktivni računi. Lani smo jih zelo veliko preverjali po vsej Jugoslaviji, vsaj j/se večje račune. Obrtnik, ki ima dohodek od manjše porabe materiala, kot je (slab) normativ, tega dohodka seveda ne prikaže, ampak ga s fiktivnim računom pokrije z nakupom drugega materiala. Za takšno špekula-cijo.smo že izrekli nekaj kazni, nekaj pa jih je v postopku. Največ legalnih poti za špekulacijo pa omogočajo kooperantska razmerja z družbenim sektorjem preko obrtne zadruge ali pa neposredno. Posebno poglavje so avansi. Obrtnik lahko ta denar porabi /a obratna. sredstva, lahko jih naloži v banko in kasira obresti, kar je danes vsekakor slabša variant. Boljše zanj je, če denar res vloži v material — to tudi delajo in imajo doma dveletne zaloge — in tako mu družba kreditira njegova obratna sredstva. Drugo so zadruge, preko katerih teče plačilo obrtniku za opravljeno delo. To mora biti storjeno v 15 dneh. Obrtnik tega denarja ne dvigne, ampak si v višini pozitivnega salda nakupi material in s tem deluje. Z vsem tem so nesluteni.dobički. Poslej pa bodo morali obrtniki storitve fakturirati v 7 dneh, kar je zanje huda kazen. Ena od špekulacij je tudi fiktivno zaposlovanje zakoncev, skupne delavnice, ko so venem prostoru po? brti, delajo pa iste reči, z istimi materiali. Zaposle .avadno sploh ne vedo, .čigavi' so. Vse skupaj je namreč le umetna delitev zaradi števila zaposlenih in skupnega prihodka. Pri nas je vsega 10 do 15 odst. napovedi obrtnikov, ki se potem ne spremenijo. Načeloma moramo dvomiti o vsakem dokumentu, vse je treba preverjati, zato je pri delu inšpektorjev zelo pomemben subjektivni faktor. Dokler ima inšpektor 35 tisočakov osebnega dohodka,, obrtnik, katerega pregleduje, pa najmanj trikrat več, težko pričakujemo od davčnih delavcev kako superkvaliteto. Vedeti pa !e moramo še nekaj, vsaka sprememba napovedi še ni najden poskus utaje ali davčnega prekrška. Velikokrat gre za neupravičene stroške. • Kolikšni so dohodki obrtnikov v novomeški občini? Kolikšen del predstavljajo davki od obrti v občinskem proračunu? VOVKO: »Skupen prihodek obrtnikov v novomeški občini .v letu 1983, po katerem smo odmerili davek v letu 1984, je bil 900 milijonov. Šteti so le obrtniki, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. Od tega smo jim odmerili 30 milijonov dinarjev davka. Jasno je, da 90 odst. davka plača 20 največjih obrtnikov. V občinskem proračunu pa je vsa obrt po davkih udeležena z okrog 15 odstotki.« PAVLIN: »Vidi se, da ugodno poslujejo tisti, ki so se vključili v izvoz, ki sodelujejo z ozdi, ki imajo prednostno proizvodnjo, pa tisti, ki nadomeščajo uvoz. Ta položaj jim omogoča visoke cene in velike dohodke. Davčna politika gotovo ni več nestimulativna, seveda pa bi bil obrtnik zares zadovoljen le, če bi mu kar vse pustili. Je vprašanje, kaj ne deluje normalno, če lahko obrtnik v 9 mesecih zasluži za vse leto in potem noče več delati. Slabše je v storitveni obrti, npr. pri frizerjih. Pa tudi tu srečamo vse mogoče. Problematično je ugotavljanje dohodka, posebno v gostinstvu, kjer prijavljajo od 13 do 15 tisoč dinarjev mesečne plače. Dvomim, da bi za tak denar delal kdo od jutra do večera. Red naj bi naredile registrske blagajne. Kazen za neuporabo je 5 do 50 starih milijonov. Ko so stanje pregledovali nepoznani inšpektorji z republike, so povsod ugotovili veliko napak. Če pridemo mi, ki nas poznajo, seveda listki kar dežujejo, drugače pa ne. Enako je z mehaniki, urarji in drugimi. Krivi so tudi uporabniki, ki zahtevajo račun le, če ga slučajno potrebujejo za zavarovalnico « • Kakšni so zaslužki delavcev pri obrtnikih? VOVKO: »Povprečni neto osebni dohodek zaposlenih pri obrtnikih v novomeški občini, ki jih je 698, je bil lani 19.600 dinarjev. Vemo pa, da delavci pri najmočnejših obrtnikih potegnejo 5 do 7 starih milijonov na mesec. ŠUŠMARJI SO NA OČEH • Lani ste obdavčili tudi nekaj šušmarjev. Jim je težko priti na sled? PAVLIN: »Zaslišali smo okrog 250 ljudi, ki naj bi se ukvarjali s šušmarstvom. Dokazali smo to 38 ljudem ter jim odmerili 98 starih milijonov davka. Za vrsto primerov.smo ppstopžk ustavili, nekateri, ki se s tem na veliko ukvarjajo, a jim tega nismo uspeli dokazati, pa so stalno spremljani. Pri tem žal nimamo nobene pomoči strank in obrtnikov, ki sicer ves čas vpijejo, da jim šušmarji odžirajo delo. Veliko šušmarijo delavci, zaposleni pri obrtnikih, z njihovim materialom, pa tudi delavci s tovarniškim materialom in orodjem.« • Kako je uprava za družbene prihodke usposobljena za tako odgovorno in obsežno delo, ki vključuje tudi izterjavo vseh drugih, ne le davčnih terjatev? PAVLIN: »Novomeška uprava za družbene prihodke ima 33 zaposlenih. Za občinske davke delamo približno petino časa, enako za republiške in zvezne davke, kar tri petine časa za sise. Kadrovska struktura ni ugodna. Imamo samo enega zaposlenega z visoko izobrazbo. Če že dobimo dobrege delavca, ga hitro izgubimo. Tudi osebni dohodki niso privlačni. Že dve leti iščemo inšpektorja, a ga ne dobimo. Kdo pa bo šel to delat za 35 tisočakov, ko delo ni niti najmanj lahke, pač pa je odgovorno? Slaba je tudi opremljenost davčne službe.- Čeprav gre za tako ključno službo, smo povsod zadnji. Deklarirajo je sicer vse lepo, delavci pa ne čutimo kakšnih premikov. Dobivamo stalno nove naloge, ki sicer so racionalizacija nasploh, od nas pa zahtevajo veliko dela. Vedeti moramo, da vsaka olajšava pomeni pri nas postopek, to pa je veliko dela, poizvedovanj. To ni administrativno-tehnično delo, kot bi mnogi radi prikazali. O vseh davčnih problemih bo v februarju ali marcu tekla besedah zborih občinske skupščine.« Zvone Šuštaršič Tone Vovko Marjan Pavlin priloga, dolenjskega lista Tfarrigr Opeko, beton, les in želežo, vse so iznajdljivi arhitekti vlili v prijetno kompozicijo. Na levi je Informacijski pult v podružnici stockholmske mestne knjižnice. Če Prijazna knjižničarka Lena nama je v bližnjem parku pokazala kul' cerkev z zvonikom, sredi terasna stanovanja, na desni pa kulturni center s knjižnico. Na informacije niso dostopne v domači knjižnici, jih bralci lahko takoj turnozgodovinsko znamenitost kraja: kako tisočletje star runsKi tem nivoju ni avtomobilov, tl so potisnjeni nadstropje niže. dobijo po telefonu; kamen. KAMNITE PRIČE PRETEKLOSTI Prvi znaki jeseni se že kažejo na drevju in na polju. Nebo postaja temnejše in noči vse daljše. Pogledi starcev, žena in otrok vse pogosteje zdrsnejo proti obali, proti ustju zaliva. Pričakovanje je vse bolj napeto. Zdaj zdaj se bo izza skal prikazalo belo jadro, zaslišala se bo zamolkla pesem veslačev in gromki pozdrav očetov, bratov, sinov, hrepeneče pričakovanih zakonskih mož. In polno bo lepih daril, nepoznanega in neslutenega bogastva iz daljnih, neznanih dežel. Ali pa ladje sploh ne bo? Se bo naselje pogreznilo v zimski sen v globoki revščini, lakoti in žalosti? Mladi Uli se v veselju razžari obraz, ko zasliši krepke moške klice iz zaliva. Ladja je tu! In njen Angar z njo. Pograbi Tora, rojenega to poletje. Pokazala mu ga bo, prvorojenca. Njemu, očetu, gospodarju. In že so tu. Ponosni, močni skačejo z ladje in množica d; e k njim. Vsakdo išče svoje. Ula visoko dviguje malčka. Naj ga vidi, ponosni oče! Vendar očeta ni. Še zadnji Viking je zapustil ladjo, Angarja pa ni. Ula pričenja razumeti. Letos je na vrsti ona. Temni se ji pred očmi. Nekje od daleč, iz mraka sliši bratov glas: »Bila sva skupaj. Boril se je kot lev. Padel je častno. Ne joči Ula, postavila mu bova kamen.« Tako nekako, sva si predstavljala, so moraji nastati runski kamni, kosvasev Skansnu, etnološkem parku, ustavila pred velikim kamnom in poskušala razbrati, kaj piše na njem. Kot kača se ovijajo stare pisave po kamnu in pripovedujejo o nekem davno minulem dogodku ali človeku. Zaman sva si belila glave. Starogermanska pisava, tako imenovane rune, se nama ni dala razvozlati. Pa tudi če bi se, v staronor-dijščini nisva preveč vešča. Ker pa sva hotela napisom priti do dna, saj naju je v spominu še vedno žgečkalo vznemirjenje, ki sva ga občutila v mladih letih ob branju napetih vikinških zgodb, sva se odločila, da bova šla stvarem do konca. NAMESTO KAMNA — NAJMODERNEJŠA KNJIŽNICA Povedali so nama, • da je na Švedskem ohranjenih še več kot tri tisoč runskih zapisov in da bi v naravi take, kot so bili kamni nekoč in na istem mestu, še najlaže našla v Up-plandu, pokrajini severno od Stockholma, kjer jih je največ ohranjenih. Sedla sva na podzemsko železnico in se odpeljala proti severu mesta, v Kisto, najnovejše in najmodernejše stockholmsko predmestje. Kakih petnajst minut sva se vozila globoko pod zemljo, potem naju je nenadoma oslepila močna sončna svetloba. Proga se je dvignila iz podzemlja na visok viadukt in vlak se je ustavil sredi predmestnega središča, v višini streh. Tako se je podzemska železnica nenadoma prelevila v nadzemsko. Izstopila sva in začudeno opazovala strehe poslopij, med katerimi sva se znašla. Nič nordijskega ni bilo na njih. Prav po sredozemsko so lomljene, pod njimi pa se šopiri razgibana arhitektonska igra Visoko nad cestnimi vozlišči, parkirišči in kar med strehe poslovnega in trgovskega središča modernega predmestja Kista te po vitkih viaduktih pripelje hitra podzemska železnica. Po nekaj sto metrih slikovite vožnje, z razgledom na zanimivo arhitektonsko reši-1 tev novega predmestja, vlak izgine v podzemlje in že po petnajstih minutah si v središču Stockholma. betona, železa in lesa —terasna stanovanja predmestnih prebivalcev. Celotno naselje je povezano z mostovi za pešce in kolesarje, avtomobilski promet pa je povsem umaknjen v spodnje nadstropje, v globoke vseke, ki vodijo do kletnih garaž pod stavbami. »Kje bi v tem modernem kolosu našla prastare spomenike, ki jih iščeva?« sva se spraševala z nemalo dvoma. Prijazna sopotnica, ki sva jo vprašala, je z roko pokazala na stavbo ob veliki fontani: »Tam vprašajta!« Res sva vstopila in se znašla v svetli in veliki podružnici stockholmske mestne knjižnice. Krajši sprehod po knjižnici je zadostoval za ugotovitev, da bi tej predmestni knjižnici morala pri nas zavidati tudi največja mesta. Police so nizke in lahko dostopne, knjižno gradivo pa je na njih urejeno pregledno in preprosto. Kakih štirideset tisoč kosov ima ta podružnična knjižnica, kot nama je povedala knjižničarka. Poleg tega ima celo vrsto dnevnih časopisov in revij, ki si jih obiskovalci brez vsakih procedur mirno vzamejo in sedejo z njimi v bližnji fotelj. Po branju vrnejo stvari na njihovo mesto. Če jim je med branjem dolgčas, lahko zraven poslušajo tudi glasbo: pri izposojevalnem pultu naročijo ploščo ali kaseto, dobijo slušalke in jih pri fotelju, ki ima za to posebno vtičnico, priključijo. Knjižnica ima več tisoč kaset in plošč od klasične pa do najmodernejše glasbe." AVTOMATSKA IZPOSOJA »Knjižnica je -urejena po najmodernejšem skandinavskem sistemu,« nama je povedala knjižničarka Lena Palm. »Letno se knjižna zaloga obrne štiri- do petkrat, kar nekako ustreza našim normam. Kot verjetno vesta, je pri nas knjižna izposoja visoka. Knjige so drage, zato si ljudje veliko izposojajo. Pa tudi v knjižnico radi prihajajo. To je neke vrste krajevna dnevna soba. Vse informacije o kraju samem dobijo tukaj, kar je zlasti pomembno zato, ker smo v tem’kraju vsi novi. Če pa kakšne informacije ali literature tukaj ni, smo povezani s celotnim stockholmskim knjižničnim sistemom. Tako dobimo podatke po telefonu takoj, želena knjiga pa je potem pri nas najkasneje v nekaj dneh. Izposoja je avtomatska. Pri izposojevalnem pultu je kamera, ki izposojo zabeleži, potem pa se vsi podatki in kontrola prenesejo na centralni računalnik. Tako imamo zelo malo administracije.« Z zavidanjem sva s knjižničarko hodila po knjižnici. Ko je zvedela, da sva Jugoslovana, naju je popeljala še k polici,. kjer imajo nekaj sto knjig v srbohrvaščini. Poleg njih je stalo tudi več slovenskih. Kar milo se nama je storilo, saj kaj takega vtem predmestju res nisva pričakovala. »Zal si vaši rojaki bolj malo izposojajo,« je dodala najina spremljevalka, midva pa sva v opravičilo zamomljala, da pri nas pač nimamo tako izrazitih knjižničnih navad. Kakšne imamo ljudske knjižnice, kako borna je njihova oprema in kako malo damo pri nas za nov knjižni fond, o tem sva bila seveda raje tiho. Ob vsem bogastvu te knjižnice bi skoraj pozabila, po kaj sva pravzaprav prišla. »Zanimajo naju runski kamni,« sva končno le povedala in žq nama je pričela knjižničarka zavzeto pripovedovati, medtem ko je pred naju kopičila goro literature o zgodovini Vikingov, o njihovih pohodih v južne dežele, o trgovskih stikih in vojaških, predvsem roparskih podvigih. Švedi so zelo ponosni na svojo zgodovino in brez kančka sramu tudi priznajo, da so njihovi predniki sicer veliko trgovali, večkrat pa so si, namesto da bi odprli mošnjo, v tujih mestih blago nabrali kar s silo. Norveški in danski Vikingi so obvladovali predvsem zahodnoevropske obale vse do Sredozemlja, švedski pa so po ruskih rekah prodirali v notranjost celine, preko razvodnic, kot nekdaj Argonavti, zvlekli ladje po suhem in potenj zapluli vse do Kaspijskega in Črnega morja. Potrkali so tudi na vrata Bizanca in se udinjali pri bizantinskih cesarjih kot telesna straža. RUSIJO ZDRUŽIL ŠVED Švedski zgodovinarji pripovedujejo tudi, da je bil Rurik, poglavar Vikingov, tisti, ki je postavil temelje ruski državi, in da se Rusi imenujejo pravzaprav po Švedih. Iz Roslagena na Švedskem je prišel Rurik z vojsko preko finskega zaliva in ustanovil naselbino Novgorod, od koder je potem obvladoval velik del ozemlja, predvsem ob rekah. Njegovi nasledniki so vladali Rusom celih sedemsto let. In ker so domačini klicali Švede ljudje iz Roslagena, se je ščaso-ma ustalil naziv Rus za vse prebivalce na ozemlju, ki so ga imeli pod oblastjo. Spomladi, ko se je odtajal led na rekah in morjih, so se vikinški vojaki podati na plovbo. In ko so se vrnili, So postavljali runske kamne. Eni so opevali veličino in junaštvo tistih, ki se niso vrnili, na drugih pa so samozavestni poglavarji dali opisati svoje vojaške podvigč, ki naj bi še pozne prednike spominjali nanje. Precej runskih kamnov se je ohranilo do danes, veliko pa jih je že izdolbel zob časa. Na ohranjenih sta razvidni predvsem.dve vrsti pisave. Stare rune, tiste do devetega stoletja, so imele štiriindvajset znakov, med 9. in sredino 11. stol., ko je bilo postavljeno največ kamnov, pa so imele le šestnajst znakov. Še bi poslušala prizadevno knjižničarko, pa se nama je mudilo, da bi videla in fotografirala pravi kamen. Tedaj se spomni knjižničarka, da je njene službe pravzaprav konec in da naju bo kar ona popeljala do te kulturne znamenitosti. Tako sva končno prišla do cilja. Knjižničarka nama je prevedla besedilo, ki je že dobro tisočletje vklesano v kamen in govori o slavni preteklosti te ponosne nordijske dežele. Po zaslugi neznanega umetnika, ki je s skrbno roko klesal rune, jih umetelno zvijal v kačasto izpoved, je iztrgan pozabljenju kančke preteklosti. K SONCU, SOL—VEND Zahvalila sva se spremljevalki in se polna vtisov napotila proti jugu. Bližal se je namreč čas, da zapustiva deželo jezer, temnih gozdov, polarnega sonca in valujočih polj rumene repice. Stockholm, najina skandinavska »baza«, je izginil za obzorjem in sledila sva pradavnemu klicu, ki je pognal stare Vikinge iz skromnih bivališč. Za soncem! Avtodom, najin zvesti spremljevalec, je zopet požiral kilometre in se bližal: morskim ožinam, ki ločijo Skandinavijo od evropske celine. Med potjo sva premišljala o teoriji, po kateri naj bi bili Slovenci pravzaprav Vikingi, ki so se v daljni preteklosti naveličali dolgih in mračnih severnih zim in se napotili, proti jugu. V stari nordijščini naj bi se imenovali Solvendi, torej tisti, ki so se obrnili proti soncu. Ta naziv naj bi se po stoletjih preoblikoval v Slovenci. < Naj bo ta teorija še tako za lase privlečena, nama je bilo kar všeč, da sva Slovenca in da nama ne bo treba čakati na dolgo skandinavsko zimo. ! Morda tudi zato, ker sva okusila, kakOi je tam vse drago, najina popotna mošnjička pa sta se skoraj docela posuši-! la. Najraje bi jo urezala kar počez preko evropske celine, da bi čimprejj ugledala vrhove domačih Alp, vendar sva se počasi le obrzdala. Nemško avtocesto sva že videla, z nje pa Nemčije ne kaj prida. Zato sva se usmerila k njenemu osrčju, znameniti dolini Rena. Deloma ohranjeno sporočilo na kamnu se glasi: »Bjdrn je dal postaviti ta kamen po svojem bratu ... Bog pomagaj njegovemu duhu in božja mati. Vklesal Višate.« Jubileji STOLETNICA ŠENT- JERNEJSKIH DIRK vozil član pripravljalnega odbora. Dirke na cesti sotiile vse do leta 1891, ko so tekmo prestavili na travnik ob cesti, ki je bil last gostilničarja Bučarja in kasneje Ivana Čampe. Tod je kmalo naslalo pravo dirkališče, na katerem so bile tekme z izjemo nekaj, let pred I. svetovno vojno in med njo vsako poletje. Sprva so bile dirke na delovni dan, kasneje pa so jih prestavili na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junij, podeželsko prebivalstvo se je tako laže udeleževalo prireditve, ki je skupaj z nepogrešljivo veselico trajala dolgo v noč. KAR Z DOMAČIMI VOZOVI Kot zanimivost zapišimo, da so spočetka tekmovali kar z domačimi vozovi, nekaj kasneje so se pojavile.