CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" _REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316_ Leto I. BUENOS AIRES, 18 NOVEMBRA 1933 Štev. 9. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH IZID VOLITEV V NEMČIJI Kakor je bilo že v naprej gotovo, so hitlerjevci nabrali skoro vse glasove — Kako so fašisti pTepričeva li ljudi — Odmevi glasovanja v ino zemstvu "RAZOROZENA" NEMČIJA Pretekli teden se je vršila v francoski poslanski zbornici razprava, tekom katere je neodvisni poslanec 1 RAZNE VESTI\\l UPRAVNIŠTVA Po partedenski kampanji, tekom katere so fašistični voditelji navduševali množice ter jih .nagovarjali, naj se udeleže volitev in plebiscita, da s tem podprejo zunanjepolitična prizadevanja Hitlerjeve vlade, so se preteklo nedeljo vršile volitve in so fašistične organizacije napele vse sile, da bi zagotovile čim večjo volilno udeležbo . Po mestih, posebno v večjih, in v prvi vrsti v Berlinu, so razvili orjaško propagando. Ves dan so krožila po ulicah vozila, natrpana s fašistično mladežjo, moškega in ženskega spola, pa so mladi hitlerjanci mahali s fašističnimi zastavami ter s hudim vpitjem pozivali volilce, naj store svojo dolžnost. Cele vrste "sandvichmanov" so stopale po cestah, noseč velike propagandne plakate. Pa tudi bolj prepričevalnih sredstev so se posluževali "naci je-vci"; organizirali so posebne čete, ki so hodile od hiše do hiše, šle v vsako stanovanje ter priganjale volilne upravičence na volišča. Zgodilo se je, da so prišli tudi v hišo vojvode Albrechta wuer-tenberškega, ki se pa ni hotel vdati. Ker so fašisti začeli naJ miga vati na le preveč prepričevalna postopanja, je morala policija zastražiti hišo, da je vojvodo rešila nadležnih "gostov". Pa se torej ni čuditi, da je bila udeležba volilcev nad vse velika; na voliščih se je prijavilo skoro 43 milijonov upravičencev, to je 92.2 od sto, in so v ogromni večini glasovali za vlado. V prilog plebiscitu je bilo oddanih preko 40 milijonov in pol glasov, za fašistično poslansko listo pa 39 i" l)o1 mi" lijonov. Ta izid ni nikogar presenetil, saj je ves svet že v naprej vedel, da bo takšen in nič drugačen. Kakor smo že pred tedni pisali, je bil edini namen te volilne fašistične komedije ta, da se množice le še bolj navdušijo in razvnamejo. Zakaj in če- mu, to bo pokazala najbrž bližnja bodočnost. Nemške volitve niso napravile v svetu nobenega posebnega vtiska; svetovno časopisje je komentiralo ta dogodek tako, kakor pač zasluži, in je že od samega početka zanikalo sleherno vrednost takšnim fašističnim volitvam. V Moskvi se je bila razširila vest ; da so sovjetski topničarji sestrelja- li šest od onih devet letal, ki so bi- ,, , , , , , . , 1 , ! la vdrla nad rusko ozemlje, ter da Mandel zahteval, naj francoska vla | vull<1 , . .... „ , on , .. , , je bilo ubitih in ujetih vec ko 20 da pozove zastopnike vseh onih dr- |J , . . „ , • , t japonskih letalcev. To vest, ki je žav ki so podpisale versaillsko mi- POVRATEK BRAZILA V REDNO USTAVNO ŽIVLJENJE Preteklo stredo se je otvorilo v Ríu de Janeiro zasedanje nove ustavodajne skupščine, katera je bila izvoljena tekom maja meseca t. 1. in ki šteje 250 poslancev. Otvoritevni govor je i-mel predsednik začasne vlade Getulio Vargas. S tem, da je začela zasedati ustavodajna skupščina, se je brazilska republika povrnila v normalno ustavno življenje, iz katerega jo je bila spravila 1. 1930. revolucija. Vlada je izdelala osnutek za novo ustavo, ki bo, kakor pravijo, ena najbolj modernih. O tem osnutku "bodo razpravljali poslanci, ki bodo tudi izvolili rednega predsednika republike. Izgleda, da bo ta čast doletela g. V argasa. Predsednik je v otvoritvenem govoru napovedal, da bo vlada proglasila splošno politično am-nesti jo. RUSKI EMIGRANTSKI PISATELJ DOBIL NOBLOVO NAGRODO. Prejšnji teden so se prisodile v Stokholmu tri Nobelove nagrade. Nagrado za literaturo je dobil ruski emigrantski pisatelj Ivan Ale-ksejevič Bunin, ki je 63 let star in živi sedaj v Niči. Nagrado za fiziko za 1. 1932 je dobil prof. Heisenberg iz Leipziga, ono za 1933 pa so prisodili prof. Schroedingerju iz Berlina, ter dr. Diraku iz Cambridgeja. rovno pogodbo, na posvetovanje ter naj zahteva od Družbe narodov, da se potom preiskave prepriča in u-gotovi, v koliko je Nemčija prekršila določbe mirovnega pakta glede razorožitve. Gospod Mandel je dokazoval, da je vojaško vežbanje v Nemčiji skoro obvezno. Nemčija ima danes na nogah, v svojih napol militaristič-nih organizacijah, devetsto tisoč mož, torej še enkrat toliko, kolikor šteje vsa francoska vojska v do movini. V 5 dneh zamore Nemčija mobilizirati 45 divizij ter izgotovi-ti 2.500 letal tekom enega meseca. 