še dirke z zapravljivčki in tekme jahačev. Šele po prvi svetovni vojni (leta 1926) je jahalno in dirkalno društvo za svoje člane in tekmovalce nakupilo prve dirkalne vozičke. In če je torej za razvoj dirkalnega športa v Šentjerneju leto 1926 po svoje prelomno, lahko to enako trdimo tudi za letnico 1924, kojedolenjski konjski šport dobil prvega plemenjaka za tamkajšnje toplokvrne kobile, čistokrvnega ameriškega žrebca z imenom Danko. Morda bo ob tem zanimiv podatek, da je danes na svetu okoli 70 pasem konj — samo v Evropi jih je preko 40 — vendar le nekatere ustrezajo strogim pogojem, ki jih postavlja konjski šport. Dirkalne konje začno praviloma šolati z osemnajstimi meseci, na tek- mah pa nastopajo že dveletni konji. Šestletstareživali navadno ne tekmujejo več na galopskih dirkah, po dvanajstih tudi ne na kasaških, pač pa še v skokih čez ovire ali jih vrnejo v kobilarne za prirejo. Prav vzgoja dirkalnih konj je poglavje zase. Za ilustracijo le podatek, da v ZDA v ta namen urijo preko 30 tisoč konj, njihove cene pa dosegajo prav vrtoglave številke. Le nekaj dni je star podatek, da so na tradicionalni dražbi kasaških konj v Harrisburgu v ZDA v vsega osmih mesecih prodali kar1.113konjvskupnivrednosti29in pol milijona dolarjev. Ni treba velikoznanja, da izračunamo poprečno teno konja, ki je znašala 26.550 dolarjev, kar je doslej najvišja vsota. Morda ne bo odveč tudi podatek, da je kobilarna Hannover lani prodala 122 enoletnikov v skupni vrednosti 6,6 milijona dolarjev, med njimi pa je bila tudi breja kobila Francy Donut, ki je doseglasvojevrsten svetovni rekord: zanjo je namreč kupec odštel 375.000 dolarjev (83 milijonov dinarjev). NE SAMO ŠPORT Tudi v Šentjerneju je skušala konjereja skozi desetletja kolikor toliko v korak s časom. Vse do druge svetovne vojne so bili rezultati zelo obetavni, saj je, denimo, ameriški kasač kot športni konj zavzemal 10 do 15 odst. vsega staleža, res pa, da je že takrat imel vse vidnejše mesto na'kmetijah težki gospodarski konj (šlo je za križanega posavca iz sosednje Hrvaške). Doslej znani viri govore, daso bile prve galopske dirke na ozemlju današnje Jugoslavije leta 1820 v Sabcu, kjer so čez 66 let ustanovili tudi prvo »Kolo jahača Knez Mihajlo«. V Slovenijo je ta šport prispel nekoliko kasneje. Prve kasaške dirke so bile leta 1874, le leto kasneje pa so v Ljutomeru ustanovili Dirkalno društvo. Natanko deset let kasneje je bil prvič gostitelj konjskemu tekmovanju tudi Šentjernej. Tako govore danes nekateri neizpodbitni dokazi. Nedokazano pa ostaja, kako je s pisanimi trditvami, da so bila tekmovanja s konji v Šentjerneju že v začetku 19. stoletja, še v času bivanja gozdarja in izumitelja Jožefa Ressla v Pleterjah. A kaj bi segali tako daleč v prbteklost, ko pa je bilo že z utemeljitvijo, da sega datum prvih šentjernejskih konjskih dirk v leto 1885, precej dela? Zbrani dokazi pa so vendarle dovolj prepričljivi. Že leta 1937 je Ivo Pirkovič zapisal, da so se prijatelji šentjernejske konjereje »pred več kot pol stoletjem odločili za javne nastope v obliki konjskih dirk«. Drugi, še bolj prepričljiv dokaz najdemo v dejstvu, da je jahalno in dirkalno društvo v Šentjerneju 7. julija 1935 proslavilo 50-letnico konjskih dirki temu dogodku je bila posvečena celo posebna značka, ki se je ohranila še do danes. Kranjska kmetijska dtužba s svojim konjarskim odsekom je bila tista, ki je spočetka kazala največ zanimanja, da se konjski šport na Dolenjskem udomači'. Seveda so imeli pri tem svoj račun: večja prodaja konj in tudi višja cena živali. Posli so jim nekaj časa kar dobro cveteli, sčasoma pa je prodaja njihovih konj vse bolj upadala. Vsa sreča, da ne na račun konjskega športa. Navdušenje nad vzrejo konj je celo preseglo pričakovanja in že za leto 1889 imamo ohranjen celoten spored dirk, ki so bile na državni cesti, start in cilj sta bila pri grobeljskem križu. Tekmovalci so na kilometer dolgi progi vozili posamično. Dirka je vodila do Šentjerneja, kjer so na trgu tekmovalci obrnili in se po isti poti vrnili do Grobelj. Da bi bilo vse po predpisih in pravilih, se je za vsakim, tekmovalcem kot sodnik Potreba po tovrstnih delovnih konjih je prišla še posebej do izraza po II. svetovni vojni, ko je postalo zagrebško sejmišče dolenjskemu kmetu osrednji nakupovalni center. Zares vsa sreča, da je kmalu prišlo do dosledne razdelitve pasemskih konj; Dolenjska je tako postala okoliš noričana, ki je še danes priznan kot izvrsten gospodarski konj, v primerjavi s posavsko-belgijskim križancem pa je veliko manj zahteven, ima pa tudi precej daljšo življenjsko dobo. In veliko zaslug za tovrstne uspehe pri konjereji na Dolenjskem gre prav šentjernejskemu klubu, ki mu še zdaleč ni zgolj za športne dosežke, pa čeprav bo letošnja proslava 4. avgusta namenjena prav stoletnici konjskih dirk. Veliko prezgodaj je danes govoriti o tem, kakšno bo avgustovsko slavje v Šentjerenju, obstajajo pa podatki o tem, kako je potekala prosjava 50-letnice na travnatem dirkališču pri Campovi gostilne Velika udeležba dirkačev in gledalcev je dajala slavju veličastno podobo, prav to pa je verjetno opogumilo takratne odbornike v klubu, da so pričeli misliti o novem dirkališču. Danes bi kljub še takšni zagnanosti le stežka uspelo kaj podobnega, takrat pa so komaj tri leta po velikem slavju priredili novo veselico. Z velikim pompom so leta 1938 proslavili novo, pol milje dolgo in 8 metrov široko dirkalno progo, za katero so bili najbolj zaslužni Franc Jerele, dr. Dušan Reja, Beno Gregorčič, dekan Anžič, Mencin, Recelj, Vodopivec, Košak, Kerin, Kocjan, da ne naštevamo vseh. Navdušenje za konjerejo pa je kmalu pobrala vojna vihre. Ne le da je v njei dobesedno izginila generacija ameriških kasačev, pa* pa je tudi povojno kar tragično navdušenje za vsesplošno mehanizacijo kmetijstva, ki je skoroda docela razvrednotilo konja kot delovno silo, opravilo svoje. Torej velja zahvala tistim nekaj zanesenjakom, ki so že leta 1946 na novo ustanovili društvo, ki se je le leto kasneje preimenovalo v Klub za konjski šport; njegov prvi predsednik je postal Franc Kerin iz Podbočja. IZJEMA JE BILO LE LETO 1956 Prve povojne dirke so bile v Šentjerneju 20. junija 1947, do danes pa z izjemo leta 1956 ni bilo poletja, ko v Šentjerneju ne bi bilo konjske prireditve. Doslej jih je bilo že 43, na njih pa kar 258 kasaških in 14 galopskih dirk, vmes pa še 18 preponaških tekmovanj in dve konjerejski reviji. Podatki za lansko leto kažejo, da je šentjernejski konjski klub po doseženih tekmovalnih rezultatih na 5. mestu za Ljutomerom, Ljubljano, Mariborom in Komendo, kar je vsekakor lep dosežek, še posebej, če upoštevamo, da so za Šentjernejčani celo člani konjeniškega kluba z Brda. Zanimivo je tudi, koliko denarja so slovenski hipodromi namenili kasaškemu in galopskemu športu v letu 1984. Lanski nagradni sklad v Šentjerenju je za dve prireditvi znašal 525 tisoč dinarjev, kar je bolj skromna vsota, saj so, denimo, v Ljutomeru izplačali 904.000 din, Ljubljani 820 tisočakov, Komendi 672 tisoč, da ne naštevamo naprej. Prav smešno nizka pa so ta števila, če jih primerjamo s tistimi v sosednji Avstriji, da ne govorimo o angleških rekordih. Iz dunajskega galopskega društva je podatek, da je lani znašala poprečna premija nc ■ dirko 40 tisoč šilingov, vsega skupaj pa so lastnikom in . rejcem polnokrvnih konj izplačali 6,6 milijona šilingov. Seveda dobi vse to pravo veljavo šele potem, ko povemo, da je njihov poprečni zaslužek na dirki 127 tisoč šilingov. Daleč od tega smo, da bi si lahko privoščili takšne zaslužke in nagrade, navsezadnje tudi družbena podpora konjereji še zdaleč ne daje mesta, kot bi si ga zaslužila. Še vsa sreča zatorej, da nekaj dajemo na jubileje. In stoletnica je zagotovo jubilej, iz katerega bi morali Šentjernejčani na račun preteklosti in prihodnosti poleg slave, ki je zastonj, iztržiti vsaj dograjeno ih urejeno dirkališče. BOJAN BUDJA Nesporazumi tur V začetku novembra 1983 je začet veljati odlok o določitvi lovskogojitvenih območij v SR Sloveniji, ki je bil sprejet na podlagi predloga Lovske zveze Slovenije in Skupnosti organizacij združenega dela za lovstvo in ribištvo SRS ter na podlagi mnenj občinskih skupščin v Sloveniji. S tem odlokom je bilo določeno tudi 6. kočevsko-belokranjsko lovskogojitveno območje. V odloku piše tudi, da so ta območja podlaga za združevanje lovskih družin v njihove zveze. Vse bi bilo lepo in prav, če ta odlok med belokranjskimi lovci ne bi zbudil vala neodobravanja, včasih celo hude krvi in ogorčenja. Zdi se jim, da so opeharjeni, saj jim pred sprejetjem odloka ni nihče omenil tega, ha bodo ukinili Zvezo loVskih družin Bele krajine, sedež lovskogojitvenega območja pa bo le v Kočevju. "Nikoli sicer nismo trdili, da smo proti 6. lovskog-Pjitvenemu območju, vendar nam ukinitev Zveze lovskih družin- Bele krajine ne ustreza. Že za obdobje 1981—1985 smo s Kočevci načrtovali skupne plane za kočevsko-belokranjsko območje in smo še vedno za •o, da sodelujemo pri skupnih gospodarskih nalogah, vendar vse kaže, da bodo belokranjski lovci vztrajali Ph tem, da ostane naša zveza taka; kakršna je,- je Povedal Matija Jerman, predsednik izvršnega odbora Zveze lovskih družin Bele krajine. Težave so se začele, koso belokranjski lovci zyedeli, ha .bodo ostali brez svoje zveze in njenega sedeža v Črnomlju, kajti v enem gojitvenem območju naj bi bila tudi samo ena zveza, sedež le-te pa v Kočevju. Tako so lani februarja pripravili sestanek predstavnikov izvršnih svetov in Socialistične zveze obeh belokranjskih občin ter predstavnikov Zveze lovskih družin Bele krajine in Lovske zveze Slovenije. Določili so koordinacijski odbor, ki naj bi pripravil gradivo o tem, kakšna naj bi bila združitev kočevske in belokranjske lovske zveze. Gradivo so pripravili v Kočevju, v presojo so ga poslali vsem belokranjskim lovskim družinam. »Tisto gradivo je bilo že samo po sebi bolj odbijajoče kot prj-vlačno, vendar smo ga pustili v presojo več kot 700 lovcem v naših desetih lovskih družinah, saj na zvezi nismo želeli, da bi.nam kdo očital, da smo hoteli vplivati na odločitev naših članov. A od vseh družin smo dobili negativen odgovor,« pripoveduje Jerman. Po tem je sledila vrsta sestankov v enaki sestavi kot februarja, oktobra lani pa se je vključila tudi medo- bčinska Socialistična zveza. Iz Kočevja so predložili tudi osnutek poslovnika in pravilnika, kjer so predlagali ustanovitev kluba belokranjskih lovcev, s čimer se ti nikakor niso strinjali, saj s tem ne bi ničesar pridobili. Ostalo bi jim le šedruštveno življenje. V upanju, da bodo le našli rešitev organiziranosti v 6. gojitvenem območju, so se lani nekaj dni pred novim letom sestali člani, izvršnih odborov belokranjskih lovskih družin, izvršnega odbora Zveze lovskih družin Bela krajina in predstavniki Lovske zveze Slovenije. Na sestanku je skoraj 100 belokranjskih lovcev znova povedalo, naj belokranjska zveza ostane takšna, kakršna je, v okviru 6. gojitvenega območja pa bi s Kočevci sodelovala na tistih področjih, ki so skupna. »Če bi leta 1976, ko so sprejemali zakon o gojitvi in' lovu divjadi, bolje opredelili, kaj so gojitvena območja in kaj zveze, potem sedaj belokranjski lovci gotovo ne bi imeli težav, kajti razmišljali bi drugače in se raje priključili Novomeščanom, s katerimi smo v okviru regije Matija Jerman Pavle Starc povezani že na skoraj vseh področjih,« je prepričan Jerman. «Saj se ravnamo po smernicah 6. gojitvenega območja, ne moremo pa se strinjati, da bi opravljali le dela v lovišču, kajti potem smo zastonjkarski delavci, hlapci«, meni predsednik metliške lovske družine Pavle Starc. »Za nas je pomembna društvena dejavnost, ki je pri nas močno razvita. Zavedamo se namreč, da lovstvo ni le gospodarska', ampak tudi rekreacijska dejavnost: imamo strelsko sekcijo, pevski zbor, skupna srečanja na brakadah. Sicer pa smo prišli že tako daleč, da noben lovec ne razmišlja več ali je takšno združevanje pozitivno ali ne. Počutimo se izigrane, saj nam je bila reorganizacija vsiljena brez dokazil, brez projekta, ki bi potrdil uspešnost, boljše gospodarjenje v novi združitvi. Tega nam ni. predložil nihče niti nas ni o tem nihče prepričal. Res pa je, da izvršilni organi belokranjske zveze niso bili ekspeditiv-ni in Kočevci so lažje prodrli s svojimi predlogi. Se mnogo mnenj, pripomb, pritožb, utemeljitev je sliš&ti med belokranjskimi lovci. Nihče med njimi ni proti skupni gojitvi divjadi, čeprav je res, da na Kočevskem dajejo prednost jelenjadi, prašičem in medvedom, v Beli krajini pa šo naravni pogoji za malo divjad in perjad, Belokranjski lovci čutijo, da gre za odtujitev njihove celotne organizacije, kajti že samo s tem, da bi bil sedež le v Kočevju, bi bili odmaknjeni. Zveza lovskih družin Bele krajine namreč sedaj skrbi za izobraževanje lovcev, pripravnikov, za družabno življenje, kar pa bi bilo potem ovirano, če ne celo onemogočeno. Očitno je, da zakonodajalec v odloku ni upošteval družabne dejavnosti, ki je med belokranjskimi lovci tako zakoreninjena. Omejil se je le na stroko, lovstvo, če pa že sledijo interesom stroke, morajo gotovo slediti tudi interesom ljudi, ki na tistem področju živijo in delajo. Če bodo prisiljeni v nekaj, s čimer se ne strinjajo, potem je.gotovo, da zaželenega učinka ne bo, pa četudi je z vidika stroke vse idealno postavljeno. Morda je res, da pri Zvezi lovskih družin v Ljubljani niso. bili pravilno seznanjeni z življenjem belokranjskih lovcev, čudno pa je, da kljub tolikemu sestankovanju, pojasnjevanju, prepričevanju in dopovedovanju ostajajo stvari tako rekoč na isti točkrkot pred letom dni. ‘M. BEZEK 1 ■ Pri starih Novomeščanih Z motorjem čez Ameriko DOLGA JE POT PROTI JUGU Dolga je pot iz Dolenjske do Južne Amerike in nazaj. Petanjst mesecev in skoraj 80.000 tisoč kilometrov v mojem primeru. In dobra polovica te poti je bila prevožena na sedežu motorja preko ogromnih prostranstev in puščav Združenih držav Amerike, večno nevarne in vroče Centralne Amerike, preko makadamskih poti- na robovih amazonske džungle in po štiri in več tisoč metrov visokih planotah južnoameriških Andov, kjer so se preproste indijanske vasice izgubljale v pozabljeni pokrajini. Težtfo je zdaj o vseh teh mesecih, srečanjih, dogodkih in občutenjih napisati nekaj reportaž in verjeti, da mi bo uspelo preliti vanje vsaj droben delček vsega, kar je šlo v tem času skozi mene in pustilo tam svoje sledi. Verjetno se je začelo že pred šestimi leti, ko sem z malim 100-kubičnim suzukijem tri mesece potoval preko centralno afriških džungelskih poti, zorelo na naslednjih potovanjih po Ameriki in Daljnem vzhodu in se dokončno razvilo pred približno letom in pol, ko sva skupaj z dekletom poletela z Brnikov proti daljnemu New Yorku: ideja in žetja, da pridem kot prvi Jugoslovan z motorjem okoli sveta. Leta potovalnih izkušenj in dolgi meseci priprav so bili za mano, dokumenti so bili urejeni, popolnoma svež potni list je imel v sebi dragoceno ameriško vizo, »rumena karta« je bila dokaz, da imam za sabo vsa potrebna cepljenja za potovanje preko tropskih dežel, študentska ter novinarska izkaznica pa sta bili tam za primer potrebe. V žepu so bili poleg Eurocard kreditne kartice naloženi dragoceni potovalni čeki: 6 tisoč dolarjev, rezultat polletnega mornarskega dela med Indijo in Japonsko, prispevki nekaj pokroviteljev (Iskra, Krka, Pionir, SCT, Jat, Kompas Eurocard) ter vnaprej izplačani honorarji za knjigo ter časopisna in radijska javljanja, ki bodo nastala na poti. Romana, sicer tudi študentka novinarstva, si je denar zaslužila kot turistični vodič s poletnim delom. Z menoj naj bi ostala le prvi del poti, predvidoma do Mehike. In sva bila tam. Z veliko ljubezni in prijetno domačnostjo, ko sem že tretjič ponovno zakoračil po ulicah New Yorka in iskal primeren motor, s katerim bi lahko začela najino pot. Neumno bi ga bilo namreč kupovati v Evropi in ga potem z letalom vlačiti do Amerike. Po dveh tednih iskanja šVa ga dobila. Prelepa 550-kubična yamaha je bila to, v enduro terenski izvedbi, in vedel sem, da.je to motor, o katerem sem sanjal, ko sem se z malim suzukijem prebijal po brezpotjih centralne Afrike. Nekoliko nerodno je bilo sicer za prtljago, izpušna cev je bila dvignjena visoko pod zadnjici in sedež je bi! neudoben in podoben traktorju, toda kdo t)i se razburjal zaradi tega! Važno je bilo, da bom podobno kot z džipom, s tem motorjem lahko prišel kamorkoli že, in to je razblinilo vse dvome o pravilnosti nakupa. POŽAR MED VOŽNJO Toda malo prezgodaj. Po sto kilometrih vožnje po avtocesti so začeli vozniki hupati okoli rnene in Romana je nekam čudno nepotrpežljivo vpila na sedežu za mano. Ustavil sem in bilo je vredno ustaviti: stranska torba, vržena preko sicer izolirane izpušne cevi, je gorela, v njej moja splana vreča in skupna oblačila! Po sila prepričljivem gašenju sva ugotovila, da to tudi sicer ni motor za dva človeka Bilo mi je kar hudo pri srcu ob sklepu, ki sva ga že v naslednji uri spravila skupaj: motor bo treba zamenjati! sebi vse, kar je bilo za doma. Vedno sem tudi rada delala na vrtu in še danes mi je to v največje veselje. Čim bo sneg skopnel, bom šla z motiko na vrt. Odkar pa živim sama, se čedalje bolj zatekam h knjigam. Brala sem sicer od nekdaj rada, le da v krogu večje družine nisem imela časa za knjige. Zdaj berem in berem, a se ne naveličam. Berem vse po vrsti, najraje pa imam stare kmečke povesti. To je svet, ki mi je blizu.« Čez zdravje se Požarjeva ne pritožuje. »Malokdaj sem bila pri zdravniku. Bila sem operirana, dvakrat sem bila v bolnišnici, sicer pa sem, hvala bogu, zdrava. Če me kje kaj trga, mi znanci prigovarjajo, naj grem po zdravila, jaz pa pravim: kaj bi hodila, tako staremu človeku ne morejo pomagati!« Recepta za^olgo in zdravo življenje Požarjeva nima, pravi pa, da ji krompir nikoli ni posebno dišal. Rada ima močnate jedi, makaroni ji niso preveč pri srcu, pač pa ji teknejo domači rezanci. Še vedno jih sama dela! Pravi tudi, da si po kosilu redno privošči kozarec vina, ker ji kislina prija. Kljub temu da Požarjevi ničesar nujnega ne primanjkuje, je med upokojenci, ki znajo pravzaprav čarati. Komaj 10.000 dinarjev družinske pokojnine dobi in trdi, da s tem kar izhaja. »Sama pridelam fižol; krompir in zelenjavo, ostalega malo kupujem, pa ne morem reči, da mi kaj manjka.« Ko pa sva pokramljali tudi o nedavnem hudem mrazu, me je znova presenetila: »V sobr sem kurila samo nekaj dni, sicer pa spim v mrzlem. Tako sem navajena. Nekaj dni nisem šla iz hiše, posedala sem v kuhinji in kurila. Če mi je bilo dolg čas? Meni nikoli, dokler imam knjige...« ‘ RIA BAČER KROMPIR Ml NI NIKOLI POSEBNO DIŠAL Na stopnicah Zadružnega doma v Bršljinu sem priletno stanovalko, z dvema košarama namenjeno v klet po drva, vprašala za Požarjevo Fani, eno najstarejših krajank Bršljina »Se norčujete? Saj to sem jaz?« je odvrnila. Skoroda ji ne bi verjela, kajti od človeka pri 89 letih ne pričakuješ, da bi iz prvega nadstropja hodil po stopnicah iskat kurjavo. Požarjeva pa je košari urno postavila na tla, me ljubeznivo popeljala v stanovanje in povedala svojo življenjsko zgodbo: »Rodila sem se v Matenji vasi pri Postojni. Moji starši so imeli majhno kmetijo pa trinajst otrok, od katerih nas je devet ostalo živih. Dva fanta je kasneje vzela še vojska. Eden je perdel pri Doberdobu, drugi je bil ob Precej manj zmagoslaven kot odhod je bil ponoven povratek v džunglo newyorških avenij. Ponovno sva poiskala istega trgovca in se odpeljala že naslednje jutro z novim motorjem — vraga novim, bil je to rabljen 450-kubični suzuki z dvema celindroma in skoraj že 20.000 kilometri na števcu! Toda važno je bilo, da se je potovanje končno zares začelo. Ponovno smo se poslovili od Gorenčeve Marinke, sošolke iz otroške osnovne šole, ki je že dobrih deset let poročena v New Yorku. Upal sem, da bo vsemu razumevanju navkljub ta stisk rok vsaj za nekaj časa končno tudi zacfnji. S strahom, ki me bo še nekaj časa spremljal skozi prenatrpanost ameriških velemest, sem ponovno zapeljal preko ogromnega mostu nad reko Hudson proti zahodu, v New Yersey. Dva meseca je trajala pot preko Združenih držav do mehiške meje.Preko Apalaškega pogorja, zahodne Virginije in Severne Karoline, skozi večno ravna prostranstva Mississippija in njegove mogočne reke, skozi Luisiano in njene noči, polne komarjev in vlažne vročine... Koliko nepovedanegajevteh kratkih besedah! Gostoljubje ljudi in nekaj redkih Slovencev, ki sva jih srečala na teh poteh, večerni ogenj v gozdu na robu ceste in večerje, ki sva jo pripravila nad njim, spanje nekje za cesto v popolni tišini in odmaknjenosti kraja ali v parku sredi mesta, kjer so nama za glavo celo noč tulili motorji avtomčbilov, policaj pa je prišel le toliko, da si je ogledal potna lista in nama zaželel lahko noč. Teksas in njegova razpotegnjena puščava sta bila vroča, prekleto vroča. Vozil sem v samih kopalkah in z mogočno črno čelado na glavi. V bičanju vročega zraka po koži sem čutil za sabo tako prijetno blizu mlado telo drage sopotnice... ZLOČINI V DŽUNGLI In vendar mi je San Cristobal de las Casas vsej prijetnosti navkljub ostal v spominu predvsem po zmešnjavi in po enem najbolj pomembnih dogodkov celega potovanja. Tam se je namreč začela zgodba, kise je končala z najinim izgonom iz Mehike! Kako naj jo opišem kar najbolj kratko? Dobro, od začetka: vojaški režim v sosednji Gvatemali je gotovo daleč najbolj krvav v sicer že tako živahni politični sedanjosti Latinske Amerike. Peščica veleposestnikov in bogatašev drži v svoji lasti večino zemlje in industrije, množice stradajo in iz obupa se rojevajo gverilska gibanja, ki želijo z orožjem spremeniti to socialno ureditev. Vojska v rokah bogatih političnih vrhov seveda udarja nazaj — in udarja krvavo,.zelo krvavo! Cele vasi gorskih Indijancev, ki nudijo potencialna zatočišča gverili, so dobesedno izbrisane s površja zemlje. Z letali in helikopterji vpadejo vojaki v naselje, pobijejo prebivalce, zažgejo revne kolibe — in konec! Nekaj deset ali sto ljudi včasih, z otroki, ženskami, starci vred. Nihče ne sprašuje, kdo je kriv in kdo nedolžen. To so zločini, kijih prekrije džungla in o katerih svet ne zve. Mogoče so celo preveč neverjetni za dvajseto stoletje in za moralne vrednote, za katere verjamemo, da so povezane z njim. Cele vasi Gvatemalcev, potomcev nekdaj mogočnega cesarstva Majev, ki je propadlo s prihodom Špancev v Novi svet, bežijo tako proti varnemu zavetju mehiške meje. To so pohodi, posejani s trupli, dolgi tedne in včasih mesece. V povprečju ena tretjina ljudi na teh pohodih umre, bodisi od lakote, bodisi od rafalov vojaških patrol, ki jim sledijo po brezpotjih. Na mehiško stran pridejo okostnjaki. Videl sem otroke, ki so bili preveč izstradani, da bi še lahko jedli. Edino transfuzija krvi bi jih še lahko rešila. Seveda je ni bilo... IZGON IZ MEHIKE In tako se začne drugo poglavje trpljenja gvatemalskega ljudstva. V več kot osemdesetih taboriščih vzdolž meje živi več kot 150.000 beguncev, katerih življenja visijo vedno na meji lakote in v strahu pred boleznimi in smrtjo. Mehika jim sicer pomaga — toda ob vladavini svoje mrhovinarske birokracije še vedno neprimerno manj, kot bi lahko. Rezultat tega so taborišča in življenje, ki spominja na zloglasne koncentra- > cijske kampe druge svetovne vojne. Nekaj tujih novinarjev je pisalo o tem in mehiška vlada je rešila problem na preprost ih »human« način: domačinom in tujcem je najstrože prepovedala dostop na področja ob neprijetni meji. Tuji novinarji so seveda na vrhu seznama nezaželenih. Dostop do taborišč kontrolira obmejna policija. In vendar sem prišel do njih. Skupaj z Romano in suzukijem smo se prebili do prvih dveh taborišč. Videla sva brezupnost življenja in skrajno revščino — in bila ujeta. Če pustim podrobnosti naslednfih dveh tednov, polnih zasliševanj in previdnega obtoževanja f vohunstva: bilasva izgnana iz Mehike. S tem se je meni ' na sila grob način končal prvi del potovanja. Romano, ki se je že tako in tako nameravala vrniti domov, je agent za vsak primer pospremil na letalo, jaz pa sem dobil desetdnevno podaljšanje vize in sila neprijeten ukaz: namesto sto kilometrov proti jugu v Gvatemalo kamor sem bil prvotno namenjen, sem se moral vrniti f štiri tisoč kilometrov daleč proti severu, nazaj v Združene države. S tem naj bi mi preprečili, da bi se še kdaj približal spornemu obmejnemu območju. Vozil sem nepretrgoma deset dni, na robu fizičnih in psihičnih zmogljivosti, sam S cesto, ki se je vlekla pred mano, skozi gorovja Sierra Madre, ob obali Pacifika, skozi puščavo severne Mehike. Pogrešal sem deklico, ki mi je bila mesece tako prijetna sopotnica, bolj kot mogoče kogarkoli predtem v življenju. V čudni praznini v duši sem se ob večerih napil tequile in zaspal v spalni vreči nekje za robom neskončne ceste. Na- • slednje jutro so se daljave in kilomefri ponovno odprli pred mano. Yuma, Arizona: puščavski motorji, prirejeni za vožnjo po pesku zamenjujejo naše zimske radosti. Po desetih dneh sem prispel v Arizono, Združene države. Bil sem utrujen in čudno nemočen v svojih željah. Toda-vedel sem, da hočem nadaljevati pot. Vedel sem tudi, da imam v žepu po mehiški avanturi in po nekaj dragih popravilih motorja le še 600 dolarjev. Kaj naj storim s tako malo denarja nekje na drugi strani sveta in ponovno skorajda na začetku svoje poti? ZVONE ŠERUGA življenje, ko je z vaškimi fantalini preizkušal najdeno granato. Ko smo dekleta odrasle, smo šle služit. Jaz sem bila najprej v Lipici, nato v domači vasi pri trgovcu in gostilničarju, potem me je nemirna žilica zanesla v avstrijski Gradec. Rada bi se bila tudi naučila jezika, zato sem šla v samostansko kuhinjo pomagat sestram. Čez leto dni sem se vrnila domov in 24 let stara sem se omožila. Ker sem vzela bratranca, sva morala celo od škofa dobiti neko pisanje. Mož je bil s Pivke, železničar. Ko so Italijani po prvi svetovni vojski zasedli naše kraje, je bil kot Slovenec odpuščen iz službe. Ilegalno je prešel mejo in dobil delo v Mariboru. S prvim sinom Silvom sva šla kmalu za njim. V Mariboru sem rodila še drugega sina Bogdana, potem so moža premestili v Čakovec. Tam smo bili enajst let. Tik pred drugo vojno, ko so Slovence začeli tudi tam šikanirati, je prosil za premestitev v Novo mesto. To se je posrečilo in tako smo leta 1940 prišli v kraj, kjer smodoži-vli nekaj lepih obdobij, jaz pa tudi največ-hudega. Naselili smo se v Bršljinu, menjali več stanovanj, zdaj pasemžd31 let v zadružnem domu. Mož je bil tudi tu strojevodja, starejši sin Silvo, ki je v Čakovcu končal učiteljišče, se je tu zaposlil na železnici Sprva je pobiral staro železo, pozimi prezebal, da se mi je v srce zasmilil, ampak taki so bili časi. Čez čas je dobil delo v pisarni. Šel je v partizane, se srečno vrnil, po vojni je bil več let občinski tajnik, a ga je vzela bolezen. Mlajši sin je po vojni doštudiral in je zdaj inženir v Litostroju. Moj mož, ki je vse življenje garal, je pokojnino malo užival. Zbolel je za rakom in ta bolezen ga je hitro pobrala Udarci usode pa mi ob dveh smrtih še niso prizanesli. Strašno meje prizadela smrt Silvove hčerke Vanje. Še ni imela 18 let, ko je tik pred maturo v nekaj dneh umrla. Dva vnuka pa imam še v Ljubljani. Oba sta Mejo sva prestopila v Presidiu, malem puščavskem mestecu. 2e na prvi čpralki so naju hoteli ogoljufati in v mestu, kjer sva prespala prvo noč, so vse do jutra za vogali prepevali »mariachiji«, poulični pevci. Vedela sva, da sva končno v novem svetu in novi deželi. Mehika nama je več kot dva meseca nudila svoje lepote in eksotiko in vsaj tako radodarna je bila v septembru tudi s svojim zadnjim mesecem deževne dobe. Premočena in premražena do kosti sva privozila do zanemarjenih vaških hotelov v gorovju Sierra Madre. V gostilnah preko ceste so točili pulque in tequilo in življenje se je počasi ponovno vračalo v odmrla telesa. Skozi avenije, bogastvo in revščino šestnajstmilijonskega glavnega mesta sva se spustila proti pacifiški obali, preživela teden v ribiški vasici, zakriti s palmami, s čudovito, kilometre dolgo peščeno plažo, kjer sva v visečih mrežah spgla v družini preprostih revnih in zadovoljnih Indijancev. Zatem sva se ponovno dvignila v gorovja poleg meje z Gvatemalo. Dnevi so bili včasih temni, z nizko visečimi oblaki tik nad cesto in revnimi kolibami, v katerih je teklo življenje preprostih Indijancev. San Cristobal de las Casas, mesto, oddaljeno kakih sto kilometrov od gvatemalske meje, je čudovita mešanica stare španske arhitekture, množice turistov iz vseh koncev sveta in starodavnega življenja, noš in običajev številnih indijanskih skupin. V doma tkanih oblačilih so prodajali sadje in ročno izdelane spominke in bili pripravljeni vzeti v račun dolarje ali pa zadnji model japonske elektronske ure. Dva svetova sta se prepletala v enega samega in ustvarjala v sebi neko čudno zmešnjavo in prijetnost. že odrasla,, in kot slišim, se bosta kmalu poročila, Redno me obiskujejo.« V dokaj prostorni kuhinji Fani Požarjeve stoji tudi šivalni stroj, obložen s knjigami. Ko je videlaj da mi pogled kar naprej uhaja k stari singerici, je povedala: »Včasih sem veliko šivala, ker je bilo predrago, da bi kupovali v trgovini. Sama sem šivala moškim srajce in Na začetku poti: Romana in Francelj pred zgradbo Kapitol v VVashingtonu. priloga dolenjske * PREBRALI SMO odčarana knjiga Pozdraviti velja odločitev založbe Mladinska knjiga, ki je zadnje dneve lanskega leta poslala na knjižni trg 'knjigo štirjti partizanskih novel Edvarda Kocbeka, znano pod naslovom »Strah in pogum«. S to odločitvijo in dejanjem je Mladinska knjiga presekala zakleti vozel, v katerega je bila zapletena ta knjiga, odrešila jo je težkega bremena »neznanega znanega«, če tako označimo čudno nasprotje, da je namreč to Kocbekovo delo eno njegovih najbolj razvpitih, se pravi širokemu krogu ljudi znanih po naslovu, a hkrati najtežje dostopnih del, se pravi po vsebini dejansko neznano. Poslej je knjiga na voljo bralcem, da jo bero in se sami odločajo, da jo Sprejmejo ali zavrnejo kot dobro ali slabo branje, ni jim pa več potrebno tehtati jo po političnih predznakih, ki so jih na knjigo nalepili od leta 1951, ko je prvič zagledala beli dah. povojne književnosti, so se postavili kot zid med literarno delo in bralce. Izid »Strahu in poguma« zatorej lahko pozdravimo kot porušenje tega zidu. Knjiga je osvobojena in govori nam lahko le o tem, kar edino resnično je — literarno delo s stojo umetniško resnico. M. MARKELJ razkošje Knjiga je namreč v javnem spominu nekakšen »sinonim Kocbekovega političnega padca«, kot ugotavlja Andrej Inkret v spremni besedi »Pričevanje o brezumni slabosti in zadnji grozi«, natisnjeni v sedanji izdaji. Literarno vrednost knjige so več ali manj odrinili na stranski tir, delo pa zožili na raven idejne deviacije in ideološkega Prestopka. Knjiga je bila neposreden povod za politični obračun s Piscem. Vidmarjeva, Hacetova, Kranjčeva in druge nadvse kritične in odklonilne ocene so daljnosežno vplivale ne samo na Kocbekovo javno literarno delovanje temveč tudi na konec njegove politične ka-r|ere. Tako je knjiga izgubila svojo umetniško avtonomijo in se pogreznila globoko v politično opredeljevanje; v slovensko slovstveno zgodovino se je zapisala kot značilen primer zlorabe književnosti za politični obračun s pisateljem. Ta burna zgodovina knjige in dejstvo, da je več kot 30 letniso ponatisnili kljub zanimanju zanjo in kljub temu da je svojo umetniško moč navsezadnje izpričala tudi s tem, da so posamezne novele iz nje sprejeli v nekaj antologij slovenske Ko obračam strani nove slovenske pesniške zbirke, se mi nehote utrne Župančičev verz: »Kam bi s td pomladjo, nam je je preveč...« V primeru mojega soimenjaka in ob njegovih pesmih »Razkošje« bi mu ta Župančičev verz malo spremenil: Kam bi s tem razkošjem... razkošjem svojih občutij, spoznanj, intimnih doživetij sebe in sveta okrog. Treba ga je organizirati, ujeti v besedo, oblikovati, da si ga kot živ poetični organizem lahko postaviš predse kot poduhovljen kip, predse in pred druge, potem pa v svojem razkošju, časovnem in nadčasovnem, živiš naprej, ga doživljaš in spet nanovo poustvarjaš pa živiš v njem in z njim. Saj v pesniški govorici poet najgloblje ujame v čarovno mrežo besed , bitnost svojega časa in prostora, pa ne samo svojega. Saj če najde za svojo poezijo pravo besedo in tisti tajinstveni podton sleherne poezije, jo najde tudi za druge, to pa je hkrati osmislitev življenja in življenj pa tudi časa in sveta v njegovi biti in prabiti. Slišim, da Šali že od mladih nog rad oblikuje svoj svet tudi v lesu in glini, sedaj vidimo, da tudi v besedi. Inkarsemujevbesedi izoblikovalo, je sedaj »razstavil« v svoji prvi pesniški zbirki Razkošje kot predmete svoje besedne tvornosti — večje" in manjše. In priznajmo mu, da ti ubesedeni predmeti pred bralcem res zaživijo in živijo svoje posebno bivanje, ki je izraz in izrez pesnikovih in naših vsakodnevnih dni, hkrati pa še v svojem posebnem svetu nad njimi. Pesnik živi v »razkošju« svoje domišljije in stvarnosti, svojih občutij, spoznanj, slutenj, upanj in razočaranj. Vse to se prepleta, saj so razkošja življenja splet radosti in žalosti, iskanj in najdevanj in nemalokrat tudi v svoji nesmiselnosti polni najglobljega smisla, skritega pod naplavinami osebne in splošne usode in vedno znova odkrivanega, da sploh moremo z vedripo in upanjem nositi svoje življenjsko breme in nekrivdo za svojo usodo. Življenje je razkošje, toda v našem intimnem doživljanju, v preproščini sprejemanja sočloveka in sveta in razkrito-skrivnostnih življenj narave, ki živimo potopljeni vanjo. In prav s to naravo je Šali še posebno tesno povezan. Zatorej ima naslov zbirke »Razkošje« še svoj posebni -pomen. Izrazi ga že v motu, ki pravzaprav pomeni bistvo njegovega pesniškega ustvarjanja: »Razkošje je... živeti sredi ljudi, trat in polj«. In ta moto zaključi že kar z metafizičnim spoznanjem: »Razkošje je živeti samo, samo enkrat.« Prav v tem motu je bistvo, namen in pomen te Šalijeve zbirke, izšle ob slovesu leta 84. V naši lanski pesniški žetvi pomeni dober in klen klas. Morda so »Razkošja«, kot piše na ovitku, res izšla naključno kot odgovor na neki izziv. Naj bo to tudi res, vendar je založba Obzorja, ki je knjigo izdala, naredila, po starem rečeno, dobro delo za pesnika in ljubitelje pesniške besede.• Nemara je ob Šaliju vredno poudariti dvoje: prvič, da je intimen in obenem samosvoj lirik — Ves »sredi ljudi, trat in polj«. In drugo, kar preseneča, je to, čemur bi rekli: zgoščenost, premišljeno varčevanje z besedami in podobami, ki pa so prav zato oživljene in plastične. Precej let seje Šali ukvarjal z dejavnostjo, za katero je značilno prehudo "'razmetavanje besed in rekel bi, inflacija govorice in izraznosti, parol, v katerih manjka preproste, vsakdanje in razumljive Življenjske (in politične) modrosti. > Res je Šaliju treba priznati, dase je znal na kar pravšno mero omejiti v svojih člankih, zapisih in polemikah, vendar bi pričakovali, da se bo v svojih pesmih besedno kar preveč »razkošatil<<. Narobe — kot da je šele v svoji poeziji našel svojo pravo pot — preprostega človeka »trat in polj« in soljudi* to je klena, žlahtna preproščina, brez hrušča in trušča odvečnih besed. Šali je v teh pesmih, kot nam jih posreduje »Razkošje«, ves zgoščen na tisto, kar je bistveno iri kar pesem naredi za živ organizem. Njegove lirične izpovedi in podobe so navadno kratke — nekaj pesmi ima samo po dva, tri stihe, kot kak japonski haiku, toda ti stihi so polni globine in razsežnosti, recimo v Slutnji: (»Šepet, — bo poslednji? — v poljani ga žejno srkam... Mlečni mesec je vse tanjši in v logu se sova oglaša..