'Zvišala je proračun vojnega ministrstva, organizorala moderno letališče na levem bregu Rena ter pripravila celo vrsto drugih letališč v demilitariziranem Porenju. Poslanec je naglašal, da se Francija ne sme obotavljati in čakati, i da bo Hitler, črez tri ali štiri leta, ! zahteval revizijo mej. če bi se Nem ! čija uprla preiskavi Družbe narodov, naj pa Francija takoj nastopi tako, kokar ima po pogodbah pravico. Prav tako je dvignil svoj glas v belgijski parlamentarni komisiji za zunanje zadeve senator Dorlodot, ki je izjavil, da dokaze, ki pričajo, da se Nemčija nikoli ni razorožila. Ko je rekel, da b ote dokaze objavil in da že ima pripravljeno knjigo, ki obsega preko 500 strani, se je brž oglasil zunanji minister Hyams ter ga prosil, naj tega ne stori ,ker bi izzval celo vrsto zelo kočljivih mednarodnih komplikacij. LEP USPEH. V Chicagu so zaključili pretekli ponedeljek svetovno razstavo, otvo-rila pa se bo spet 1. junija prihodnjega leta. Razstavo je posetilo 22 milijonov in 500 tisoč oseb. Od raz-stavljevalcev in obiskovalcev je u- vzbudila mnogo pozornosti v svetu, so pa kmalu zanikali odgovorni japonski in sovjetski krogi. Obletnico sklenitve premirja so proslavljali pretekli teden, več ali manj, po vsem svetu. V Pacy - sur -Eure, na Francoskem, se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so prisostvovali odkritju spomenika velikemu pacifistu Briandu. Fašistični tribunal v Rimu je v soboto sodil 13 obtožencev iz pokrajine Pesaro, katere je bila policija aretirala radi protifašističnega delovanja. štirije so bili obsojeni vsak na 10 let, dva na šest let, 0-stali pa na 1 do 3 leta ječe. Romunska vlada, kateri je nače-loval Titulescu, je podala ostavko. Po večdnevni krizi je g. Duca sestavil nov kabinet, v katerem jfe Titulesco obdržal listnico zunanjega ministrstva. Na Španskem se bodo vršile jutri volitve za novi parlament. V zadnjem času, predvsem pa v preteklem tednu, so razvile živahno volilno propagando vse tri glavne politične struje, ki se borijo za oblast: radikalni republikanci, socialisti in desničarski blok. Tudi Bolivija je končno popustila ter sklenila imenovati svojega zastopnika pred komisijo Družbe narodov, ki ima posredovati v cha-kovskem sporu. Zunanjemu ministru Canelasu je senat izrekel nezaupnico radi njegove politike v sporu s Paragvajem, pa je minister radi tega podal v sredo ostavko. Carinsko premirje, ki so ga skle-i nile one države, katere so se bile udeležile mednarodne gospodarske konference v Londonu, in po katerem so se bile obvezale, da ne bodo višale uvoznih carin, je pretekli teden angleška vlada odpovedala, črez par dni pa je sledila temu zgledu tudi Belgija. Sedma vseameriška konferenca se prava inkasirala 35 milijonov do-1 bo y kratkem otvorila y Montevideu_ larjev. Irski brezposelni so vprizorili ta-le manifestacijski pohod iz Dublina v Bel f asi! DROBNE VESTI Na Kubi še niso popolnoma prenehali notranji 'boji in so se nekateri spopadi izvršili te dni celo v glavnem mestu Havani, dasi vladne oblasti tu že popolnoma obvladujejo položaj. Vojno sodišče je v sredo obsodilo na smrt dva voditelja zadnje vstaje. Huda nesreča se je dogodila v Portlandu, v Sev. Ameriki,. Potniško letalo je treščilo na tla in so se pri tem ubile štiri osebe, druge štiri pa so bile težko ranjene. Osem mesecev bo sedel neki Pon-terolo iz Aoste, v Italiji, ker so ga zasačili, ko je med procesijo ki se je vršila v tem mestu, preklinjal. Sodnik ga je obsodil, da bo moral plačati tudi 800 liric globe. Strašen zločin je izvršil Poljak Stanislawski, iz Bvdgoszcza, ki je bil že dolgo časa brezposeln. S sekiro je umoril ženo, taščo ter se-sedem svojih otrok, nakar si je še sam vzel življenje. Iz raznih ameriških držav so delegacije že na poti proti glavnemu mestu Urugvaja. Avstrijski nacionalni socialisti, Hitlerjevi pristaši, pridobivajo vedno večjo moč, ker so se jiiri priključili tudi mnogi izmed onih socialistov, ki ne marajo Židov. Fašistična propaganda se vedno bolj širi ter prirejajo "nacijevci" tudi teroristične atentate, da bi zbegali ljudstvo in vlado. Ker so se eksplozije bomb in požigi le preveč začeli ponavljati in ker so tudi socialisti grozili s proglasitvijo spolšne stavke, je avstrijska vlada proglasila preki sod v vsej republiki. De Valera, predsednik svobodne države Irske, je imel pretekle dni govor, v katerem je napovedal, da bo zahteval popolno svobodo za svojo domovino, ki naj postane popolnoma