«) ali v Prošnji (»Ne sprašuj, kako mi je. Vse, kar bi rekel, bi bile le besede.) In takih pesmi ima še precej. Ni namen tega prikaza razčlenjevati ali ugotavljati vse posebnosti, vsebinske in slogovne, vseh 92 pesmi, kolikor jih zbirka vsebuje, vso njeno ontološko in tudi metafizično poanto, njeno poetično razsežnost. Menim, da je Franc Šali odkril z njo svojo pravo podobo in tudi pot v novo, še bolj poglobljeno pesniško ustvarjanje. V njem je resnični poetični dar, in želimo mu, da ga z vso prizadevnostjo neguje. Ce je iskal smisel svoje biti in bitnosti v ovojem življenjskem času, naj ga še išče in najde v poeziji. V nji je doma, in na svojem! S. ŠALI iz izložbe /HIŠKO KRANJEC gruče Mladinska knjiga je v sodelovanju s Pomursko založbo izdala knjigo izbranih novel našega znanega pripovednika Miška Kranjca. Urednik izbora Janez Mušič je za to reprezentančno izdajo Kranjčevih krajših proznih deJ izbral devet novel, v katerih je prekmurski pisatelj dosegel svoj* pisateljske vrhove in v njih izrazitejše izpričalsvoj talent. Izbor je urejen kronološko In zajema štiri desetletja Kranjčevega ustvarjanja, od leta 1931, ko je izšla novela »Na valovil) Mure«, do leta 1972, ko je izšla »Lepa Vida preftihurska«; v središču pa stoji novela »Grlice« iz leta 1938. Po slednji je dobil skupen naslov celotni izbor. Tako urejena Kranjčeva besedila nam kažejo prehojeno pisateljsko pot kot zaokrqžen lok, ki ga nosijo omenjena tri najboljša kratka prozna dela" »prekmurskega rapsoda« (Slodnjak). Qd novele do novele sledimo temeljnim premikom v Kranjčevem umetniškem razvoju in doživljamo oblikovanje pisateljeve duhovne podobe, hkrati ko se nam razgrinjajo njegovi odnosi do ljudi, prekmurske pokrajine, življenja v različnih okoliščinah, izostreni »s posluhom za stvarno življenje okrog sebe in za notranje stiske predvsem malega človeka z obrobne slovenske pokrajine« (Mušič). Prekmurje in njegovi ljudje zaživijo pod čarobno močjo Kranjčevega pisateljskega peresa, z njimi pa se nam razkrivajo tudi nekateri ključni vzgibi človeškega življenja sploh. Pomembna obogatitev knjige je 60 grafično obdelanih fotografij pisateljevega sina Miška. Fotografije niso nastajale posebej za to knjigo, vendar se fotografska upodobitev prekmurskega sveta lepo dopolnjuje s svetom, ki ga izrisuje pisatelj v svojih novelah. Fotograf Miško Kranjec je bralcu približal vidno podobo tega sveta, z nekaterimi fotografijami pa zabeležil stvari, ki jih danes ni več. Kot je povedal ob predstavitvi knjige, mu je zanimanje za fotografijo prebudil njegov oče, potem pa je ob obiskih v rodni pokrajini sledil vzgibom ujeti v fotografski objektiv to, kar je opisoval oče. Naj še omenimo, da je urednik izbora Janez Mušič za knjigo napisal spremno besOtio »Resnica v umetnosti mora odsevati >vse življenjske odtenke, vse barvne preti ve, svetlobo in senco v kateri je začrtat pi* sateljevo ustvarjalno pot. J aškerc za današnje bralce Ce bi pesnikovo .vrednost določalo število objavljenih verzov, bi bil Anton Aškerc še danes, sedem desetletij po smrti, zelo visoko, če ne kar na samem vrhu slovenskega Parnasa. Če si prikličemo v misel vse, • s čimer je namnožil svoje zbirke in pesnitve, kar je sicer težko zaobjeti v eni sapi, bi bilo talko določeno njegovo mesto šp dolgo trdno in neomajno. Ker pa pesnikov in sploh umetnikov ne sodimo po tem, koliko so napisali,, ampak kaj, gre Aškercu precej nižja stopnica. Resje namreč, in tako mnenje se je ustalilo tudi v literarni' zgodovini, da tolikšna bera ne more vsebovati samo pesniško-zlato, ampak je skoraj nujno, da je poleg zlata tudi jalovina. In kot so do zdaj pokazali kritični pretresi Aškerčevega opusa, slednje pri njem ni tako malo. Za tako imenovano jalovino bi lahko šteli pesmi in tudi pesnitve, ki jih je Aškerc pisal v zadnjih letih svojega življenja, ko mu je umetniška moč že povsem opešala. Vendar vse to ne zmanjšuje Aškercu veljave tam, kjer je nesporna in potrjena. Pri celostnem branju se jasno pokaže, da leži glavna teža in vrednost Aškerčeve ustvarjalnosti predvsem v njegovih pripovednih pesmih, pri čemer so najboljše tiste, ki govore o slovenski zemlji, njeni zgodovini in njenih ljudeh. Poleg teh so kot celota zelo visoko Aškerčeve lirične pesmi. Kakovost drugih pesmi pa na splošno zelo niha, saj se iz nadpovprečnosti dvignejo le nekateri naslovi kakor tudi deli posameznih pesmi in pesnitev. To kvalitetno nihanje so upoštevali vsi pripravljalci izborov iz Aškerčevih poezij. Do zdaj jih je izšlo šest, prvi že leta 1913, leto po Aškerčevi smrti, zadnji pa leta 1971 v uredništvu Janeza Logarja. Čas je pokazaf, da je treba Aškerca ponovno izdati, predvsem ' tisto, kar lahko spregovori današnjemu bralcu. Te naloge se je lotil pesnik Janez Menart in tako smo nedavno od Cankarjeve založbe dobili novo miniaturko z Aškerčevimi besedili. Knjižica je' .-natisnjena v nakladi 5000 izvodov, kargomeni, da so jo založniki na-"'m8ni.fi kar najširšemu krogu ' bralcev. Takoj je treba dodati, da ' Se Menartov izbor precej razlikuje od .dosedanjih, je preglednejši, prinaša več besedil, ki jih prejšnji grfed.niki niso upoštevali, opušča pa tudi marsikaj, kar je bilo moč brati v dosedanjih izborih. Menart je Aškerčevo poezijo v : tem izboru razdelil v sedem tematskih oziroma motivnih sklopov. To so: zgodovinske balade in romance, balade in romance iz ljudskega življenja, socialne pesmi, miselne pesmi, popotne pe-Smr, domovinske pesmi in osebne pesmi. Najobsežnejši razdelek predstavljajo zgodovinske balade in romance. Celotni pripovedni del je razširjen z odlomki iz Aškerčevih pesnitev. Z izborom teh odlomkov, ki se zdijo umetniško prepričljivejši od pesnitev, je Menart slednje upravičeno rešil pozabe. Ob tem moramo povedati, da je marsikaj, kar so drugi uredniki uvrstili v svoje ' izbore, opustil, ker so ta besedila izgubila na aktualnosti in so torej za današnjega bralca manj zanimiva. ' Menart pa ni samo po svoje delal izbora, marveč je mnoga Aškerče-,va besedila tudi pesniško in predvsem jezikovno nekoliko po-snažil. Drugače povedano, Aškerčevemu starinskemu jeziku je nadel razumljivo obliko, opustil narečne besede in jih zamenjal s knjižnimi, predvsem pa zamenjal nekatere srbohrvatizme, ki jih pri Aškercu ni malo, z ustreznimi slovenskimi izrazi. Z vsfemi temi posegi »posnaženi« Aškerc se v pričujoči miniaturni izdaji bere skoraj tako, kot da bi pesmi napisal nedavno in ne že pred skoraj sto leti. S tem urednik ni opravil le hudo težavne in predvsem odgovorne naloge, marveč tudi nedvomno štiristoletna hiša slovenščine \ SVETO P\SN\Q 'A \ ftove 'txkm 1. f \ * * Med temeljnimi deli svetovnega slovstva ® Pii knjiga, ki, četudi je nastala v ozkem kviru in je njen prvinski namen religiozen, pripada 'kot temeljno slovstveno delo in kulturni spomenik vsemu človeštvu in vsakemu narodu, še prav posebej pa tistim evropskim narodom, ki svoje narodne identitete niso potrjevali z močjo in velikostjo, marveč predvsem v duhovni in kulturni sferi. Ta knjiga, ki je duhovno pojila in bogatila mnoge narode, je Sveto pismo ali Biblija. Letos praznujemo Slovenci častitljivo obletnico: štiristo let mineva od takrat, ko smo kot prvi med južnimi Slovani dobili prevod celotne Biblije, »Svetu pismu stariga inu noviga testamenta slovenski tolmačenu skuzi Jurija Dalmatina«. Ta naš veliki možje celih deset let življenja posvetil nadvse zahtevni nalogi v slovenščino prevesti jezikovno zelo zahtevna biblijska besedila. Kot luteran se je seveda naslonil na Lutrov prevod Svetega pisma, čeprav je znal grško in hebrejsko, torej oba poglavitna jezika, v katerih so pisani izvirni svetopisemski teksti. Ko je Biblija leta 1584 izšla, lepo vezana, v lepem tisku in opremljena z ilustracijami, je pomenila prvovrstno kulturno dejanje, za naš narod, skupaj s Trubarjevimi besedili in besedili drugih slovenskih protestantov pa je položila trdne temelje slovenskega pismenstva in književnosti. Še dandanašnji vidijo slovenisti v Dalmatinovi Bibliji pravo jezikovno umetnino. V počastitev te pomembne kulturne obletnice je izšel nov slovenski prevod Nove zaveze Svetega pisma. Izdal ga je Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, natisnila Delova tiskarna, opremil pa Design biro. Knjiga ima 768 strani, vezana je v rdeče češko platno, natisnjena pa je na posebnem tankem papirju, ki mu tiskarji pravijo biblijski. V knjigi je natisnjenih vseh 27 novozaveznih knjig: evangeliji, apostolska dela, pisma in Razodetje, vendar prevod besedil predstavlja le tretjino knjige, ostalo odpade na uvodna pojasnila in na zares obsežne in izčrpne spremljajoče opombe. Skupaj z referencami ob robu svetopisemskega besedila ponuja nova izdaja odlično oomoč za študij in preučevanje tega starega kulturnega spomenika, za verujočega pa seveda dragocen vir verskih resnic. Besedilo je prevedeno iz grščine, torej iz izvirnika, kot ga podaja znanstvena in kritična izdaja Svetega pisma Združenih bibličnih družb iz leta 1975. Slovenski prevod so opravili: O. Crnilogar, dr. K. Gantar, Alojz Rebula in dr. France Rozman. Pri zahtevnem delu so jim pomagali številni svetovalci in sodelavci. Prevajanje je trajalo cela tri leta. V posodobljenem prevodu so vsebinske in oblikovne novosti. Prevajalci so opustili dosedanje latinizirane oblike svetopisemskih imen in raje uporabili izvirno hebrejsko oziroma grško obliko osebnih in krajevnih imen. Izjemo so naredili le pri tistih najbolj znanih imenih, ki so se globoko usidrala v naš pojmovni svet. V vsebinskem pogledu so prevajalci sledili predvsem cilju, naj bi bil svetopisemski tekst jasen, razumljiv, misli natančneje izražene. Še posebno skrb pa so posvetili jezikovni in slogovni plati prevoda, saj je Sveto pismo od Dalmatina dalje tisti temeljni tekst, ki kaže razvitost slovenskega jezika. Dandanes sicer te vloge Sveto pismo nima. Slovenci imamo ustrezne strokovne knjige, kjer se slovenščina jezikovno oblikuje in normira. Kljub temu pa vsak prevod Svetega pisma lahko vzamemo kot potrdilo bogastva nekega jezika. Ob tem zapišimo še tole: kaj bi ne bilo prav, ko bi počastili štiristoletnico Dalmatinove Biblije še z izidom četrte, zadnje knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika? Mar ni to v jezikovnem pogledu današnja slovenska Biblija? M. MARKELJ pripomogel k temu, da bi Aškerca začeli brati tudi nekoliko drugače, kot smo ga do zdaj. j I. ZORAN PRIROČNIKI prva pomoč v družini Nesreče se ne dogajajo samo drugim. Kdaj pa kdaj dolete vsakogar, če ne prav njega,- pa vsaj katerega od njegovih bližnjih. Irvpr nesrečo ni treba v gore ali morske globine, veliko se jih dogodi prav tam, kjer se ljudje počutijo najbolj varne — doma. V takih primerih je dobro, če zna človek nuditi prvo pomoč sebi, otroku, zakonskemu sodrugu, staršem. Prva pomoč res ni drugega kot prvo ukrepanje, zavarovanje ponesrečenca in tisto najnujnejše kar kot nestrokovnjaki lahko nudimo, pravo zdravljenje ostaja v rokah zdravnika in drugih strokovnjakov, vendar pa je prvo ukrepanje dostikrat lahko življenjske važnosti. Zato sodi znanje prve pomoči med osnovna znanja, ki bi jih moral biti vešč vsak odrasel človek, njegove osnove pa poznati tudi mladostnik in do neke mere celo otrok. Priročnikov prve pomoči na knjižnem tržišču ne manjka, kljub temu pa je novost Mladinske knjige, ki se je odločila za natis prevoda izvirne angleške izdaje »Prva porpoč in preprečevanje nesreč«, vredna pozornosti. Knjiga je namreč zasnovana tako, da daje bralcu važne napotke o nesrečah m in kako /posameznih primerih ravnati z ozirom na vsakdanje razmere v družini. Ker so predvsem nesreče otrok in ostarelih doma kar pogoste, posvečata avtorja knjige Sue Cook in Nick Landon veliko pozornosti družini in varnosti doma, opozarjata na vse nevarne točke in domača opravila, ki so lahko vzrok nesreče, nato pa obdelata ukrepanje pri nezgodah, umetno dihanje, ravnanje pri srčnem infarktu, krvavitvah, nezavesti, zlomih, opeklinah, šoku, ug rizih in celo pri porodu. Knjigo zaključujeta z nasveti, kako ukrepati, če pride do nezgod na potovanjih in med počitnicami na morju, v gorah, na snegu itd. Odlika knjige je nedvomno poleg poljudnega in razumljivega jezika tudi v zelo pestrem slikovnem gradivu. Dostikrat slika več pove kot še tako izbrane besede. V družinski knjižnici te knjige ne bi smeli pogrešati. MiM priloga dolenjske MATI OTROKOM IN STARŠEM Povsod je lepo, a doma še najlepše, naj je domek še tako skromen. Če to reče Dragica Nunčič, prva slovenska učiteljica v tujini, ki že okrog 13 let poučuje otroke- naših zdomcev v raznih krajih Zvezne republike Nemčije, potem to ne more biti fraza. Dragica, rojena v Oplotnici, tam, kjer kopljejo granit, se marsikomu zdi, kot da je izklesana iz tega pohorskega kamna. Toliko volje, odrekanja in končno — uspehov zmore in doseže le oseba, ki se je tudi s srcem sapisala svoji stroki. Dragica Nunčič ima rada Krško, kamor je prišla pri 19 letih. Tam je rodila sina in si postavila dom. »Trdno si želim, da ‘se v letu 1986 za vedno vrnem domov. Svoja dva vnučka bi rada vzgojila v velika rodoljuba. To je tudi moja naloga v Nemčiji. Rada bi poleg tega veliko brala.« Stene njenega doma krasijo tudi dela takšnih mojstrov, kot so Jakac, Ciuha in Što-viček. Do vseh miniaturic ni bilo lahko priti, le nekaj je bilo podarjenih. Skulpturi Vladke Štoviček Nosečnica in Ciganka jo spominjata, prva na snaho, ki je pozirala umetnici, druga pa na Cigančke iz Nišajki jih je štiri leta poučevala v Darmstadtu. Nje vzgojiti in jim kaj dopovedati je bila tudi prava umetnost, toda križev in težav, a tudi redkih prisrčnih, veselih trenutkov je bilo za Nunčičevo naenkrat konec, ko so ti otroci s svojimi starši nenadoma zbežali v Pariz. Prva leta učiteljevanja v Stuttgartu in okolici so bila seveda najtežja, saj je bilo potrebno otroke za slovensko šolo pridobiti z obiski na domovih staršev. V teh prvih, skoraj osmih letih dela v Nemčiji je Dragico najbolj zabolelo, ko je nekoč prišla k slovenskim staršem v Ravensburg in se predstavila kot slovenska učiteljica, a ji je mati pomolila f^red nos zelen nemški potni list in ji med vrati zabrusila: »Mi vas ne rabimo.« V Stuttgartu so že februarja 1971 ustanovili slovensko društvo »Triglav« in v mali dvorani pri zavednem Slovencu Martinu Dolinšku, gostilničarju v Stuttgart—Ro-hru, ki je nasitil tudi marsikakšnega trenutno brezposelnega delavca, so kmalu pripravili prvo prireditev ob dne.vu mladosti v Nemčiji. Dolinšek se je medtem že vrnil v domovino in si uredil na Vrhu nad Boštanjem prijeten dom in lično urejeno gostilno, kamor radi zaidejo zdomci povratniki, ob božičnih in velikonočnih praznikih pa tudi delavci, ki so še na začasnem delu v tujini in so spoznali gostoljubnega gostilničarja že v tujini. Dragica je ustanovila slovenski društvi v Reutlingenu in Nagoldu, obe se že ponašata z desetletnico, zato je razumljivo, da je vez med šolo in društvom hotela ohraniti tudi v zadnjih petih letih poučevanja v Frankfurtu na Maini. Pri slovenskem kulturnem in prosvetnem društvu »Sava« skrbi za kulturo in knjižnico; vesela je, ko otroci pridejo prepevat in plesat v kletne društvene prostore na Metzlerstrasse 35, potem pa se zadovoljni vračajo na domove staršev, ki so še malo »potegnili«, da bi zaslužili kakšno marko več. Nunčičeva seveda vse to počne v svojem prostem času, ki pa ga zase pravzaprav sploh nima. Vsakih šest tednov je v društvu - C jva«, ki je zakoračilo že v 12. leto, prireditev, na kateri sodelujejo starši in otroci. Folklorni, dramski, literarni, ritmični in novinarski krožek niso le na papirju, saj hočejo učenci ob sobotnih popoldnevih v društvu dokazati, da znajo ceniti prizadevnost in ljubezen svoje druge mame — Nunčičeve, hkrati pa se v malce tekmovalnem vzdušju postaviti pred svojimi starši, s katerimi Dragica pripravlja ob sredah in četrtkih popoldne literarne večere o Ingoliču, Cankarju, Prešernu in drugih naših pisateljih in pesnikih. Ce ni Nunčičeve v »Savinih« prostorih, potem je tam le malo obiskovalcev, toda to se primeri tako redko, da skoraj ni vredno omembe. Da bo to držalo, kaže naposled tudi nadvse profesionalen odnos Dragice Nunčič do dela v oddelku slovenske šole, ki deluje v Frankfurtu v okviru nemške šole — zaradi pač nekoliko drugačne organiziranosti šolstva v deželi Hessen. Redoljubni Nemci so Dragico ob zadnjih božičnih praznikih nagradili s tremi dnevi izrednega dopusta, ker v petih letih ni zamudila niti ene šolske ure! To je zares lahko vzor za precej mlajših kolegic, zoper katere imajo naši zdomci veliko pripomb, češ da jim je vseeno, če odpade kakšna ura dopolnilnega pouka slovenščine. Take očitke naših delavcev v tujini bi morali pristojni v naši republiki, ki odločajo o učiteljih po svetu, skrbneje proučiti. »Sem kar ponosna, da imam življenjsko univerzo, mislim, da mi tudi ljubljanska ne bi dala večje. Tujina nas je naučila, kako je treba ljubiti domovino, da to ni le prazna bes.eda,« pravi Nunčičeva, ki ima učiteljišče. V slovensko šolo je pridobila že 118 otrok. Sodi, da jih je zdaj vključenih približno tri četrt s tega območja. Večina staršev se zaveda, da je slovenska šola potrebna, in ohranjajo stik z njo. V Frankfurtu poučuje Nunčičeva ob ponedeljkih, torkih in sredah tri skupine učencev (od 1. — 3., 4. — 6. in 7. — ,10. razred): v četrtek mora z vlakom v 50 kilometrov oddaljeni Darmstadt, kjer starši — zvečine so doma iz okolice Slovenske Bistrice — pridno pošiljajo otroke k pouku, čeprav se jih večina ne namerava vrniti. Ob petkih hiti Dragica s tramvajem v 20 km oddaljeni Offenbach in 28 šolskih ur je sklenjenih. V soboto popoldne ima malo šolo za 17 otrok v prostorih »Save« v Frankfurtu. In ponovi se zgodba: starši pripeljejo otroke, za Dragico pa so oboji otroci, ki so potrebni in deležni prave materinske skrbi in ljubezni. Zanjo pa bo, kot pravi, največje plačilo, če se bodo vsi njeni »otroci« vrnili domov, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale. PAVEL PERC Nemška vojna industrija je potrebovala čedalje več dobrih mehanikov in Tonetove navidezne kmečke idile je bilo kmalu konec. Premestili so ga v Nurnberg, kjer je skupaj z ujetniki vseh mogočih narodnosti v tovarni Mann sestavljal in popravljal motorje za tovornjake in oklopnike. »Tam sem med ujetniki spoznal Omerja Goliča iz Dobanovcev pri Beogradu,« pripoveduje Tone. »Dober človek je bil, predvojni komunist. Tudi v taborišču je organiziral partijsko celico. Enajst nas je bilo. Naša naloga je bila sabotirati stroje, ki so bili namenjeni za nemško vojsko. Dovolj je bil že napačno privit vijak, toliko da je motor zdržal poskusno obratovanje^ tovarni, pri obremenitvi na terenu pa mu je počil blok. Naše geslo je bilo: vsak sabotiram nemški motor nas bo pripeljal bliže koncu vojne. Nekaj časa je šlo, potem pa so nas odkrili; izdal nas je lastni tovariš, neki Poljak. Poljake in Ruse so takoj postavili ob steno in jih postrelili, nas druge pa zasliševali. Ker nismo ničesar priznali, so nas poslali v različna taborišča. Jaz sem prišel v Buchenvvald. Od vseh sem potem srečal samo še Čoliča. Po vojni meje poiskal in postala sva dobra prijatelja.« T udi v Buchenvvaldu je T one Petrič popravljal stroje, tokrat pod strogim nadzorstvom, tako da sabotaže niso bile več možne.'Sicer pa bi ga že najmanjša napaka stala življenje. V taborišče ni pronicnila niti ena vest o dogajanju na frontah, šele ko so okoli žičnih ovir zarohneli ameriški tanki, so se ujetniki zavedeli, da se nekaj dogaja. »Nacisti so postali zmedeni. Poskrili so se kot podgane. Tedaj se je zadeva obrnila. »Tisočero od trpljenja, lakote in udarcev iznakaženih rok se je stegnilo po krvnikih in terjalo zadoščenje za ponižanja, trpljenje in smrti: v svojem imenu in v imenu tistih tovarišev, ki so za vedno izginili v žrelu krematorija.