neodvisna republika, še preden mine pet let. "Oni, ki se nam bodo upirali", je dejal, "bodo morali preko naših trupel". Svoje vojno brodovje bo Anglija ojačila. Tako je naznanil mornariški minister v spodnji zbornici tekom seje, ki se je vršila v torek. Vse one naše rojake, katerim smo poslali na ogled nekaj številk "Novega lista", a se nanj ne nameravajo naročiti, prosimo, da store svojo dolžnost ter nam list vrnejo. To ni združeno z nobenimi ta-žavami, ker je dovolj, da pismono-ši izjavijo, da naj list spet dostavi upravništvu, ker ga ne marajo. Če bi bil kdo v zadregi zaradi jezika, mu povemo, da lahko tako-le reče: "rehuso", "no quiero" ali pa "no acepto ese periódico". Pa je izvršil svojo dolžnost. Nikogar nočemo siliti, naj se naroči. "Novi list'' stane prav malo: če ¡se odločiš, da si boš vsak dan "odtrgala od ust" poldrug centavo zato, da se boš naročila na "Novi list", boš po preteku enega leta videla, da si že prihranila za celoletno naročnino, pa da ti še ostaja 47 centavov in pol. če si kadilec, pa pušiš, recimo, tiste po pet in dvajset ter ti zadostuje po en "atado" na dan, je dovolj, da pokadiš vsak dan eno samo cigareto manj, pa si si zagotovil "Novi list". Saj boš koncem leta videl, da si prihranil za ceioletno naročnino in da ti še preostaja denarja za celih deset "atadov". To je strašna žrtev, kaj ne? Seveda: če te pa list ne zanima in meniš, da ni vreden niti te "žrtve", potem boš pa pametno storil, če boš denar uporabil v druge svrhe. * Onim čitateljem, ki so nam pisali, da bi list radi redno prejemali, a trenutno ne morejo poravnati naročnine, ke¡r so brez dela ali pa jih tarejo druge nadloge, bomo "Novi list" pošiljati redno. Naročnino nam bodo plačali, ko se bodo njihove gmotne prilike izboljšale. Nekateri povprašujejo, ali bi lahko poslali naročnino po pošti. Seveda, to lahko store, in sicer na več načinov: 1. V dobro zapečatenem priporočenem pismu (carta certificada). 2. V vrednostnem pismu (carta con valor declarado); v tem slučaju pa je potrebno da nam nemudoma pošljejo v posebnem pismu tudi pospremnico (Guía de Expedición), ki jo izstavi poštni urad, ker sicer ne moremo dvigniti pisma. Kdor se naroči samo za pol leta, nam lahko pošlje dva pesa v bankovcih, ostalih 50 centavov pa v znamkah po 10 ctvs. 3. Po poštni nakaznici (Giro postal) na "Novi list'' — Buenos Aires, Llavalle 341, Escritorio 316-Znesek plačate na poštnem uradu, kjer poveste, komu hočete poslati denar, pa vam izročijo nakaznico, ki jo morate poslati na naš naslov v zaprtem pismu, v katerem nam morate sporočiti tudi svoje ime in naslov, da bomo vedeli, kdo nam to pošilja. Ta način je najbolj priporočljiv, ker je najbolj siguren in obenem praktičen. Ta teden smo razposlali pobotnice vsem onim, ki so nam v zadnjem času dostavili naročnino po pošti. Kdor živi v Buenos Airesu, pa želi plačati naročnino na svojem domu, naj nam sporoči, kdaj hoče, da ' ga obišče naš uradnik. One rojake v CORDOBI, ki ne marajo imeti sitnosti s pošto, opo- btr&U 2. NOVI LIST RESNICA V OČI BODE Ljubljanski "Slovenec", ki posveča mnogo pažnje dogodkom v lulijski krajini, je izzval, s svojimi poročili o preganjanjih slovenskih duhovnikov v Italiji, velik vihar v italijanskem časopisju. Cela vrsta fašističnih listov se je hudo razvnela ter se začela zaganjati v rieuttudljivega ^razgjaševalca .bridkih krivic, ki jih morajo prenašati Slovenci in Hrvati na Primorskem. Na napade je "Slovenec" odgovoril z dvema uvodnikoma, kjer pravi, med drugim: "Zunanji politiki liberalne Italije je italijanska diplomacija utirala pot v svet po sledovih, ki so jih puščale za seboj ideje velikih mislecev, umetnikov in tudi idealnih borcev za človeške pravice. Tudi fašistična Italija črpa svoje sile kolikor toliko še vedno iz tega bo-gatstva, čeprav to radi fašističnih političnih metod, ki so vse prej kakor svobodoljubne, čedalje bolj pojema. Morda si fašistični glavarja niti sami niso zvesti, kako jim ta kapital, ki so ga italijanski geniji kopili z vztrajnim delom stoletja, drči iz rok. Morda se sami ne zavedajo, v kako kričečem nasprotju je danes njihova večna pesem o dvatisočletni civilizaciji z njihovim resničnim ravnanjem, z njihovo politiko proti lastnim državljanom, posebno tistim, ki so tuje narodnosti". Pravi .nadalje, kako so se fašistični politiki uračunali, ko so mislili, da bodo radi lateranske pogodbe vznikle simpatije za duceja med slovansko duhovščino na eni in na drugi strani meje, ter upali, da se bo jugoslovanska duhovščina v Italiji spravila s fašističnim Rimom ter zapustila