« Po več kot štirih letih se je Tone vrnil v razdejano domovino, k mladi ženi Mariji. Šele sedaj mu je res prišlo prav vse znanje, ki si ga je z leti pridobil o strojih in mehaniki. »Pričel sem kot štirinajstleten fantič. K Škedlju v Kandijo sem se prišel učit iz rodnih Ravwacev blizu Suhorja pri Metliki. Prvo leto sem bil pri mojstru za hišno pomočnico, šele drugo leto pa sem bil lahko v delavnici. Tam smo sami ročno stružili rezervne dele in ulivali ležaje. To znanje sem dobro izkoristil po vojni, ko rezervnih delov ni bilo. Skoraj vse smo izdelovali sami in glej: stroji so vozili in nekateri takrat ročno izdelani"deli so bili celo boljši in zdržljivejši, kot so današnji serijski.« • Tone Petrič je bil tudi eden od ustanoviteljev novomeškega Avto-moto društva in pravi entuziast na tem področju. Precej šoferjev, ki še sedaj vozijo po naših cestah, se ima za poznavanje vozniških veščin, predvsem pa motoroz-nanstua, ki bi ga po Tonetovem mnenju moral imeti v mezincu vsak poklicni šofer, zahvaliti prav njemu. Ko sem odhajal od Toneta, je sonce še vedno sijalo. T udi na orumenele liste, ki jih je držal v rokah: tista redka pisma, ki jih je iahko poslal svoji mladi ženi iz taborišča. KRIEGSGEFANGENEN POST, je zapisano na njih z velikimi črkami, na rokopisu, ki ga je v daljnji deželi s tresočo roko pisal ujetnik, pa je štempiljka GEPRUFT — preverjeno. TONE JAKŠE VSAKDANJI KRUH NA TISOČ . NAČINOV GEFANGENENNUMMER: 8121 Slutnja pomladi je presekala dolgotrajen zimski mraz. Gorjanske košenice so se razgolile in z njih je topel veter zavel tudi v dolino in pobiral zadnje krpe snega s prisojnih pobočij. Le v grapah se je še v soncu belil sneg, žareč kot tisoče biserov. Človek in narava sta se oddahnila, osvobojena ledenega oklepa sta uživala bleščeče in že kar tople žarke zimskega sonca. Tudi Tone Petrič iz Birčne vasi se je dal premamiti toplemu soncu. Ko sem ga obiskal, je sedel na pragu domače hiše in z nožkom čistil ter pri-rezoval bekovje. Zaplesti bo treba raztrgane koše in košare ter pripraviti šibe za privezovanje trt v vinogradu na Ljubnu, in tj topli januarski dnevi, vsak posebej kot od neba podarjen in dragocen, so kot nalašč za fako delo. Tone je po poklicu avtomehanik, sedaj, ko ježevrsto let upokojen, pa rad prime tudi za vsako kmečko delo. Brezdelja namreč ni vajen. Pogovarjava se, medtem ko name! januarsko sonce greje čelo. Tonetovi stavki so kratki. Nerad govori o sebi. To, kar pove, pa naju hitro in kruto prestavi v drugi čas, poin trpljenja, lakote in smrti. Tone pa je tudi pri opisovanju teh grozot kratek. Z ironično trpkostjo pravi: »Kaj bi, lakote nismo trpeli. Nasekali so nam kolerabe in bukovega kruha, pa smo jedli kot prašiči. V kruhu je bilo več kot tri četrt bukovega žaganja, ostalo pa je bil žitni zdrob. Vsak dan je kdo izmed nas izginil. Iz visokega dimnika v krematoriju pa se je neprestano kadilo.« Pokaže mi kovinski obesek s svojo številko: GEFANGENEN-NUMMER 8121. To je bil v tistih letih on. In ni dosti manjkalo, pa bi ostala od njega le še ta ploščica s številko. Zloglasno nacističnb taborišče Buchenwald je zapustil le malokdo živ. Tone je imel to srečo. V Nemčijo je kot vojni ujetnik prišel že spomladi leta enainštirideset. Prvih šest mesecev je delal pri nekem kmetu, jedel pa skupaj' z domačim psom. Pri drugem kmetu, pri katerem je delal naslednjih šest mesecev, je bilo bolje. Kot izučen mehanik je popravljal kmetijske stroje in se s kmetom, ki nacistov ni maral, prav lepo razumel. Ta mu je tudi omogočil, da je prvič po enem letu prišel preko pisma v stik z ženo Marijo, katero je moral zaradi vojne že nekaj dni po poroki zapustiti. NAGRADA V DOLENJSKE TOPLICE GORAZD GRM iz Dolenjskih Toplic je imel največ sreče pri zadnjem žrebanju reševalcev male nagradne križanke iz 3. številke Dolenjskega lista. Žreb mu je dodelil knjigo »Lepo se nam godi« danskega pisatelja Finna Soeber-ga, ki s spretnim pisateljskim peresom s humorjem riše človeške usode. Nagrajencu čestitamo in mu želimo obilo razvedrila ob branju knjige. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 9. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Lepa knjiga čaka! PHIIIIIH prgiščel Umisli Čas vse preobrazi. U. FOSCOLO Provincialnost se kaže v prevelikem številu večnih resnic. L. VEG EL Kdor hoče biti resnično samosvoj, mora hiti predvsem gospodar svoje Prihodnosti, misliti in vedeti mora. za kaj in zakaj delu. M. K MFC L NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA MiJfr! Ji DL ŽIVLJENJSKA POT VRAZNI OBESEK MUSLI- MANSKI VLADAR KRILO RIM. LEGIJE VENEZIA DL KRČMAR PRIPADNIK NEKD. RODU V ITALIJI VRSTA GLASBIL . NEALK. PIJAČA DOMAČA ZlVAL/SL PISA- TELJICA [ j \ ll:. .. •<-*—^ i I \%% // BIBLIJSKI NOMADI * •’ GNAJS DEL TELESA/ MLEVEC ■SRED. A2. REKA/ OALM. MESTO ‘PRIPR. ZA' POMETANJE/TROJANSKI JUNAK . • - J ► ERBIJ/ KDOR UTIRA NOVO POT 0) POLENOV- KA PREKU- CUK PREGRIN- JALO/RA- STLINA ZAJEDALKA • EDEN OD IZ NAJOIT. FO-J TOGRAPUE/ ZIM. ŠPORT . TOKOVNI OOJEMNIK ENOTA EL SAMOIN-DUKCIJE/ OVCA GL M. JEMENA OZEK KOS . BLAGA CIGANI PLOVKA/ AER. VELETOK KONICA/ CIMOSOV AVTO SVETOVA LEC RANOCEL- NIK/ KUTINA KLICA TELIČEK EKSPLO- ZIVNO TELO ' NAOAV S00CEK AZ DRŽAVA Milijarda za starine Minulo leto bo v spominu vseh tistih, ki se ukvarjajo z javnimi dražbami, ostalo lepo zapisano. Slavne dražbene hiše, kot sta Sotheby in Christie, so odlično poslovale in s prodajo starih avtomobilov, umetnin, starin, vin in drugih redkih stvari zaslužile lepe denarce. V spominu bo leto 1984 ostalo tudi zaradi nekaterih rekordnih zneskov. Med že znanimi bogatimi kupci, kot so arabski šejki in ekscentrični ameriški bogataši ter bogataši iž južnoameriških politično nestabilnih držav, so se lani pojavile tudi številne ustanove in muzeji, predvsem iz ZDA, ki so na nekaterih dražbah dvignile temperaturo do vrelišča z izjemno visokimi cenami. Christie in Sotheby sta zaradi vsega tega iztržila lepe denarce, saj je samo skozi ti dražbeni hiši šla milijarda dolarjev. »Indijanski kruh« za človeštvo Strokovnjaki se zanimajo za starodavni indijanski kulturni rastlini — Prve plantaže in poskusne žetve dobro kažejo — Bolj hranljive kot žita_ Starodavni poljedelci razvitih indijanskih plemen Srednje Ame-r'ke in Andskega pogorja so stoletja poznali quinuo in*ama-tant. Semen teh rastlin niso up-orabljali le za prehrano, marveč s<) v njih videli božanske stvari. Tako so amarant uporabljali kot sestavino barve za svoje slike; semena so mešali z medom in človeško krvjo. Quinuo pa so "Tleli za ostanke nebeške pojedine. Ko so španski osvajalci v 16. stoletju neusmiljeno uničili cvetoče indijske kulture, so zatrli tudi sejanje amaranta, češ da služi po-8anskim namenom, hkrati pa so P°lja s quinuo raje uporabljali za sajenje koruze in krompirja, ki sta Prav tako indijanski kulturni rastni. Obe rastlini so gojili in up-°fabljali samo še v odmaknjenih Predelih, prijelo pa se jih je omalovažujoče ime »indijanska jed«. Sodobni živilski strokovnjaki pa Pravijo, da bi rastlini zaslužili večjo pozornost, saj predstavljata eno od tistih možnosti, ki se ponujajo človeštvu kot pot iz. sedanjih stisk lakote. V Združenih državah Amerike, P11 Kitajskem, Tajskem in v Keniji Je zraslo ne.kaj raziskovalnih središč, kjer so začeli proučevati obe rastlini. V Južni Ameriki pa so se posebej začeli zanimati za atnaiant. Stekle so že tudi prve kupčije, ki dodatno spodbujajo ^nimanje za quinuo in amarant. , Pri nas poznamo eno od številih vrst amaranta kot okrasno evetico, eno vrsto pa v srednji Evropi uprabljajo še vedno kot sočivje. Ta prehrambena navada Je ohranjena še iz. antičnih časov “astlini pravimo ščir in se močno razlikuje od ameriških vrst. pednje imajo namreč vrsto odličnih lastnosti; mnogo bolj vzdržljive so kot koruza ali žita in rastejo tudi na velikih višinah, ilporne so proti suši in mrazu, dah k a prenašajo izjemne vremen-pe razmere. In še posebej odlična 'astnost je velika hranilna vred-n°st, saj je enaka mleku in večja ?d žitaric, ker vsebuje rastlina več pljakovin in ima nevsakdanjo kombinacijo amino kislin. “Rastlina je zelo obetavna za pjenje v tistih predelih, kjer so eŽave z namakanjem.« pravi poznavalec Noel Vietmevcr z was-"'ngtonske nacionalne akademije Znanosti. Ta strokovnjak zatrjuje, da na SVctu raste najmanj 20 tisoč vrst l,žitnih rastlin, od tega silnega šte-V|la pa je razširjeno pridelovanje [Panj kot 150 vrst. Se manjše je Stevilo tistih rastlinskih vrst. ki so dandanes poglavitni vir proteinov ** človeštvo — vsega 22 jih je. To ustvarja veliko ranljivost in Pvvarno stanje, saj vsaka večja ePldemija na eni od teh kulturnih Rastlin lahko povzroči škodo s ka-astrolalnimi posledicami. Za ržave v razvoju je premočna nasilnost na žitarice dodatna leža*-ob nerazvitem uvažati, 'kstne viie in druge uporabne Užitne rastline pa zanemarjajo. primerni za razvijajoče se države, ki zdaj uvažajo žitarice. Zrna obeh rastlin lahko uporabljajo za mletje moke, lahko pa jih tudi kuhajo cela kot riž. Povrhu tega so nekatere vrste odlična krma za živino. Ob siceršnji nezahtevnosti teh rastlin za pridelavo se kaže gojenje amaranta in quinue res vredno pozornosti. Toda zaenkrat so to le bolj ali manj obljube, saj pridelovanje m tM * Tajska plantaža amaranta, zelo obetavne rastline, ki bo nasitila številna lačna usta, če bo dovolj zanimanja in denarja za njen razvoj. obeh rastlin na sodoben način ovira več stvari. Ker tehnologija pridelovanja quinue in amaranta še ni izdelana, je pridelava velikih razsežnosti draga. Če drugega ne, ni strojev za žetev, ki je zdaj le ročna. Dodatno otežuje razširitev teh rastlin tudi dosedanje nezanimanje kmetijskih raziskovalnih inštitutov, ki vso pozornost posvečajo žitaricam. Tako se jih premalo ukvarja z. izboljševanjem novih vrst semen ipd. Izjema je raziskovalno središče Rodale v Kutztovvnu, kjer že sedem let raziskujejo amarant. Zbrali so 1.200 sort in zdaj so začeli razvijati zgodnje sorte, ki bi jih lahko želi s stroji. Prvi poskusi so obetavni. Na poskusnih zemljiščih so pridelali več kot dve toni zrna na ar površine, torej^ dvakrat več, kot znaša pridelek prosa, uveljavljene kulturne rastline. Ali bo človeštvo dobilo novi pomembni kulturni rastlini, je še vprašanje. Raziskovalci z vseh celin so prepričani, da sta tako qui-nua kot amarant vredna, da jih začnemo na veliko pridelovati, vendar se morajo za obe rastlini bolj zagreti raziskovalci in vlade držav, ki edine lahko zagotove potrebna sredstva za nadaljnje raziskave in uveljavljanje novega kruha. MiM (vir: Newsweck) Boljše luči Avtomobilski žarometi za meglo in trdo temo Tudi avtomobilski žarometi niso ušli posodobitvam, ki so se jih lotile velike avtomobilske tovarne, da bi izdelale čimboljši in čim varnejši avtomobil. Vozila Volksvvag-na. Audija, Mercedesa in Jaguarja so v preteklih mesecih že preskusila nove žaromete, namenjene še posebno megli in zelo trdi temi, v kateri so običajne luči dokaj nemočne. Novi žarometi so kos še tako gosti megli in nudijo vozniku dodatno varnost pri nočni vožnji in vožnji v težkih vremenskih razmerah. Vsa modrost novih žarometov je v zbiralnem steklu, ne v žarnicah. Steklo deluje na podoben način kot leče pri projektorjih: vso razpoložljivo svetlobo zbere v goriščnici in jo v obliki močnega žarka usmeri naprej. Avtomobilsko novost so izdelali v zahodnonemški tovarni Hella. Proizvajalec trdi, da so novi žarometi dražji od klasičnih le za slabo petino. Ker so polovico manjši od dosedanjih, jih ne bo težko do-, datno vgraditi v katerikoli avtomobil. Starine in umetnine so dražje od zlata — Lepi uspehi dražbenih hiš — Novi rekordi v cenah nekaj časa so zabeležili največjo skupno prodajo umetniških slik, ko so maja v New Yorku v eni noči prodali za 39.386.000 dolarjev slik. Pri Christieju so za izjemno visoko vsoto 8 milijonov dolarjev prodali nakit gospe Florence Gould, nadvse odlično kupčijo pa so imeli tudi pri prodaji peščice starih risb iz kolekcije devo-nširskega vojvode, za katero so iztržili 28 milijonov dolarjev. Med najbolj nenavadnimi prodajami je bila prodaja stare kitajske vaze. Ta predmet je kot podstavek svetilke precej časa sameval na kaminskem napušču neke škotske družine, dokler ni eden od članov družine zašel v glasgowski muzej in tam 'videl med najdragocenejšimi muzejskimi predmeti natančno dvojčico družinske svetilke. Seveda .so slučajno odkrito dragocenost odnesli poznavalcem, ti pa na pravi naslov: in na javni dražbi je vaza iz 14. stoletja šla za 606.000 dolarjev. MiM (Vir: Newsweek) Lev, na pomoč! Najboljši reševalci iz ' vode . . - « Na slovitih kalifornijskih plažah bosta letos poleti začeli delati dve nenavadni reševalki, ki bosta pomagali vsem tistim junakom, ki prevelrčujejo svoje moči in podcenjujejo morje, pa se znajdejo v nevarnih morskih tokovih in dostikrat tvegajo glavo. Dose-daj so ta nevarni poklic opravljali moški, saj mora reševalec znati odlično plavati in še močan mora biti. Reševalni dami pa sta že dokazali, da sta boljši plavalki in okretnejši v vodi od vseh moških reševalcev. Kako tudi ne, ko pa gre za morski levinji Joyce in Faye, torej živali, ki sta skoraj idealno prilagojeni za plavanje, hkrati pa jima tudi pameti, seveda živalske, ne manjka. Že nekaj mesecev obe živali na posebnih treningih učijo reševanja ljudi v vodi. Učijo ju, da hitro prineseta rešilni pas do pomoči potrebnega in tudi, da že nezavestnega plavalca odvlečeta do obale. Trener Bill Ford pravi takole: »Morski lev lahko plava s hitrostjo tč kilometrov na uro in tako pride do pomoči potrebne osebe veliko hitreje kot katerikoli poklicni reševalec. Za tistega, ki se utaplja, so sekunde lahko odločilne.« Zamisel za morske leve—reševalce se je rodila v ameriški vojski, kjer sposobnosti teh živali izkoriščajo za to, da poiščejo potopljene predmete, naučili pa so jih tudi iskanja utopljencev in reševanja utapljajočih se. Zakaj bi tudi civilisti ne imeli korist od tega? Kdor se bo torej utapljal na kalifoN nijskih plažah, naj sc ne ustraši živali, ki bo plavala proti njemu. Prihaja mu na pomoč — če seveda ni — morski pes. Dražba Stradivarijeve violine pri Sothebyju. Razumljivo je, da je za Stradi-varijevo violino neki glasbeni trgovec iz Londona plačal več kot 400.000 dolarjev (pisali bomo kar v tej valuti namesto v dinarjih, ker cena v dinarjih ni slišati prav imenitno). Razumljivo je tudi, da je bil neki kupec pripravljen odšteti 4.775.000 dolarjev-za risbo renesančnega mojstra Raffaela. Obe stvaritvi sta klasični dražbeni dragocenosti. Manj pa je razumljivo, da je bila neka ameriška ustanova pripravljena plačati za izvirno Disneyjevo risbo Miki Miške na celuloidu 20.900 dolarjev. Ali: daje nekdo odštel zantar avto iz leta 1930 295.000 dolarjev. No, čisto navaden star avto to le ni bil, saj je šlo za bentley, s katerim je dirkač Babe Barnato dobil stavo, da bo z avtom prej prišel z juga Francije v Britanijo kot potniki luksuznega vlaka. Zmagal je s štirimi minutami prednosti. Pri Sothebyju so lani zabeležili svetovni rekord. Prodali so namreč slovito Turnerjevo sliko Folkestonski morski motiv za okrog 10 milijonov dolarjev, kar je najvišja vsota, kar so jih doslej plačali za umetniško sliko. Že čez JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH saj morajo , Itetijstvu veliko hrane Raziskovalci so prepričani, da st;i prav amarant in quinua zelo V skupini so jo zelo lepo sprejeli. Na kratko so se ji predstavili. Zdi se mi, da je bila pozorna na Hrastove, Gornikove in druge družine, ki so se začele urejati, ne pa na Žibertovo ali Kurentovo, ki sta v skupini ostali zaradi svojth stisk, ko sta moža odšla. Odslej bo pisala dnevnik kot vsi člani skupine. Na koncu sestanka je povedala svoje vtise: »Zdi se mi, da sanjam. Ne morem seznajti...« Plahe besedeso se izgubile v molk. Torek, 11.9. 1979 Berem njene dnevnike preteklega tedna. Piše obširno, presenetljivo iskreno in doživeto. Bistra je in čuteča. Moža ima zelo rada. Vse njeno življenje in ravnanje se plete okrog tega, da bi ga »prisilila«, dase vda v zdravljenje alkoholizma, in tako ohranila družino — dober primer plemenitega pritiska žene na alkoholika. Z njim ne govori, ne spi, ne je... Pri tem sama v sebi zelo trpi, pred možem pa je trdna. Hčerki sta vmesni člen med obema: radi imata očka in njo, starejša mu pogreje hrano, obveščata ga o skupini in o materi, predvsem pa ga veliko nagovarjata in prosita, naj gre z njimi v skupino na zdravljanje. Tončka sama ravna v nekaterih trenutkih malo zmedeno, naivno in nemirno. Kako pa naj bi drugače v tej situaciji? Mislim, da ji mora uspetil % Torek, 25.9.1979 V skupini se je Gabrova s hčerkama predstavila. Prvi trenutek je bila presenečena, nato pa se je zbrala in govorila o sebi izredno podrobno, iskreno in doživeto. Vmes je večkrat tudi jokala. S poglobljeno predstavitvijo je pridobila vso skupino. Razvezane žene alkoholikov so poudarjale, da se mož ne bo nikoli zdravil, ker je tako okorel, kot so bili njihovi. Skoraj je obveljalo mnenje, da bi se morala čimprej odseliti Ko sedaj razmišljam, se mi zdi, da Gabrova ob tem doslednem pritisku morda ne zna svojemu možu jasno pokazati tudi svojo ljubečo naklonjenost in pripravljenost, da se bo z njim zdravila. Čuti ljubezen do njega in odločnost, da prekine z alkoholizmom v svojem življenju tako ali drugače. Preveč se zanaša, da bo mož vse sam uvidel. Alkoholik je v takem trenutku zelo nebogljen, vso pamet ima omamljeno in zmedeno. Ponedeljek, 1.10.1979 Gabrova Tončka je v dnevniku za ves ta mesec opisovala presunljivo bitko žene, ki v sebi resničnoše nekaj čuti do moža, na zunaj pa se z njim neusmiljeno bojuje, da bi se vdal v zdravljenje alkoholizma. Celo sama sebi se čudi, odkod jemlje moč in odločnost. Miha je v čedalje hujši stiski. Pred dnevi je napisala v dnevniku: »Priznam, da ga res že težko gledam. Izmučen, objokan, pijan, lačen, neprespan, usmiljenja vreden. Včasih se čudim, kako to zmorem. Verjetno samo od želje, da ga rešim.« Danes sta imela na sodišču sodno obravnavo za razvezo zakona. Ona je z nekaj besedami odločno povedala, da mož ni naredil ničesar, kar sta se dogovorila, in zato ni razloga, da bi odstopila od ločitve. Sodnica je možu razložila, da ima do končne obravnave še zadnji čas, da se resno oprime zdravljenja, če želi ohraniti zakon. Torek, 2. 1-0. 