svoje ljudstvo; simpatije onkraj meje pa da jim bodo pomagale, da bodo 'ahko u-dejstvili svoje politične težnje ter posegali v notranjepolitično življenje svojih sosedov. "Slovenec" dokazuje nato, kako so fašisti izigravali lateransko pogodbo in kako je njihovo postopanje v Julijski krajini v kričečem nasprotju z duhom tega pakta, pa zaključuje:: "S •'fašističnim tiskom pač^ne bomo polemizirali. Samo nedolžen nasvet bi radi dati pismarjem, ki trobijo z visokih tribun v Rimu kulturo vsemu svetu: Ce hočejo, da njihovi izbruhi proti nam pred svetom, kaj zaležejo, potem naj zanikajo, ako se upajo, tale dejstva:^ 1. V Beneški Sloveniji so politična oblastva prepovedala slovensko pridigovanje. 2. Katekizem, spisan v rezijan-skem narečju, plenijo orožniki po kmečkih hišah; oblastva so prisilila duhovnike, da so pozvali v ter-kvi vernike, naj prineso katekizme v župnišče, kjer so jih orožniki za-plenili. 3. Duhovščina v Beneški Sloveniji je pod trajnim policijskim nadzorstvom. 4. Po vsej Julijski Krajini je slovenski, oziroma hrvatski verouk v šoli prepovedan; duhovniki učijo otroke verstvo samo v cerkvi in ne smejo pri tem uporabljati, nika-kih učni'h "pripomočkov, kakor n. pr. šolsko tablo ali karkoli, kar bi spominjalo na šolo. > 5. Duhovnikom je prepovedano imeti kakršnekoli zveze z otroki izven cerkve. (Nedavno so politična oblastva zahtevala premestitev duhovnika — cerkvena oblast jo je morala tudi izvršiti — samo radi tega, ker je peljal "Marijin vrtec" na izprehod v bližnjo podružnico.) 6. Glavni državni pravdnik v Trstu, ki v smislu konkordata lahko vloži proti umeščenju vsakega župnika svoj veto, ni po sklepu kon- zarjamo, da lahko plačajo naročnino poverjeniku "Novega lista" gospodu Antonu Mozetiču, Córdoba, Calle Humberto I. 511. In še nekaj! Mnogim našim rojakom nismo p« slali "Novega lista" na ogled. Morda so nam nekateri celo zamerili. A poslali jim ga nismo iz zelo eno stavnega razloga: ker nimamo njihovega naslova. Če je kje krivda, da lista ne prejemajo, ni na naši strani. Sporočijo naj nam svoj naslov, pa bo vse v redu! kordata v letu 1929 do danes priznal skoro nobenega slovenskega župnika. Dolga vrsta jugosloven-skih duhovnikov je radi tega že več let brez plače. 7. Jugoslovanski duhovniki se postavljajo pod politično nadzorstvo italijanskih duhovnikov, ki prihajajo na fare z državne podporo kot kurati "Balille" ali verouči-telji. 8. Od konca leta 1930 se ne sme tiskati v Julijski krajini nit inaj-manjši verski listič; celo podobice s slovenskimi podpisi ne morejo svobodno krožiti. 9. V tržaško-koprski škofiji so oblastniki izgnali iz neštevilnih slovenskih cerkva jezik domačega ljudstva. (Še v zadnji številki smo poročali, kako je bilo v Šmarju v Kopru aretiranih deset ljudi, ker so dekleta med procesijo prepevala v Slovenskem (jeziku)< 10. 62 far v Istri nima duhovnika. ki bi lahko oznanjal vernikom, božjo besedo v njihovem jeziku. Te trde resnice ne olepšajo niti najlepše fraze o dvatisočletni civilizaciji. čeprav povite v Dantejev jezik. Dokler se bo jugoslovenske-mu življu pod Italijo godila največja vseh krivic, da ne sme namreč v lastnem jeziku potožiti Stvarniku svbjega /gorja, bomo neprestano kazali nanjo pred vsem svetom !" Rojakom v Cordobi Podpisani naznanjam, da sem od upravništva "Novega lista" pooblaščen za nabiranje naročnikov in naročnin. Rojakom priporočam, naj se odzovejo vabilu te!r naj se naročijo na list, ki je v dobrih in zanesljivih rokah naših ožjih rojakov. "Novi list" ni glasilo kakšne politične struje, marveč vseh slovenskih priseljencev Južne Amerike. Ubral je pravo pot sloge in bratstva med izseljenci. Zdražb in razprtij smo imeli v vseh naših južnoameriških naselbinah .že dovolj in preveč, in docela po nepotrebnem; koristile niso nikomur. Zato upahi, da bo število naročnikov "Novega lista" naraščalo od dneva do dneva. . čim več nas bo zbranih .okoli našega glasila, .tem lepši in popolnejši bo. Kdor se hoči na list naročiti, se lahko zglasi pri meni: Calle Humberto I., No. 51 r. Anton Mozetič. hrano in odelom. Nekatei-e> je brezplačno spravilo na naših parnikih v domovino, drugim, ki so bili bolni, je pomagalo, da so jih sprejeli v tukašnje- bolnice,, izdalo je 28 izpričeval o dobrem vedenju članom in prijateljem, ki so iskali' zaposlitve itd. Nabavilo je preko 2000 knjig, listov in revij, ki so na razpolago članstvu. Iz predsednikovega poročila je tudi razvidno, da ima društvo naloženih v Banco de la Nación m$n 4.742,32, ki so namenjeni za gradnjo Jugoslovenskega doma v Puerto La Plata. Predsednik je svoje poročno zaključil s pozivom na vseh 3000 jugoslovanskih izseljencev v Puerto La Plata, naj bodo složni ter naj si med seboj pomagajo v teh težkih časih, pozval pa je tudi vse one,, ki imajo še kaj ljubezni do svoje domovine in do svojega materinskega jezika, naj se strnejo o-krog društva "Kosovo", da bo čim lepše in boljše uspevalo. KAKO ITALIJANSKI LISTI PO-TVARJAJO RESNICO, šele sedaj sm» izvedeli žalostno vest o zločinu, čigar žrtev je postal naš rojak iz Bovškega. Dne 28. septembra sta se bila odpravila na lov na divje koze 29-letni Adolf Mrakič, Matičarjev, ter 25 - letni Anton Flajs iz Bavšice pri i Bovcu. Zasledili so ju miličniki iz Loga pod Mangartom ter začeli streljati nanju. Mrakiča je zadel strel in mu je krogla šla skozi jetra. To sezg©^ dile od 11. predpoldne. šele zvečer ob 9. uri, so ga miličniki prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa naslednjega dne umrl .radi prevelike |______ izgube krvi. Smrtonosni strel mu je EommrarammmrammracsiMiraE bil zadal mladoleten fantalin. Flajsa so spravili v zapor. O tem dogodku so poročali italijanski listi le, da se je Mrakič v hribih ponesrečil! IZ DRUŠTVA "KOSOVO" Dne 15. t. m. imelo je Jugoslat vensko društvo "Kosovo",, v. Ensenar di,, svoj letni občni zbor,, na katerem je članstvo izvolilo naslednji odbor: Predsednik Petar Kebelič, podpreds. Mate Kolar,. blagajnik Stanko Stojanovič,. namestnik Ivan Rajkovič, tajnik Jo van: Viitas, namestnik Nikola Ivankovič; odborniki: Demenik, Popovič, Jockov, Og-dočič; zastavonoša Sava Zura; pre-gledovalca računov Jakus in Sudar, njenov, Pavličevič, Jakulica in Rat I Predsednik društva gospod Kebelič je podal izčrpno poročilo o delo vanju društva v preteklem' poslovnem letu. Povedal je, da je društv® pomagalo, kolikor je moglo, svojim članom ihi prijatelja z moralno in tudi materialno poipočjoi,. s IZJAVA Prejeli smoc S ozirom na namigavarnja urednika "Slovenskega Tednika", ki jé v številki od 11- novembra pisal: "Predkratkim smo pokopali 'Slovenski oddelek' v 'Jugoslaviji".' Gotovo se je kak naročnik ubrišal za narečhiiio"' — izjavlja podpisani odbor, da je takoj po znanih izpremembah prt "Jugoslaviji"" poskrbel za to, da- ne bo utrpel niti najmanjše škodni nobeden izmed onih rojakov, ki so bili potom njéga naročeni na o-menjéni list radi njegovega slovanskega oddelka. Ižjavijamo to v in-íórmaeijo naši javnosti ,da bo- vedela, da se v tem slučaju ni nihče "ubrisal za naročnino''. Bivši odbor Slovenskega oddelka "Jugoslavije"1 NAŠE URADNE URE. Naš urad je odprt vsak dfeCavnik dopoldne, pa tudi — izvzemši sobote — popoldne: od 9. do KT. in od 15. do 18. ure. Vendar pa prosimo one rojake, ki bi radi dobili kalr.šne informacije ali pojasnila» da izberejo za svoje obiske, üe jim. je le mogoče, prve dni v. tadnu;. PRESELILI SMO SE iz začasnih prostorov, kjer- smo se doslej nahajali. Mas novi naslov ¡t: La valle 341 Escritorio 316 CHACOVSKA KOMISIJA NA POTI SKOZT BS. AIRES. V ponedeljek se je pripeljala ífr Montevidea' y Buenos Aifes komisija Družbe narodov, kateri je poverjena naloga, da posreeTnje v sporu med Bolivijo in Paragvajem. Komisijo, kateri načeluje španski poslanik pri mehiški vladS, g. J~ Al-varez del Vayo, so v pristanišču sprejeli zastopniki argentinskih o-blastev- ter nekateri člani tukaj;, šnjega diplomatskega» zbora. Komisarji Družbe narodov nisfr hoteli dati novinarjem nobene izjave glede chacovskega spora; izjavili so, da bodo vse, kar bi bilo namenjeno javnosti, sporočili potem uradnih komunikejev; Naslednjega dne so se vkrcali na parnik "Berna"» ki jih je odpeljal proti Asuncionu, glavnem« mestu Paragvaja, odkoder bodo> nadaljevali svojo pot; v La Paz.. Be ležk e Popolnoma prav je in v redu, da posveča ženska mnogo pažnje svoji zunanjosti. Kdo bi ji zameril? Mi prav gotóvo ne. Saj je to njena pravica in tudi njena dolžnost. S tem pa ni rečeno, da se ne • smemo obregniti, v tern-le stolpiču, ob ono žensko, ki srno jo pred nedavnim srečali, ko je ob belem• dnevu, korajžno stopala po San■ Martinu ter kazala svetu "tóeadorska" orodja, ki služijo — kako bi rekli?... hm... za v postavljanje privlačnosti nežnih glavic. Filnv nas navduši in povzroča, da nam včasih srce •utripa hitreje,- ko gledamo kakšne prav ■ "napete" prizore, ker vidimo pač samo ono. kar jé po dolgem tntdu, z-uporabo najrazličnejših pripomočkov ter po neštetih in potrpežljivih poskusih prišlo v jazmosf kot več ali manj dmrršeno delo. Záto doseže zaželjeni' učinek. Solze, ki jih preteka "ubogo dekle'" na kinematografskem platnu, ganejo tisoče in