1979 Miha Gaber pride sam v ambulanto in pove, da bi se rad še sam vključil v skupino, poleg žene in hčerk. Včeraj je še pil. Ne bo več. Zdravil se bo. Knjigo o alkoholizmu je prebral. Napisal in prinesel je življenjepis. Možev življenjepis je značilen za povprečnega alkoholika. V njem je na jedel glavne podatke in življenjske dogodka Vse okrog alkoholizma kolikor sploh omenja, je seveda zavito v lep papir.-Cez leto, dve, če bodo vzeli zdravljenje zares, se bo že počasi ovedel. Današnji dan je popisal v dnevniku: »Danes mi je bilo težko pri srcu, kot že dolgo ne. Tudi ponoči nisem spal, ker sem se težko odločil za zdravljenje proti alkoholizmu. Ves dopoldan sem se slabo počutil na delu, ker so bile misli venomer pri tem, ali bi ali ne bi. Bližal se je čas odhoda avtobusa v Ljubljano in sem se odločil, da pojdem. Med vožnjo sem premišljeval o družini, kako bi bilo lepo, ko bi se imeli spet radi. Z avtobusa sem se napotil naravnost proti ambulanti. Ko pa sem prestopil prag, mi je. postalo takoj lažje, ker nisem bil sam. Po pogovoru's terapevtom sem se bolje počutil. Med potjo domov sem razmišljal, ali mi bo žena verjela, da sem bil v ambulanti. Ko sem prišel domov, sta me hčerki vprašali, češem bil v Ljubljani in kako je bilo. Tudi zženosvase pogovorila, kako je bilo. Zatem je žena pripravila večerjo, jaz pa sem otrokoma pomagal pri domačih nalogah, bral malo časopis in gledali smo skupaj televizijo. Tako mi je minil dan. Zatem smo odšli k večernemu počitku.« Gabrovima bi sedaj privoščil mirne družinske dni. Pa jih najbrž čaka tik pred durmi veliko pustega vzdušja, napeti odnosi in nevarnosti, da zaidejo na stranpot. Njega abstinenčne stiske, kijih žena verjetno ne bo razumela, njo negotovost in dvomi vanj, ker bo v svojih idealnih pričakovanjih razočarana nad njegovimi prvimi tedni treznosti. Sestanek skupine je šele čez štirinajst dni. Njej bom v teh dneh telefoniral, čeprav tega nikoli ne delam. 1SI1 ar j e ve m turnu 4 apečatil usodo gradu? O.komisiji, ki jo je v grad pripeljal F. Valt, niso v Ljubljani in Novem mestu ničesar vedeli — Grad in njegovi prebivalci povezani s kulturno dediščino — Jovo Grobovšek o usodi Gracarjevega turna Spomladi 1980 je na Gracarjev turn F. Valt J. pripeljal nekaj ljudi, ki jih je Viti predstavil kot komisijo spomeniškega varstva, ki mora pregledati grad, ugotoviti, v kakšnem stanju je ta kulturnozgodovinski spomenik, in se odločiti o nadaljnji obnovi gradu. Poleg treh domačinov, predsednika in tajnika krajevne skupnosti Orehovica in predstavnika borčevske organizacije Franca Božiča, Jožeta Zagorca in Franca Šinkovca so bili v njej še ljudje, ki jih je Valt predstavil kot predstavnike republiškega zavoda za spomeniško varstvo, dr. Ervina Šuštaršiča, inž. Draga Prešeničkega in prof. Andreja Janežiča. V KOMISIJI TUDI IZMIŠLJENA IMENA »Kmalu zatem sem zvedel, da sije nekakšna komisija ogledala grad,« se spominja Anton Jakše. »Prvi mi je o tem povedal Jože Zagorc. Čudno se mu je namreč zdelo, da nisem bil zraven tudi jaz kot uradni Vitin skrbnik in dolgoletni oskrbnik grajske posesti. Zagorc je zaslutil, da tukaj nekaj ne bo v redu, in je hitro zapustil to komisijo.« O obisku »komisije« govori tudi uradni zaznamek novomeškega Centra za socialno delo z dne 3. junija 1980. Socialna delavka je takole zapisala: »V petek, 30. maja, sem obiskala Vito D’ Heur v Gracarjevem turnu, da bi preverila, kaj je s komisijo, ki si je ogledala grad. Vita je povedala, da je bila kakšnih 14 dni nazaj res v gradu neka komisija. Po ogledu gradu so še pogovarjali, kako bi ga obnovili, vsa dela pa naj bi nadzoroval tov. Valt J., ki živi v bližnji pristavi in že dalj časa pozna grajsko družino. Opozorila sem tako Vito kot Valta J., da ne smejo ničesar delati brez skrbnika, prav tako pa morajo o vseh morebitnih delih obvestiti Center za socialno delo.« Isti zaznamek govori tudi o pogovoru socialne delavke s skrbnikom Jakšetom. »Anton Jakše je prinesel pismo, ki mu ga je poslala Vitina sestra Neda Schoeppl. V njem mu piše, da hoče imeti uradno in s pečatom potrjeno obvestilo, kdo in zakaj se zanima za adaptacijo gradu, katerega lastnik do ene tretjine je tudi sama. V pismu so bila navedena tudi imena ljudi, ki so sodelovali v komisiji. Neda Schoeppl je imena preverila na ljubljanskem spomeniškem varstvu, vendar tam o kakšni komisiji, ki bi jo oni poslali, niso nič vedeli.« Skrbnik Jakše seje po dogovoru z Nedo Schoeppl o komisiji pozanimal v Novem mestu. Tudi tukaj o kakršnikoli komisiji ni bilo ne duha ne sluha. »LE ČESA ME BO STRAH?!« Kakorkoli že, ta in podobni dogodki vendarle dovolj zgovorno pričajo, da odnosi med F. Valtom J. in grajskimi še zdaleč niso bili tako dobri, kot osumljenec trdi med preiskavo. Zlasti se je zadnja leta zapletlo med Nedo in Valtom. Da bi Valtu onemogočila vstop v grad, je Neda pred časom zamenjala celo ključavnico vhodnih grajskih vrat. Edino skozi ta vrata je bilo moč priti v grad, ki ima sicer še dva stranska vhoda: enega skozi kuhinjo in drugega, ki je že od nekdaj iz notranje strani zabit; vrata, ki so iz gradu peljala skozi kuhinjo, pa so bila prav tako ves čas zaprta in trdno zaklenjena z obešanko. Morilec, kdorkoli je že bil, je torej lahko prišel v grad le skozi glavni vhod. vendar le takrat, ko nikogar od graj-skih ni bilo doma. Znano je, da so grajski, kadar so bili doma, vrata iz notranje strani vedrio zaprli z močnim zapahom. Kaže, da je morilec moral imeti ključ in da je lahko prišel v grad takrat, ko Nede ni bilo doma. najverjetneje med osmo in deseto uro zvečer, ko je bila Schoepplova na obisku pri Mici Franko. Očitno na tako možnost' Neda ni računala, kajti v nekem pogovoru jo je Jakše vprašal, če je ni nič strah same ponoči v gradu. »Česa naj me bo strah, saj sem trdno-zaprta m varna,,« mu je brezskrbno odgovorila. »Jaz pa ne bi sam prebil ene noči v gradu,« je odvrnil Jakše. GRACARJEV TURN KUPILI RUDEŽI Po umoru Nede Schoeppl je mogočni grad pod Tolstim vrhom prazen, in dokler traja preiskava, tudi zapečaten. Prihodnost gradu je negotova, in to gradu, ki ima tako bogato in za našo zgodovino in kulturo tako pomembno preteklost. To velja še posebej za čas, ko je bil v lasti Rudeževe družine, se pravi od leta 1821 naprej, ko je Gracarjev turn od prejšnjega lastnika kupil Anton Rudež, graščak iz Ribnice in vnet kulturni mecen. Ko sta Anton Rudež in njegov sin Jožef živela v Ribnici, je bil njihov grad„pomemb-no kulturno shajališče. Anton Rudež je rad zahajal na dom barona Žige Z-oisa v Ljubljano, si tam zapisoval narodne pesmi in za ribniškega kaplana Valentina Vodnika, kije bi! v gradu vsakdanji in vedno dobrodošel gost, zbiral redkejše slovenske besede. Prav tako je na Rudežev ribniški grad rad zahajal Prešernov prijatelj dr. Jakob Zupan, poleg njega pa je Rudež večkrat gostil tudi Vraza in Korytka. Antonov sin Jožef, ki je rad potoval, je v Weima-rju obiskal celo slovečega pesnika Johanna \Volfganga Goetheja. turnu, o kateri je pisal tudi Trdina. Tudi tukaj se je Josip pokazal kot pravi sin svojega narodnozavednega očeta. »Kako. Mecklenburška? Nikomur nisem dovolil kopati!« Okrajni novomeški glavar je ob tem onemel, toda ostalo je pri Rudeže-vem. čeprav so ga zaradi tega poklicali k vojakom in je moral odšteti veliko denarja za cesarsko vojno posojilo, da se je odkupil. PARTIZANI ZAZGALI GRACARJEV TURN prvim upornikom v Gorjancih vola in da je morala z družino stati pred puškami legistov. ki so nasilno zavzeli grad. Vlasta je med vojno rešila smrti terenskega sekretarja Osvobodilne fronte, ko so v grapi Tolstega vrha postrelili več zvezanih nesrečnikov in jim s krampi razbiti glave. Hčer Vito. ki je prav tako delala za partizane, je oče Heri. takratni orehoviški župan, komaj rešil iz brloga VVolbangove črne roke. od koder so jo poslali v internacijo v Nemčijo, kjer je spoznala bodočega moža. Belgijca, ki je prav tako sodeloval v odporniškem gibanju TRDINA JE IMEL NA GRADU SVOJO SOBO Nedvomno se z bogato kulturno dediščino Gracarjevega turna ne more primerjati -noben drug grad. niti Smoletov Prežek ne, ki ga je obiskoval celo France Prešeren. Tudi zadnji graščak Herbert Schoeppl, ki se je na Gracarjev turn priženil s sosednjega gradiča Vrhovo — poročil se je z Dragotinovo vnukinjo Vlasto Rudeževo — je bil ves prevzet od bogate dediščine tega slikovitega gradu. Žal je mnogo škode naredila vojna, kajti grad, v katererri so se septembra 1942 utrdili belogardisti. so napadli partizani in ga v začetku decembra zažgali, ker je bil pomembna in utrjena strateška postojanka. Ogenj je uničil številne umetniške slike, knjige neprecenljive vrednosti, prav tako tudi dokumente o zgodovini družine in dragocene ruske ikone, ki jih je Dragotin Rudež zbiral v času, ko je bil deželni poslanec na Dunaju. BO GRACARJEV TURN PROPADEL? Prvi Rudež, kije prebival na Gracarjevem turnu, pa je bil Jožefov sin Dragotin, prav tako vnet za kulturo. Dvakrat je bil celo deželni poslanec, najbolj pa je imel v čislih rusko umetnost. Dragotin je bil dober prijatelj z Janezom Trdino, z njim pa se je, ko so Trdino upokojili in seje z Reke preselil v Novo mesto, pobratil in mu pomagal zbirati narodopisno gradivo. Trdina je bil zato čest gost na Gracarjevem turnu, kjer je imel v zahodnem grajskem stolpu tudi svojo sobo. Prav Dragotin Rudež je s Trdinovim delom seznanil takratnega urednika Ljubljanskega zvona Frana Levca in nič čudnega, da je Ic-ta ob Rudeževi prezgodnji smrti leta 1885 v Ljubljanskem zvonu zapisal, da je bil Dragotin »mož plemenitega srca, staroslovanskega poštenja, izredne gostoljubnosti, požrtvovalne darežljivosti in zlat-očistega domoljubja«. V Slovanu pa so ob Rudeževi smrti zapisali, da je bil »izredna prikazen v našem narodu in jeden najplemenitejših narodnjakov, kar jih je rodila zemlja Slovenska«. Ko je Dragotin Rudež, star komaj 52 let, umrl, je grad prevzel njegov sin Josip. Nekega dne je dobil obvestilo, da bo na Gracarjev turn prišla vojvodinja Mecklenbu-rška s svojim spremstvom. Mecklen-burška, visoka avstrijska plemkinja — šepetali So celo, da je nezakonska hči cesarja Franca Jožefa — se je strastno ukvarjala z arheologijo in je hotela odkopati tako imenovano bratovsko gomilo pri Gracarjevem GRAD LAHKO V TREH LETIH PROPADE — Tako trdi inž. Jovo Grobovšek, vodja novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki dobro pozna Gracarjev turn. »Nič v njem se ni doslej sistematsko obnavljalo, zato je potrebno njegovo prihodnost čim-prej razjasniti,« pravi. ZMERAJ NA STRANI NOB Rudeževi so bili trdni, zavedni in napredni Slovenci tudi med okupacijo. Nikakršno naključje ni, da je Vlasta Rudeževa, vnukinja Trdinovega pobratima, aprila 1942 kupila Sedaj starejša in bolna Vita je po tragični smrti svoje mlajše sestre Nede ostala edina lastnica danes še vedno najbolj ohranjega gradu v dolini Krke. ki je bil pred dobrimi tremi desetletji proglašen za kulturni spomenik. Odkar v Novem mestu deluje Zavod za spomeniško varstvo, sedaj Zavod za ohranitev naravne in kulturne dediščine, si prizadevajo, da bi najprej zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in postopoma strokovno obnovili tudi ta grad. »Žal pa je po zadnjih tragičnih dogodkih postala nadaljnja usoda Gracarjevega turna še bolj negotova,« pravi vodja novomeškega zavoda inž. Jovo Grobovšek. »Denarja je že tako in tako malo, vendar nam je kljub temu uspelo zagotoviti za delno obnovo strehe in statično sanacijo osrednjega romanskega stolpa za letos 3.1 milijona dinarjev; pol od te vsote bo dala novomeška občina. polovico pa republiški zavod. Vendar se kaj lahko zgodi, da se bodo stvari zapletle. Po nasi zakonodaji so take objekte dolžni vzdrževati lastniki, če pa ti tega ne zmorejo, lahko skrb zanje prevzame družba, seveda z lastnikovim dovoljenjem. poleg tega je treba vložena družbena sredstva zavarovati s hipoteko. Vsekakor bomo morali z začetkom del počakati do konca preiskave, kajti grad je zapečaten. Medtem pa se je že ali se še lahko marsikaj zgodi. Denimo: teža snega lahko poruši streho, nič čudnega ne bi bilo. če so ob nedavnem hudem mrazu popokale vodovodne cevi. da ne naštevamo naprej. Grad je namreč že sedaj v dokaj slabem stanju, ničesar v njem doslej niso obnavljali načrtno ali vsaj z vednostjo spomeniškega varstva. Lani smo sicer dali Nedi kemikalije za zaščito grajskega pohištva — nekaj kosov je prav lepih — letos pa smo pohištvor hoteli še dodatno zaščititi in premestiti v poseben prostor, tisto seveda, kar je ostalo po požaru in tudi kasneje, se je marsikaj razneslo. Če ne bodo vprašanja okoli zaščite in obnove gradu čimprej rešena, sc lahko zgodi, da bo Gracarjev turn v letu, dveh propadel bolj. kot je zadnjega pol stoletja.« ANDREJ BARTELJ BOJAN BUDJA Faistenberg dr a c arioutur?T POM Ii\ STIl? Sim pmm KRADEL V GARDEROBNI OMARICI — 23. januarja je neznani storilec iz garderobne omarice v Straškem Novolesu izmaknil dva tisočaka. Možje postave za neznanim pred-rznežem še poizvedujejo. KDO JE VLOMIL V ZIDANICO? — Med 22. in 24. januarjem je nekdo vlomil v zidanico na Golobinjeku, last Janeza Kovačiča iz Grobelj. Storilec je vse stvari v zidanici pustil nedotaknjene, škoda, ki jo je povzročil z vlomom, pa je ocenjena na tri stotake. »Poštenega« vlomilca še iščejo. ODNESEL PONJAVO IN GUMI — 27. januarja med 16. uro in 20. je neznan storilec iz kesona tovornjaka, ki je last Avtoprevoza iz Ivančne gorice. ukradel ponjavo in dvoje prednjih traktorskih gum. A-vtoprevoz je s krajo oškodovan za preko 100 tisočakov. Tatu še iščejo. PO DOLENJSKI DEŽELI ® Vlomilec brez imena si je v nedeljo ponoči iznenada zaželel kulturnih doga janj. V ta namen je vlo-, mil v Dom kulture na Prešernovem trgu, tara pregledal predale po mizah in omarah, vendar je odšel praznih rok. Očitno je slabo obveščen o premožnosti kulturnih ' T ustanov. ® Trojka .hrabrih’ mladeničev — 19-letna P. L. in B. V. ter mladoletni B. J„ vsi iz Novega mesta —je prejšnji teden vlomila v bife Dolenj-kinega marketa na Kristanovi ulici. Mladeniči so iz bifeja odšli praznih rok, kar je celo razumljivo, saj sojih spremljali tudi miličniki, 'ki so trojko prijeli še med delom. 9 V noči na 23. januar je s stene hleva Antonije Antončič iz Praproč izginil konjski komat, ocenjen na kakih 30 tisočakov. Kraje je bil najbolj vesel konj v hlevu, ki si bo lahko privoščil nekaj časa počitnic. Koliko, je odvisno predvsem od miličnikov. PRTLJAGA KRIVA • NESREČE NEMŠKA VAS — 55-letna Alojzija Mekše iz Dolnje Dobrave seje 26., januarja peljala na kolesu iz Dobrave proti Dolnji Nemški vasi. Tam je zapeljala na poledeneli del ceste, pri tem pa je prtljaga, ki jo je vozila na krmilu, udarila v prvo kolo. Kolesarka je izgubila ravnotežje, padla po cesti in se poškodovala. Zdravniško pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici. Z lesom kar »po domače« Družbeni pravobranilec samoupravljanja Janez Zajc opozarja na slabosti v GG Brežice — tozd Gozdarstvo TREBNJE — Že v preteklih letih je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozarjal na to, da bi lahko v marsikaterem trebanjskem obratu že zdavnaj imeli temeljno organizacijo. Ta ugotovitev velja zdaj še toliko bolj, kot je pred leti. Vendar pa organizacija temeljnih organizacij ni edina skrb pravobranilca. Janez Zajc, ki opravlja to dolžnost in hodi vsak teden tudi v Trebnje, kjer ima ob sredah uradne ure, je povedal, da je v občini še več odprtih vprašanj. »Za to, da bi sc obrati preobrazili v temeljne organizacije, se V občini zavzemajo že dalj časa. Dejstvo je na- • mreč, da so ti obrari dosegli že tak obseg proizvodnje, da bi si to zasluži- li. Pa tudi njihovi proizvodni in poslovni učinki so hvalevredni. Vendar delavci v teh obratih nimajo velikega vpliva na delitev dohodka. Zanimivo pa je, da so proti organiziranju temeljnih organizacij vodje teh obratov,« je dejal Janez Zajc. Družbeni pravobranilec je dal po-bud<*»za ureditev samoupravnih odnosov tudi v KIT KZ Trebnje in Mercatorjevim TOZD Gradišče Trebnje. V teh dveh temeljnih organizacijah so lani povsem brez zadržkov pristali na združitev obeh sozdov. Ko pa bi se morali dogovoriti za povezavo v dbči-ni, je zaškripalo in oba tozda poslujeta vsak zase. Resda je bilo v elaboratu o združitvi obeh sozdov predvideno, da bi v Trebnjem nastala enovita delovna organizacija. Pri tem je vztrajala tudi KZ Trebnje. V.tozdu Gradišče pa so zagovarjali združitev trgovine v enem tozdu, medtem ko naj bi temeljna zadružna organizacija skupaj s trgovinami za oskrbo kmetov z repromateriali poslovala posebej. Za tako organiziranost se zavzema tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki se pri tem opira na zakonske določbe. O tem. kako sc bodo dogovorili v KZ Trebnje in Mercatorju, pa naj bi družbenega pravobranilca samoupravljanja obvestili do 15. marca. »Marsikaj je narobe tudi v Gozdnem gospodarstvu ■ Brežice, tozdu Gozdarstvo Mokronog. V tem tozdu niso pravočasno sprejeli plana za to leto, imajo premalo strokovno usposobljenih delavcev, v materialnem in finančnem poslovanju ; ne upoštevajo določil samoupravnih aktov id še bi lahko našteval. Če rečem, da so izstavljali dokumentacijo o prodaji lesa na panju šele .za nazaj', da so revirni gozdarji, ki so brez ustrezne izobrazbe, sprejemali denar kar ,na roke' in ga dajali naprej ,ob priliki', potem sem bil, se mi zdi, dovolj določen. S kršitelji pa ravnajo v tem tozdu precej v rokavicah. Tako je bilo v primeru, ko so delavci zaradi malomarnosti povzročili požar, podobno je bilo tudi, ko je tekel disciplinski postopek zoper delavca, zoper katerega je že tako in tako podana kazenska ovadba,« je dejal Janez Zajc. A »grešniki«, našteti tu. niso edini v trebanjski občini. Kot je družbeni pravobranilec samoupravljanja obveščen, se marsikaj dogaja tudi v Gradbenem in komunalnem podjetju Trebnje. Odnosi med delavci so že precej skrhani in družbeni pravobranilec samoupravljanja se že pripravlja na to, da sc bo seznanil z razmerami v GKP. J. SIMČIČ ODNESEL ZA 50 TISOČAKOV STVARI SENOVO — V noči na 23. januar jc nekdo ha 'parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Senovem vlomil v osebni avtomobil Milana Šoštariča s Senovega. Storilec jc ukradel avtoradio, garnituro ključev, snežne verige, vse v skupni vrednosti okoli 50 tisoč dinarjev. Za storilcem še poizvedujejo. NEPREVIDNO PREHITEVAL NA OVINKU — 24-letni Mirsad Čustič iz Črmošnjic sc je 22. januarja peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Kočevskih poljan proti Črmošnjicam. Nekje pri Občicah je pričel v slabo preglednem ovinku prehitevati tovornjak, ki je vozil pred njim, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Lojze Henigman iz Vavčc vasi. 28-letni Henigman se je sicer z umikanjem poskušal ogniti trčenju, vendar mu to ni uspelo. Nesreča, ki seje končala brez telesnih poškodb, je zahtevala za okoli 650 tisočakov materialne škode. pomoč nudili v metliškem zdravstvenem domu. AVTOBUS GA JE ODBIL — 30-letni Brane Boldin iz Jurovskcga bro-da je 25. januarja hodil po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Ko je do njega pripeljal avtobus, ki ga je vozil Martin Plut iz Stranske vasi. je Boldi-nu spodrsnilo; naslonil sc je na avtobus. od lam pa gaje odbilo v desno, da je padel po vozišču. Pešec se je na srečo le laže poškodoval in so mu prvo NEKATERI IZZIVAJO USODO — Akcija novomeških miličnikov pred dnevi je odkrila tudi avtomobil s povsem dotrajano, zlizano in napokano gumo. -Lastnik je moral kolo seveda zamenjati, v premislek pa ostaja, koliko nesreč so doslej že zakrivile podobne malomarnosti voznikov? 