stoti-soče. Zakaj? Ker vidijo pač samo solze, ne indijo pa čebule, s-katero jih jé morda režiser, v poslednjem obupnem poskusu, izvabit iz o-či filmske zvezde. . Sicer pa- ni treber. da bi ho--diíi dó H'olTyzvoodá za to, da obrazložimo. kar smo hoteli' povedati. Namreč: da jé že proz' itd:, da se ženska zanima za sz'ojc zunanjost, ampak. . . No skratka: kakor kazanje čebule v zgoraj omenjenem slu-¡čaju, se nam zdi, ona■ buenosai-reška navada, ki povzroča, da-vidirwo na ulici ženske glave, ki' radi' zetezec in žic. v katere so iiin lasje naviti, izgledajo kako'- zverižene- notranjščine ra--diit - sprejemnih aparatov. VLAGAJTE in ne pozabite, da so Vasi prihranki v naii banki popolnoma varni. DENAR DOSTAVLJAMO Vašim družinam hitro in po Vaši želji. POTOVANJE v Evropo, ali prihod Vaših iz Evrope (llamadas) z boljšimi parniki in po zrlo nizkih Naši uradniki so Vam na razpolago v Vašem materinskem jeziku . Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. N. Alem 150 - Bueno» Aires Gospod M'nsselini je torej pri šel do prepričanja, da je seda-nj'a italijanska postanska zbor nica pravi' anakronizem, ker je samo "en vagon več, vfrežen v vladni vozpa je torej sklenil, da bo zbomieo razpustit. Vsako novo spoznanje pomeni napredek. Tn to je brez dvoma napredek. Italijanskemu narodu ne bo treba jokati za takštvo zbornico, ki so jo tvorili sami prikimavajoči stari in ml&di očanci. i * * Ker smo že pri g. Mussolini-'ju — priznati treba, da je zelo previden in spreten človek, ki zna o pravem času odstraniti vsako... rastočo postavo, ki bi utegnila zatemniti njegov sijaj. Ali se še spominjate, kako in koliko so pisarili italijanski listi o Grandiju, ko je bil na konferenci v Ženevi? Vedeli so povedati. kako izborno govori angleški jezik, 'kako to. kako o-no.. . No. pa ga je g. duce poslal v Londonu, dasi mu baje izpopolnitve v angleščini ni bilo treba; pa je mir. O Grandiju ne najdete danes skoro niti besedice več v fašističnem tisku. In Ralbo? ,Kakšni slavospevi so■ odmevali po Italiji njemu v čast, ko je bil na prekooceanskem poletu! Balbo sem, Rcilbo tja. Ralbo to. Ralbo ono. . . Sedaj bo šel i' Afriko, pa bo mir besedi. In g. Mussolini bo še v ha-prei lepo sedel v Rimu. Pa da ne zna. so pravili ne-, kateri. NOVI LIST Stran 3. argentinske vesti ■KONVERZIJA DRŽAVNIH PAPIRJEV IN HIPOTEKARNIH OBVEZNIC Preteklo soboto je vlada objavila •dekret, ki določa, da se obveznice notranjega državnega dolga, ki so doslej nosile letnih 5 in pol ali pa '6 od sto obresti, konvertirajo, to je zamenjajo z novimi obveznicami oziroma zadolžnlcami z letnimi 5 •od sto obresti, dočim se bo 1 od sto namenil vsako leto za skupno in postopno amortizacijo državnega dolga. Ker bo plačevala nižje obresti na svoj dolg, bo država prihranila približno 20 milijonov pesov na leto, kar bo šlo za kritje primanjkljaja v državnem proračunu. Rok za izmenjavo je določen do 20. tm. Oni, ki do tega dne javijo, da sprejmejo konverzijo, bodo dobili 1-odstotno premijo v novih obveznicah. Kdor pa ni zadovoljen z zamenjavo, mora na posebni tiskovini, ki jo dobi v Administraciji državnega dolga, zahtevati, da se mu zadolžnice izplačajo v gotovini. Vsem onim, ki se do 20. t. m. ne bodo zglasili, se bodo stari državni papirji zamenjali z novimi, ne bodo pa imeli pravice do premije. Pretekli ponedeljek je vlada sklenila, da izvede konverzijo tudi za hipotekarne obveznice, katerih večina je nosila doslej 6 od sto letnih obresti: nove "cédule" bodo dajale samo 5 od sto. POSOJILA KOLONOM i Vlada je s posebnim dekretom pooblastila Državno banko (Banco de la Nación), da dovoli posojila za bližajočo se žetev vsem onim kolo-nom iz pokrajine Entre Ríos ter z drugih krajev države, kateri so bili deležni izredne pomoči, dovoljene z dekretom od 10. februarja t. 1. Ta dekret jim je dajal možnost, da najmejo pri državni ban ki posojila za setev in prehrano. OBVEZEN BOJ PROTI KOBILICAM. Državna komisija za obrambo proti kobilicam je naročila krajev nim odborom in pododborom, naj opozore poljedelce, da so po členu 19. zakona štev. 3.708 dolžni pomagati v boju proti kobilicam, in da so za vse one, ki bi tega ne hoteli storiti, določene občutne kazni. VSE ONE NAŠE PRIJATELJE, ki znajo nekoliko" sukati pero (da-si ni treba, da bi bili poetje ali pisatelji), prosimo, .da se kdaj o-glasijo s kakšnim dopisom. Ta naša prošnja gre predvsem onim našim rojakom, ki žive v notranjosti. Marsikaj nam lahko povedo, kar bo vsak čital z zanimanjem. ZA IZKORIŠČANJE DRŽAVNIH GOZDOV V CHACU Državnega predsednika je obiskal t« dni dr. José C. Castells" ter mu poročal o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s splošnim položajem v chacovskem teritoriju, kateremu je g. Castells za guvernerja. Posetil je tudi ministra za poljedelstvo in mu, med drugim, predložil načrt za eksploatiranje državnih gozdov v Chacu, in sicer na podíagi manjših koncesij, ki bi se dovolile za po 50 do 500 hektarjev gozda. Pri delu v gozdovih bi se lahko zaposlili številni delavci, ki ostanejo navadno brez posla vsako leto, ko se konča delo v bombažnih nasadih. gu občinske hiše podkomisarja iz Bernala, Juana Omarja Miltona, v poslednjih zdihljajih. Krogla ga je bila smrno zadela. Poleg Miltona sta ležala težko ranjena Pedro Cá-rrega in Pedro Guerrera. Dasi je skoro gotovo, da so te žalostne dogodke povzročile strankarske strasti, vendar, kot smo že omenili pravega povoda do sedaj oblasti še niso dognale. Uvedla se je takoj preiskava in je policija aretirala kakšnih dvajset oseb, od katerih so bili trije pridržani v zaporu. Na razpolago sodniku, ki vodi preiskavo, sta tudi obaj zgoraj omenjena ranjenca, ki se nahajata, kakor je razumljivo, še v bolnišnici. Pogreb ustreljenega podkomisarja se je vršil v ponedeljek ob veliki udeležbi občinstva in so ob odprtem grobu nastopili razni govorniki. CAL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005¡6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO nišnico Ramos Mejía, kjer je pa neslednjega dne izdihnil. Prepir je nastal, tako izjavlja policija na podlagi informacij, ki jih je dobila, ker je Peirano grdo postopal s svojo ženo, pa se je njen brat vmešal v družinski spor. ZA DELAVSKE IN URADNIŠKE PRAVICE Odbor, v katerem so zastopniki uradnikov in delavcev, nameščenih pri trgovskih podjetjih, in ki se že delj časa poganja za izpremembo o-nih določb trgovinskega zakonika, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti zasebnih nameščencev, je sklenil sklicati izreden kongres delavskih in uradniških organizacij iz vse države, ki naj zavzame stališče napram ukrepu vlade, radi katerega niso stopile v veljavo od parlamenta odobrene nove določbe glede zaščite trgovskih nameščencev. Kongres se bo vršil tekom februarja v Buenos Airesu. OPOROKA VELIKE DOBRODEL-NICE Dona Mercedes Churruca de Ma-glioni ki je preminula 8. t. m. v Buenos Airesu, je zapustila, kakor so ugotovili sedaj, ko so odprli njeno oporoko, vse svoje imetje v dobrodelne namene. Preko 200 tisoč pesov je določila raznim bolnišnicam in drugim dobrodelnim ustanovam; ostalo svoje premoženje, skoro tri milijone in pol pesov, pa je določila za ustanovitev bolnišnišni-ce, ki naj bo nosila ime njenega o-četa Bartoloméja Churruca. KRVAVI SPOPADI V QUILMESU Po seji občinskega sveta v Quilme su, 'v buenosaireški provinci, so se ■odigrali krvavi dogodki, katerim doslej še niso mogli dognati pravega vzroka. Ko se je seja končala ter so občinski svetovalci in množica radovednežev, ki so bili prisostvovali seji, zapuščali občinsko hišo, je prišlo nenadoma do streljanja, tekom katerega je nastala med prisotnimi velika panika. Prihiteli so takoj na lice mesta policijski komisar Rodolfo Frías in nekateri policijski agenti, ki so našli na pra POVODOM OBLETNICE SMRTI R. L. FALCONA. V torek je minulo 24 let, odkar je Simon Radowicky izvršil atentat na tedanjega načelnika buenos-aireške policije Ramona L. Falcó-na in njegovega tajnika, ki sta pri tem oba izgubila življenje. To obletnico so tukajšnje policijske oblasti obhajale na slovesen način in se je ob tej priliki vršila tudi parada policijskih čet. Ob spomeniku, na križišču Avenide Quintana in ulice Junin, je v proslavo govoril začasni načelnik policije, ki je v svojem govoru omenil, med drugim, da policija ni nikoli nastopala proti delavstvu, ki si je hotelo izboljšati svoj položaj; nastopa pa, in bo nastopala, proti vsem tistim, ki se samo delajo, da so zaščitniki delavstva, a skušajo pod to krinko rušiti obstoječi državni red ter izzivajo s tem namenom nerede. OLAJŠALA STA JO | V ulici Paunero, kjer jo križa ul. j Cabello, sta dva neznanca napadla i neko Soledad Vior, stanujočo v ul. ' Aráoz 2976, ter ji s silo iztrgala iz ¡ rok torbico, v kateri je imela 137 | pesov. Reva, kaj je hotela? šla je na komisarijo štev. 21 ter tam povedala, kaj jo je doletelo. IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE NESREČA Preteklo soboto se je dogodila na avenidi Alvear težka prometna nesreča, katere žrtev je postala 32-letna Nelida Torres, stanujoča v ul. Reconquista 1030. Zašla je, ko je hotela s svojo sestro preko ulice med avtomobile, ki