18 DOLENJSKI UST §t. 5 (1851) 31. januarja 1985 Tudi gasilci gradijo na črno 2 izjemo devetih gasilskih domov v novomeški občini jih je večina grajenih brez popolne dokumentacije — Štirje vpijoči primeri — Zagotoviti strokoven nadzor NOVO MESTO — Kaj in koliko pomenijo gasilski domovi v boju s požari, da o njihovi vlogi v družbenopolitičnem in kulturnem življenju vasi in podeželja ne govorimo, ni treba posebej poudarjati. Novomeška občina se lahko celo pohvali z izredno visokim številom gasilskih domov, to je celo med najvišjimi v Sloveniji; samo lani so bili zgrajeni štirje, letos pa naj bi v občini zraslo še devet novih. TRDE PRIPRAVE PRED NADALJEVANJEM — Novomeške košarkarice se pod vodstvom trenerja Andreja Šventa trdo pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v republiški ligi, kjer po prvem delu zasedajo odlično 4. mesto. Novomeščanke ne skrivajo želja, da bi tudi ob koncu letošnje lige obdržale mesto pri vrhu lestvice. (Foto: B. B.) Inles četrti v državi Lep uspeh mladih ribniških rokometašev na finalnem turnirju v Doboju — Le za las ob tretje mesto Vse to je seveda dovolj ohrabrujoče, še posebej če pogledamo lanske devetmesečne podatke o požarih in škodah, ki sojih ti povzročili. Po številu požarov je bila novomeška občina druga v Sloveniji, saj je v njej zagorelo 66-krat; pred njo je bilo z 71 požari le Celje. Po podatkih za lanskih prvih devet mesecev je bilo Novo mesto drugo tudi po povzročeni gmotni ško- Pasovi ušli tehničnim pregledom? - Slabe in stihijske priprave na uporabo pasov_____________________ Malokatera novost v prometni zakonodaji je prinesla toliko odmevov v javnosti kot prav določba o obveznem pripenjanja z varnostnimi pasovi. Tudi v olik o črnila je bilo o pomanjkljivostih prelitega že v pripravah na dan, ko je zakon pričel veljati. Vse pogostnejši pregledi miličnikov kažejo, da se še-zmeraj ne pripenjamo radi. nekateri celo raje odštejejo tiste-ga stotaka za kazen, na dan pa Prihajajo še nekatere druge, prav nič zanemarljive ugotovitve. Če smo pravilno razvozlali določila pravilnika o osnoynih Pogojih, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila, je zakonodaja nove obveznosti oprostila lastnike tistih motornih vozil, ki so bila vključena v promet Pred I. januarjem 1977. Vsi ostali bi torej brezpogojno morali trneti vgrajene varnostne pasove, vendar pa akcije in pregledi miličnikov kažejo, da vselej ni tako. Kršitelji morajo v tem Primeru plačati 200 din kazni, °a tem pa se zastavlja novo, še veliko globlje vprašanje.. Povsem logično bi namreč bilo, da 'akšni avtomobili ob registraci-J' ne bi smeli dobiti potrdila o 'ehnični brezhibnosti vozila, in e je že moč razumeti tovrstne spodrsljaje pred petimi, šestimi ali sedmimi leti (zakon velja od ■ Januarja 1977), zanje danes ne hi smelo biti opravičila. Pa vendar je akcija miličnikov Pred dnevi odkrila tudi tako vozilo. po svoje je tudi to nov dokaz o precej stihijskih pripravah na °hvezno uporabo varnostnih Pasov. Če temu prištejemo še tarnanje trgovcev, vsaj novomeških. da pasov kar precej časa J>° novem letu ni bilo moč naba-vtti, povpraševanje zanje pa je do izredno veliko, o upra-vičenosti očitkov nikakor ni moč dvomiti. Enako, kot ni moč dvomiti o koristnosti pripenjala z varnostnimi pasovi. B. BUD J A di. Ogenj je namreč uničil kar za 26 milijonov 150 tisoč din opreme in materiala, tako daje bila pred Novim mestom le Nova Gorica. Kot zanimivost zapišimo, daje bila tretja na tej lestvici Metlika z 21 milijoni 250 tisoč din škode. Žal pa gradnja.,gasilskih domov prinaša tudi slabe izkušnje. Ni namreč tako nizek odstotek objektov, katerim je nedavni pregled posebne METLIKA — Metliški miličniki so pred nekaj dnevi po uspešni akciji prijeli dvojico starejših mladoletnikov, ki sta osumljena večjega števila tatvin, skupaj jima očitajo kar 20 kaznivih dejanj, po Metliki in okolici. Sedemnajstletni Metličan M. K. in njegov leto dni mlajši pajdaš B. P. iz Hrasta pri Metliki naj bi bila v lanskem novembru in decembra, nekaj pa tudi že letos, zagrešila dvajset kaznivih dejanj velike tatvine, podana kazenska ovadba pa jima očita še dva poskusa tega kaznivega dejanja. Tako je uspešna akcija miličnikov iz Metlike pojasnila kar osem vlomov v avtobuse Integrala. Fanta sta iz vozil odnašala predvsem dnevne izkupičke, potem ko so šoferji postali pazljivejši in drobiža niso več puščali v avtobusu, pa sta iz njih kradla cigarete. Nekajkrat sta ostala praznih rok. Poleg teh vlomov sta si »privoščila« še tri vlome v metliške trgovine, štirikrat pa sta vlomila tudi v šole. Kot zanimivost omenimo, daje v suhorsko šolo vlomil B. P. sam in tam S sekiro nad vsiljivega obiskovalca 27-letni Pavel Žveglič je bil hudo poškodovan BRESTANICA — V stanovanjski hiši 41 -letnega Antona Oberča iz Brestanice je prišlo 22. januarja nekaj pred 20. uro zvečer do prepira in kasneje pretepa, ki bi se za vsiljivega obiskovalca malodane tragično končal. Tisti večer ob 19.40 je namreč 27-letni Pavel Žveglič, prav tako doma iz Brestanice, najverjetneje pod vplivom alkohola splezal čez balkon v Oberče-vo stanovanjsko hišo. Prišel je k njemu v stanovanje in se pričel z Oberčem prerekalifhkrati pa je zahteval od njega manjšo vsoto denarja, ki naj bi ga Oberču posodil. Med prerekanjem je Žveglič Oberča celo udaril. Takrat je slednjemu prekipelo. Ko navzlic večkratnim lastnikovim opozorilom Žveglič ni hotel zapustiti hiše, je Oberč pograbil sekiro in z njo Žvegliča udaril po glavi. Ta je ob tem dobil hbde poškodbe, zaradi katerih so ga prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, zoper Oberča pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. občinske komisije marsikaj očital. Znano je,da vsa gasilska društva izvajajo gradbena dela v lastni režiji, s prostovoljnim delom in z izjemo devetih domov tudi brez popolne dokumentacije. Da bi bila nesreča še večja, dela večidel potekajo brez ustreznega in organiziranega strokovnega nadzora, kar najbolje potrdi nekaj zares v nebo vpijočih primerov. Po ugotovitvah omenjene komisije so najbolj sporni štirje gasilski domovi. Tisti, last G D Šmihel pri Žužemberku, ima- neustrezne temelje, saj so postavljeni kar na nasutju, na domuje neustrezna strešna konstrukcija, ni vertikalnih ter horizontalnih povezav, da ne naštevamo naprej. Prav tako neustrezdo strešno konstrukcijo je bilo moč odkriti na gasilskem domu v Hinjah, kjer je bilo opaziti tudi, daje nadzidana kamnita stena celo brez temeljev in ustreznih povezav v zidavi, zaradi česar je opaziti večje razpetine. Podobne so ugotovitve tudi glede gasilskega doma v Brusnicah, kjer je bil za nameček pri delu uporabljen še segregiran in nekvaliteten beton. Piko na i je postavil ogled gasilskega .doma v Lakovnicah. Temelji nosilnih sten tega doma so različne širine in popolnoma izkrivljeni, pri temeljenju ni bilo sider za vertikalne vezi, neustrezne pa so tudi višine temeljev. • ,Letav 1988 bo gasilsko društvo iz Žužemberka slavilo 100 let obsvtoja, ta dogodek pa bi radi -v Žužemberku proslavili z obnovljenim domom. Podobnih željh je do leta 1990 še veliko. Tako naj bi že prihodnje leto dobili še en gasilski dom, leta 1987 pa kar štiri, vsa na račun oble-tnic društev._______________________ Stanje je tako, da bi morali gradnjo gasilskih domov opredeliti že v načrtih požarnega varstva, prav tako pa vsem gasilskim društvom zagotoviti strokovni nadzpr nad zidavo ali obnovo, domov. Ne nazadnje bi veljalo tudi poceniti stroške gradnje z izbiro ustreznih tipskih objektov, kar bi bistveno olajšalo pot do potrebne dokumentacije. pobral prostovoljne prispevke učencev, namenjene prizadetim ob potresu na Kopaoniku, B. P. je pobral najmanj 26 tisočakov. Preiskava je poleg tega še pokazala, da sta B. P. in M. K. vlomila tudi v vikend, nekaj stanovanj, avtomobil in celo v cerkev. Odnašala sta predvsem denar in tudi tehnične predmete, do njih pa sta prišla najpogosteje z razbijanjem šip, lomljenjem ključavnic in zapahov, tako da sta precej škode povzročila že s samimi vlomi. Natančno in temeljito zbiranje obvestil je metliške miličnike kmalu pripeljalo na pravo sled, dokler niso mladoletnika, ki sta očitana kazniva dejanja tudi priznala, prijeli. M. K. in B. P. sta nakradeni denar porabila predvsem za nakupe pijače, slaščic, petard in nabojev za strašilno pištolo, nekaj pa sta ga do prijetja tudi prihranila. BRCALO 24 EKIP KOČEVJE — Pod pokroviteljstvom kočevske Tekstilane je bil v športni dvorani že 9. turnir v malem nogometu, ki sega je udeležilo 24 ekip iz Ribnice in Kočevja. V finalnem srečanju so Ribničani premagali ekipo Sis Marisa z 2 : 1, v tekmi za tretje mesto pa Stadion Šport Bistro s 7 : 5. Najboljši igralci turnirja so bili: Šporar iz Ribnice/Vratar Ševšek (Sis Ma-ris), strelec Murn iz Stadiona s 14 zadetki. M. G-č. V SOBOTO ODBOJKARSKI TURNIR KOČEVJE — Odbojkarski klub Kočevje bo 2. februarja pripravil tradicionalni odbojkarski turnir Medo 85, na katerem bo nastopilo osem ekip. V moški konkurenci so to Pionir iz Novega mesta. Narodni dom iz Ljubljane, Kamnik in Kočevje, pri ženskah pa Koper, Bled, Partizan—Tabor iz Ljubljane in Kočevje. Turnir se bo MČel ob 10. uri v Domu telesne kulture. PIONIRJI SO • SMUČALI / MOZELJ — Športno kulturno društvo Ciril Dekval iz Mozlja pri Kočevju je pripravil tekmovanje pionirjev s slalomu, veleslalomu in smuku, kije štelo za kombinacijo. Pri pionirjih je zmagal LaVrič, Šalamon, in Mrkonja. Pri pionirkah I. Škof, N. Škof in Mrkonja. Najmlajši udeleženec je bil Davor Papež, star 5 let. M. G-č. DOBOJ — Mladi rokometaši ribniškega Inlesa so v soboto in nedeljo nastopili na finalnem turnirju osmih najboljših jugoslovanskih ekip, predstavnikov posameznih republik in pokrajin. Ribničani so si nastop v Doboju zagotovili na turnirju v Sežani, kjer so presenetljivo prepričljivo opravili z vsemi nasprotniki in dokazali, da ribniški rokomet navzlic nekoliko slabšim rezultatom' v zadnjih letih še veliko obeta. Ribničani so na turnirju v Doboju dosegli velik uspeli, še posebej, če upoštevamo, da je bila ekipa Inlesa tok- TUDI PO 3. KOLU BREZ ZMAGE NOVO MESTO — Kegljači Novega mesta in Metlike so tudi po 3. kolu prvenstva v republiški ligi še naprej brez točk. Novomeščani so doma na kegljišču Loka izgubili tekmo z Rudarjem s 5.109 : 5.131, medtem ko so Metličani nastopili v Preboldu in izgubili s Tekstilano 5.034 : 5.074. Praznih rok so ostale tudi Novomeščanke, ki so v gosteh izguile s Fužinarjem 2.346: 2.455. V četrtem kolu bodo na sporedu naslednji pari: Metlika—Fužinar, Slovenj Gradec—Novo mesto. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN LESKOVEC LESKOVEC — Jutri bo v prostorih OŠ Milke Kerin redni letni občni zbor TVD Partizan iz Leskovca. Zbor seje pričel ob 18.30, na njem pa bodo zastopane vse sekcije, ki delujejo v okviru društva: strelska, nogometna, smučarska, atletska, namiznoteniška, rokometna in šahovska, pričakujejo pa tudi vse, ki bi se še želeli vključiti v delo. Med zanimivejše teme na občnem zboru vsekakor sodi predvidena razprava o športni dvorani, ki je zaradi prezasedenosti krajani ne morejo uporabljati, da ne naštevamo naprej. Vabljeni! L. ŠR1BAR Startali z dvema osebnima rekordoma Uspešen nastop Hrenove in Križetove v Ljubljani DOLENJSKE TOPLICE — Topli-ški atleti, ki so bili med zimskimi počitnicami na desetdnevnih pripravah v Budimpešti, so se za letošnjo zimsko sezono še posebej dobro pripravili. To so potrdili že na prvem tekmovanju, ki je bilo prejšnji teden v Ljubljani in je obenem štelo za izbiro državne članske reprezentance in reprezentance mlajših članov in članic za dvoboj z Madžarsko, ki bo 16. februarja. S skokom v daljavo 538 cm si je Greta Hren brez težav priborila dres z državnim grbom, s tem rezultatom pa je tudi izboljšala svoj osebni dvoranski rekord. Enak uspeh je uspel tudi Cilki Križe, ki je v višino preskočila 175 cm, krepko izboljšala svoj dosedanji osebni rekord in si z osvojenim 2. mestom priborila modri dres. Milan Šimunič, ki si še vedno ni opomogel od težje lanske poškodbe, bi sicer moral nastopiti v Beogradu na troskokaškem tekmovanju, vendar mu je poškodba to preprečila, zato je v Ljubljani skakal v daljavo in z rezultatom 725 osvojil 3. mesto. Le za las je zgrešil uvrstitev v reprezentanco. Topliški atleti se bodo v kratkem udeležili še ene kvalifikacijske tekme, ki bo 9. februarja v Beogradu in Ljubljani, štela pa bo za izbiro reprezentance, ki se bo v Genovi pomerila z Italijo in Veliko Britanijo, v Budimpešti pa z Madžarsko. ZIMSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU NOVO MESTO — NK Elan orga-' nizira v novomeški športni dvorani tradicionalni zimski turnir v malem nogometu, ki se bo pričel v nedeljo, 9. februarja. Prijave pošljite do 4. februarja na naslov: NK Elan, Partizanska 16 a, p. p. 61, Novo mesto. Prijavnino v znesku 2.500 din nakažite na žiro račun NK Elan 52100-678-80422, kopijo virmana pa prinesite s seboj na dan tekmovanja. rat precej pomlajena v primerjavi s tisto, ki je na podobnem turnirju sodelovala lani in zaradi »kuhinje« pristala pri dnu razpredelnice. Tokrat so mladi inlesovci najprej ugnali makedonskega predstavnika Rabotni-čki s 25:21, nato pa v drugem srečanju še kosovsko Trepčo's 17:12. Inles je tako prišel med štiri najboljše ekipe v državi, kjer so se v polfinalu pomerili s kasnejšim prvakom države Zagrebom in izgubili dokaj tesno z 18:22. Pri tem velja omeniti, da so prav Ribničani nudili ekipi Zagreba največji odpor. V srečanju za tretje mesto je Inles zaigral s Crvenko, po ogorčenem boju pa so Ribničani izgubili tesno s 14:15 in tako na koncu pristali na še zmeraj odličnem četrtem mestu. V srečanju za naslov državnega prvaka je Zagreb ugnal Slogo z 21:14.__________ BALKOVEC PREVZEL VODSTVO NOVO MESTO — Po desetem kolu šahovskega prvenstva Novega mesta je vodstvo prevzel Balkovec, ki je doslej zbral 8 točk, sledijo pa: Brezovar 7 (1), Pucelj 6 (2), Istenič in Komelj 6, dr. Lapanje 5,5, Bedič 5 itd. Ob tem velja zapisati, daje najbolj napredoval Pucelj, ki ima resda le 6 točk, a obe prekinjeni partiji v dobljenem položaju^___________________________ V SOBOTO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V CIKLOKROSU NOVO MESTO — Novomeško kolesarsko društvo bo v soboto organizator republiškega prvenstva v ciklokrosu za pionirje, mladince in člane. Pričetek ob 9. uri pred Dolenjkinim marketom na Drski. Na prvenstvu bodo predvidoma nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji, zraven pa bosta tudi Jože Smole in Sandi Papež, ki ta čas služita vojaški rok v Kranju. Prav zategadelj si Novomeščani veliko obetajo od prvenstva, še posebej pa. ker so bile priprave za letošnjo sezono doslej najkvalitetnejše. Pred nekaj dnevi so se novomeški kolesarji namreč vrnili s štirinajstdnevnih priprav v ČSSR, ta teden pa se pripravljajo v Poreču. Kategorije mlajših kolesarjev so pridno vadile na Gorjancih, kjer jim je Cestno podjetje brezplačno odstopilo svoj dom pod Vahto. _______________ _ ŽE DRUGIČ POKAL SEVNIČANOM SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je v nedeljo pripravil II. tradiciaaalni šahovski turnir Krmelja, Radeč in Sevnice. Med osemčlanskimi ekipami je zmaga pripadla Sevnici, ki je zbrala 95 točk, Radeče so jih osvojile 65, Krmelj pa 31. Med posamezniki je bil najboljši Levičar s 16 točkami. Šport iz ribnice • V ribniškem Riku so tudi letos organizirali ligo v malem nogometu. Po odigranih 12 kolih je med štirinajstimi ekipami na vrhu Loški potok z 20 točkami, sledijo pa: S-125 9, Montaža II 16, idr. Najboljši strelec doslej je Mohar iz Loškega potoka kar z 38 zadetki. • Že v nedeljo se bo pričelo tradicionalno zimsko rokometno prvenstvo Ribnice, ki ga ponovno organizira RK Inles. Nastopile bodo vrste Ponikev, Sodražice, Itasa, Rika, Veteranov in Inlesa. Zadnje, 3. kolo bo odigrano 17. februarja. • 65-metrska skakalnica v Ret-jah pri Loškem potoku bo tudi letos gostiteljica najboljših skakalcev. ki se bodo potegovali za pokal »Cockte«. Organizatorji pričakujejo udeležbo najboljših slovenskih skakalcev v vseh kategorijah. Tekma bo v soboto, 10. februarja. • Kegljači ribniškega Rika so v pretekli tekmovalni sezoni osvojili prvo mesto v 111 ligi ljubljanske kegljaške zveze, kar jim je za letos prineslo uvrstitev v višji tekmovalni razred. • Rokometaši ribniškega Inlesa, prvaki v republiški ligi, so že pričeli priprave za spomladanski del prvenstva. Ekipa zaenkrat vadi trikrat na teden. Že v začetku februarja bo spored treningov bolj zgoščen, predvidene pa so tudi številne prijateljske in turnirske tekme. Ribničani upajo, da jim bo uspelo ubraniti prvo mesto in tako s predstavnikom hrvaške lige odločiti o novem članu II. zvezne lige. M. GLAVONJIČ FABJAN TRETJI V MEDULINU V Medulinu, kjer se vsako zimo pripravlja največ jugoslovanskih atletov, je bil pregledni kros, na katerem je nastopilo okrog 350 tekmovalcev in tekmovalk. Lanski državni prvak v teku na 3000 m pri mlajših mladincih, Matjaž Fabjan, je v svojem prvem nastopu med starejšimi mladinci osvojil tretje mesto in potrdil lepe možnosti, da se letos prvič uvrsti v državno reprezentanco za balkanski kros, kamor bo potovalo prvih 5 z državnega prvenstva. Njegov vrstnik Bojan Vidmar je osvojil zelo dobro 6. mesto. V članski konkurenci sta bila v velikem številu nastopajočih Vidmar in Gotlib prav tako odlična, in sicer 11. in 14. Novinke med najboljšimi Uspeh novomeških košarkaric po prvem delu prvenstva v SKL ni naključje . • Po dolgih letih je tudi novomeška ženska košarka dobila ekipo, ki se lahko enakovredno kosa z domala vsemi slovenskimi republiškimi //-gaši. mladost večine igralk pa je lista, ki daje upati, da dekleta še niso rekla zadnje besede. Po prvem delu prvenstva so Novomeščanke na odličnem četrtem mestu, vprašanje je. če lahko tak dosežek potrdijo tudi ob koncu prvenstva. Novinke v ligi so zagotovo najprijetnejše presenečenje letošnjega prvenstva, čeprav je trener Novo-meščank Andrej Švent že pred pričetkom prvenstva napovedal, da so dekleta sposobna uvrstiti se v gornjo polovico lestvice. Nasploh je značilnost letošnjega prvenstva, da so se ekipe razdelile v štiriskupine. razred zase so ekipe pri vrhu Ilirija, Mengeš in Jesenice, k oj za njimi so Novomeščanke, tretjo skupijo tvorijo Kladivar, Maribor, Metka in Pomurje, medtem ko sta na dnu . brez večjih možnosti za uspeh Salonit in Cimos. V novomeškem taboru so optimisti tudi pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi bil točkovni izkupiček novomeških deklet po prvem delu še večji, saj so nesrečno izgubile tekmo z Jesenicami. kjer je za.tajil predvsem met. ki je bil vsega 36-odstoten. S to zmago in pa morebitnim ponovnim uspehom nad Jeseničankami doma bi lahko Novomeščanke mešale štrene celo na smem vrhu. kar bi bilo verjetno celo za največje optimiste preveč. Po besedah trenerja Šventa pa se kaj takega še zmeraj lahko zgodi. En sam spodrsljaj katere od vodilnih treh ekip bi namreč bil dovolj, da jih Novomeščanke dohitijo in tako zabeležijo daleč največji uspeh doslej. Razbremenjene vseh skrbi v boju za obstanek in z nekaj več športne sreče so Dolenjke sposobne tudi takšnega podviga. Seveda pa je tudi četrto ali peto mesto še zmeraj veliko več, kot so letos mnogi pričakovali od novink v ligi. 19 Zavarovanje po potrebi Vroča kri ob novem načinu kasko zavarovanja — ___________Plačaš le, če avto poškoduješ___________ Precej vroče krvi je zadnje dni lanskega in prve letošnjega leta povzročila razprava o novem načinu kasko zavarovanja osebnih avtomobilov, ki gaje uvedla skupnost zavarovanja Dunav iz Beograda in ki gaje moč uporabiti tudi v Sloveniji. Po besedah odgovornih iz zavarovalne skupnosti Triglav je novost Beograjčanov v nasprotju s samoupravnim sporazumom med zavarovalnicami in bodo zato tudi sprožili postopek. Vsekakor pa je ideja iz Beograda zanimiva in na prvi pogled za lastnike osebnih avtomobilov bolj privlačna od običajnega kasko zavarovanja. Pri Dunavu so se odločili za tako pot: vsak lastnik vozila ali zavarovanec je dolžan plačati osnovno premijo, ki znaša približno odstotek od nabavne cene novega avtomobila. In to je vse, seveda do nesreče in nastanka škode, kajti tedaj zavarovanec plača dodatno premijo, ki pa je odvisna od višine škode. Višina premije znaša med 10 in 25 odstotki ocenjehe škode na vozilu. Če je škode, denimo, do 4.000 din, plača zavarovanec premije v vrednosti 25 odstotkov škode, če je škode 160 do 540 tisoč dinarjev, je premija 11 odstotkov te vrednosti, če je škode za nad 540 tisočakov, pa znaša dodatna premija 10 odstotkov ocenjenega zneska. Ob tem je zanimivo primerjati stari in novi način kasko zavarovanja. Premija za polno kasko zavarovanje brez odbitne franšize znaša za vrednost vozila od 950 tisoč din do milijona natanko 63.723 din, po novem načinu pa le 9.750 din. Če pa boste ob morebitni nesreči hoteli dobiti še odškodnino, bi morali k tej številki prišteti še nekaj denarja. Ob škodi, denimo, 500 tisoč din, bi morali doplačati še 55 tisoč dinarjev. Skupni znesek bi bil torej približno enak običajnemu kasko zavarovanju, le da avtomobilov na srečo ne razbijamo vsako leto. Očitno gre za novost, ki je dovolj konkurenčna, kar potrjujejo tudi reakcije ostalih zavarovalnic. Drugo vprašanje pa je, ali je taka konkurenčnost v skladu z določbami samoupravnega sporazuma med jugoslovanskimi zavarovalnicami / B. B. Kar dvajsetkrat vlomila Uspešna akcija metliških miličnikov, ki so prijeli mladoletna M. K. in B. P. — Kradla, kjer sta mogla B. BUDJA k £[•5 (1851) 31. januarja 1985 ;_____________________________________________________________________________________________________ DOLKnSKIJJST m OPEČNI ZDROB »TERASET« ZA VZDRŽEVANJE IN NOVOGRADNJE: — tenis igrišč. — šolskih igrišč.' — igrišč otroških vrtcev — atletskih stez. — /n drugih športnih terenov. Granulaci/o po želji naročnikov dostavljamo na igrišča v PVC vrečah ali razsutem stan/u. V sodelovan/u s >•Sportmže-niringom<' iz Zagreba nudimo proiektantska. gradbena, zaključna m vzdrževalna dela. flflz Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško ugodno proda osebni avtomobil Audi 100 GLS, letnik 1979. Licitacija bo v soboto, dne 2. II. 1985, ob 9. uri za družbeni in ob 10. uri za privatni sektor. 59/5-85 BIZJAK — PRVAK KRŠKEGA KRŠKO — Domači kegljaški klub je na kegljišču hotela Sremič pod pokroviteljstvom SGP »Pionir« vzorno pripravil tridnevno odprto prvenstvo Krškega v disciplini 1 x 200 lučajev. Nastopilo je 61 kegljačev iz 10 slovenskih klubov. Po napetih in izenačenih tfojih je zmagal Darko Bizjak TONČKA ŠKAFAR V REPREZENTANCI V tretjem kolu kvalifikacij za izbor v mladinsko državno reprezentanco, ki je bil v Kulini, je Krčanka Tončka Škafar dosegla drugi rezultat kola in je po treh kolih kvalifikacij na četrtem mestu. S tem si je verjetno že-zagotovi-la mesto v državni kegljaški reprezentanci. ki bo nastopila-letos na mladinskem svetovnem prvenstvu v Frankfurtu. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, krško, . METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Izšla je 3. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljajo: — občina Črnomelj sklep o cenah stanarin in najemnin, — občina Krško odredbo o cenah za komunalne storitve ter o povečanju cen stanarin in sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Gramoznica—levi breg Save«, — občina Metlika odredbo o cenah komunalnih storitev ter povišanju cen stanarin in najemnin, — občina Novo mesto odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja za prodajo mleka ter sklep o cenah komunalnih storitev in povečanju cen stanarin in najemnin, — občina Ribnica sklep o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev, — občina Trebnje sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev. * Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja ♦ delovna organizacija Mercator—Agrokombinat Krško, tozd Sadjarstvo Krško, prosta dela in naloge strojnika v delovni enoti hladilnica Stara vas Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: strojni tehnik ali KV elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj. Zaželeno je, da ima kandidat opravljen izpit za upra-' vijanje hladilnih naprav. Interesenti naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, kadrovska služba Krško, CKŽ 52, in sicer v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po preteku prijavnega roka. 58/5-85 Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge materialni knjigovodja Pogoji: — končana ekonomska srednja šola, — najmanj dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s posebnim pogojem — 60-dnevnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, Trdinova 23, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 62/5-85 Novoles lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Žaga, Straža Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v obratu na Ruperč vrhu: manipulacija z decimeranim lesom (10 delavcev za nedoločen čas, 4 delavci-za določen čas> čuvaj — vratar (3 delavci za nedoločen čas) pod pogoji: — končana osnovna šola, delovne izkušnje so zaželene. Delovno razmerje bomo sklenili s 45-dnevnim poskusnim delom. Kandidati lahko oddajo vloge v 8 dneh od objave v kadrovsko-socialni Službi v Stražj- 61/5-85 Soboslikarstvo in pleskarstvo — Anton Radi, v Kidričeva 12, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge 1. soboslikarja in pleskarja ( 2 delavca) pod naslednjimi pogoji: — končana poklicna šola — KV delavec. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z i-rhesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov: Soboslikarstvo in pleskarstvo, Anton Radi, Kidričeva 12, 68270 Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izteku razpisa. 66/5-85 Proizvodno in trgovsko podjetje Zmaga Ljubljana, Mivka 25 komisija za delovna razmerja razpisuje: 1. 10 prostih delovnih mest za priučitev v obutveni industriji v proizvodnem obratu v Mokronogu, 2. 1 prosto delovno mesto za vodjo izmene v proizvodnem obratu v Mokronogu, 3. 1 prosto delovno mesto za vodjo izmene v proizvodnem obratu v Ljubljani, 4. 1 prosto delovno mesto poslovodje v prodajalni z obutvijo v Novem mestu. Pogoji: Pod 1. — končana osnovna šola, — 60-dnevno poskusno delo, — prednost izbire ,ima ženska delovna sila, Pod 2. in 2T. — poklicna šola za čevljarske delavke — prešivalke in izpit za vodjo skupine — delovodjo (VK), — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri enakem delu, da pridobi potrebno funkcionalno znanje, — organizacijske sposobnosti, uspešno opravljen tečaj iz varstva pri delu, — poskusno delo 90 dni. Pod 4. — poslovodska šola z 2 letoma delovnih izkušenj ali poklicna šola za prodajalce oblačilne stroke s 4 leti delovnih izkušenj, . — poskusno delo 90 dni. Pisne prijave z dokazili naslovite na gornji naslov v 15 dneh od objave oglasa, v nadaljnjih 15 dneh ob objave bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri. 67/5-85 ODLIČEN IZOLATOR ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO PODSTREŠIJ, LESENIH STROPOV, MEDETAŽ-NIH KONSTRUKCIJ, STEN IN OBZIDANIH FASAD, PLAVAJOČIH PODOV TER CEVAKI ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV V GRADBENIŠTVU IN INDUSTRIJI. TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH VRST NOVOTERMA: ŠIVANE BLAZINE, FILCI, LAHKE, POLTRDE IN TRDE PLOŠČE, CEVAKI. PRODAJA IN SVETUJE IZOLQQUe KRKA, TOZD Izolacije 68000 Novo mesto. Bršljin 62 tel.: (068) 21-620. 21-621: telex 35813 KRKAIŽ YU Obrtna zadruga Resa p. o. Krško Razpisna komisija OZ Resa Krško razpisuje v skladu z določili statuta OZ Resa Krško prosta dela in naloge direktorja zadruge Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri s tremi oziromS petimi leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — srednješolska .izobrazba ekonomske ali gradbene smeri s strokovnim izpitom ih pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne z zakonom predpisane pogoje in merila iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Krško. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« skupaj z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema tajništvo zadruge 15 dni po objavi na naslov. OZ RESA Krško, CKŽ 67, Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. * 65/5-85 l (Q) fe*m lesni kombnaf n sol o ncvo mesto-straža Novoles lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. delovna skupnost strokovnih služb Delavski svet DSSS razpisuje dela in naloge 1. vodje službe za informatiko — dipl. matematik ali dipl. oec, 5 let ustreznih delovnih izkušenj 2. vodje splošne službe — dipl. pravnik, 5 let ustreznih delovnih izkušenj 3. vodje razvojnega centra — dipl. oec ali dipl. lesni ing., 5 let ustreznih delovnih • izkušenj 4. vodje službe za razvoj lesne tehnologije — dipl. ing. lesarstva, 5 let ustreznih delovnih izkušenj 5. vodje službe za oblikovanje in konstrukcijo izdelka — dipl. ing. arh., 5 let ustreznih delovnih izkušenj 6. vodje službe za razvoj kemijske tehnologije — dipl. ing. kem. tehnologije, §Jet ustreznih delovnih , izkušenj 7. vodje službe za investicije — visoka šola tehniške smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — pod 1., 3., 4., 5., in 6 aktivnoznanjeenega tujega jezika ter pasivno še najmanj enega — v kolikor ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, morajo imeti z delom dokazane delovne zmožnosti za opravljanje navedenih del in nalog, — imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, — imeti morajo osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 60/5-85 20 DOLENJSKI UST Št. 5 (1851) 31. januarja 1985 ZAHVALA V 76. letu je ugasnilo plemenito srce naši mami, stari mami in prababici ANGELI PUSTA VRH rojeni BOŽIČ iz Ločne 33 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali strani, kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojno spre-™li na njeni zadnji poti, ji.darovali cvetje. Posebna hvala vsem, k| ste ji lajšali bolečine v času njene težke bo'lezni, zlasti dr. Vod-m Zahvaljujemo se pevcem, govorniku KS ZB Ločna — Mackovec ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ' ' ' ZAHVALA Ob smrti našega dragega ANTONA ŠKUFCA iz Krušnega vrha 1 pri Dobrniču se_ prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, sodelavcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi za^ dnji poti. Zahvala tudi duhovniku za opravljeni obred. VSI NJEGOVI Ljubljana, dne 22. januarja 1985 BOLEČINA IN TRPUEN.IE BILO JE TVOJE ŽIVLJENJE. Z A II V A L A V 8. mesecu starosti je odšel od nas MITJA MEDVED Draga 18, Šentrupert Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom za pomoč v te~ žkih trenutkih, še pdsebej dr. Luki Pintarju, višji medicinski sestri Mariji Dobrina in ostalemu zdravniškemu osebju pediatričnega oddelka v Ljubljani, HP Kolinski Mirna in sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, Branki Uhan za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljeni obred ter.vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati, mami, bratca Srečko in Franci ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 34. letu starosti nas ja zapustil dragi sin in brat FRANC KRNC Dolenje Laknice 20 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo GD Mokronog in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat posebna hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 53. letu nas je zapustil dragi mož, brat in stric JOŽE OZIMEK iz Zalisca 11 pri Žužemberku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Žužemberka ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Trud in trpljenje bilo je tvoje življenje. ZA HVALA V 77. letu nas-je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANA TRATNIK s Kala 16 pri Semiču Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala tov. 'Nežki Bezek in tov. Alojzu Vidmarju za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in babica ANA PEŠELJ rojena MAVSER iz Jelenje vasi pri Predgradu Elektru Kočevje ter organizaciji ZZB Poljanska dolina za podarjene vence, govornicama Tkalčevi m Weisovi ter pevkam in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci Peter, Vinko, Viktor, Anica in Zofka’ z družinami ter ostalo sorodstvo Z A H V A L A Po težki bolezni nas je v 53. letu starosti zapustil dragi mož. oče, stari oče, brat in stric ALOJZ KOTAR iz Jordankala pri Mirni peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom,prijateljem in znancem, ki jite J1,?,y trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Sc posebna zahvala za ves rud Vidi Rajer, Alojzu Roglju in govorniku Ivanu Rajerju za izrečene poslovilne besede.Zahva-‘jujemo se zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, župniku za opravljeni obred, kolektivom IMV iz. Novega mesta in Črnomlja, KZ KRKA iz. Mirne peči, TRIMU iz. I rebnjega ter vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na’ njegovi zadnji poti. - Žalujoči: žena Ivanka, sin Alojz z družino, hčerki Ivanka z družino in Danica, brat, sestre in ostalo sorodstvo Njive bodo ozelenele, ptičice zapele, a vas, mati. ni. da bi jih poslušali. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta ROZALIJA KRESE iz Hruševca 12 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in najbližjiin sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stah-ob strani, z nami sočustvovali, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu tv o "a"Jeni zatlnJ' Poti- Posebno zahvalo smo dolžni za podarjene vence DO Novolcs—,TOZD \ l 'u , GP UublJanaTOZD Poljane, potniškemu prometu ALPETOUR, pevcem iz. Žužemberka za zapete žalostinke ter duhovniku in kaplanu Cirilu Murnu za opravljeni pogrebni obred. Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil dragi mož, ata, stari ata in brat • JOŽE OLOVEC Oštrc 19 Kostanjevica na Krki Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v naj-težjem trenutku pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili nr njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo n; j za zdravljenje težke bolezni. Lepa hvala tudi ZZB Kostanjevica, podjetju Varnost Novo mesto. Sob Novo mesto in Upravi za družbene prihodke. Labodu Krško, TOZD Ikon Kostanjevica, TOZD Javna razsvetljava Ljubljana, Kostanjeviškemh oktetu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči, žena Marija, hčerka Jožica in Mimica z družino, sin Jože in Stanko z družino, brat Lojze z družino ter ostalo sorodstvo Preljubi očka naš. prezgodaj si odšel od nas. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče in stari oče DUŠAN BIZJAK s Trebanjskega vrha pri Veliki Loki Ob beleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanetjn, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostnike in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, otroci Dušan, Irena, Tatjana in Marija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE OGULIN < iz Cerovca 14 pri Semiču se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, osebju Zdravstvenega doma Semič za zdravniško pomoč, pevskemu zboru Semič za lepo zapete pesmi, godbi na pihala iz Metlike, župniku za opravljeni obred. Še posebno se zahvaljujemo sodelavcem DO ISKRA Semič, DO BEL.T Metlika MS, DO IMV Semič. DO MELAMIN Kočevje ter sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti naše mame. * • Žalujoči: hčere in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo * Cerovec, 23. L 1985 £e 5 (1851) 31. januarja 1985 DOLENJSKI LIST t£densK