so drveli po prostrani avenidi, pa se je tako zmedla, da ni vedela, kam bi se izognila. Tako se je zgodilo, da je prišla pod avto, katerega je vodil Joaquín Corina, ki ni mogel preprečiti nesreče. Zadobila je tako težke poškodbe, da je po par minutah izdihnila. ARETACIJE ZARADI POLITIKE. V torek zjutraj je tukajšnja policija izvršila nekatere hišne preiskave, ki so dovedle do aretacije poročnika 11. konjeniškega polka Feliksa Bortagaraja ter desetorice podčastnikov, izmed katerih jih je nekaj tudi v aktivni službi. Policija ni hotela dati novinarjem nobenih pojasnil glede teh ukrepov, ;n tudi pri vojaških oblastih ni bilo mogoče ničesar- izvedeti, ker so izjavile, da nimajo o teh dogodkih še nikakih podatkov. Iz zanesljivega vira pa se je vkljub temu izvedelo, da so te aretacije v zvezi z nekimi pismi, ki jih je policija zaplenila in ki so bili namenjeni bivšemu podpolkovniku Pomarju ,kateri je že večkrat sodeloval pri raznih ponešrečenih vstajah proti sedanji vladi in ki živi sedaj v tujini. sodil na dosmrtno ječo. Proti tej razsodbi je Ibáne&ov zagovornik vložil priziv in te dni se je vršila druga razprava, na kateri je vzkli-cno sodišče razveljavilo prejšnjo obsodbo ter kaznovalo obtoženca samo z dvema letoma zapora. KAZEN SO MU ZNIŽALI Maja meseca lanskega leta, ko se je ponoči vračal domov, v svoj 'rancho" na ul. Montiel 5641, je Gerard Ibánez sprožil za kratek čas nekaj strelov iz svojega samokresa, nakar je stopil v svojo bajtico, v kateri je njegova žena že spala v postelji. Od znotraj se je črez kratek čas slišal strel, takoj za tem pa je Gerardo priletel iz hiše kakor blazen ter začel vpiti, da je umoril lastno ženo. Naslednjega dne ga je prijela policija, prišel je pred sodnika, kjer je zaman dokazoval, da se je zgodila nesreča in da nikakor ni kriv ženine smrti. Na zahtevo državnega pravdnika ga je sodnik ob- | RADI DRUŽINSKEGA PREPIRA V soboto zvečer je prišlo med Er-nestom Peiranom in njegovim svakom J. Mosquero, v ul. Chile 1855, do prepira, tekom katerega je Mosquera izvlekel revolver ter ustrelil svaka v prsa, da se je težko ranjen njen zgrudil na tla. Prihitela je policija, ki je ranilca aretirala, ranjenega Peirana pa odpeljala v bol- OSEBNA VEST Na motorniku "Neptuniji" se je včeraj odpeljal proti Evropi naš znani rojak g. Pedro čebokli. Ostal bo tam par mesecev, nakar se bo spet vrnil v Argentinijo. Želimo mu srečno potovanje! LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata naročite se! CERKVENA KRONIKA Bratovščini Živega rožnega venca se je priglasilo doslej 39 članov in 43 članic, to je skupno 82 bratov in sestra. V krajšem času se bratovščina organizirala in si izvolila svoje starešinstvo. Prijave sprejema še Slovenska katoliška misija, Ava-los 250. CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 19. november — dvajset in četrta pobinkošna nedelja, pri nas na Pa-ternalu praznik Matere božje dobrega zdravja — ob desetih slovesna peta sveta maša, popoldne ob štirih pa slovenske šmarnice, kakor po navadi. * 20. november — pondeljek — spomin svetega Feliksa, enega izmed ustanoviteljev svojčas tako zaslužnega reda za rešitev jetnikov. 21. november — torek — spomin Marijinega darovanja v templju, ko je s petimi sikli odkupila Jezusa prvorojenca, in dvema goloboma — darom ubogih — zadostila judovski postavi očiščevanja. 22. november — sreda — spomin svete device in mučenice Cecilije, ki je bila proti svoji volji poročena z rimskim plemenitašem Valeri-janom in je njegovega brata Tibur-cija pridobila za Kristusovo vero, zaradi čespr so bili vsi trije obsojeni v smrt. Njena hiša je bila preurejena pozneje v cerkev, ki je deloma ohranjena do današnjih časov. 23. november —' četrtek — spomin mučeniške smrti svetega papeža Klemena, katerega telesne o-stanke sta našla sveta Ciril in Metod in jih prinesla v Rim, kjer je bila njemu v čast že preje zgrajena sijajna bazilika. 24. november — petek — spomin svetega Janeza od Križa, prenovitelja spokornega reda očetov Kar-melitov. 25. november — sobota — spomin svete Katerine, ki je bila v Aleksandriji mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa, njeno truplo pa počiva sedaj v pravoslavnem samostanu na gori Sinaj. 26. november — dvajset peta in poslednja pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe na Paterna-lu, Avalos 250, kakor po na'vadi: ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila v župni cerkvi vseh svetnikov v Buenos Airesu: Štefanija Brundala in Štrancar Anton, katerima želimo vse najboljše. V Instituto experimental de Cáncer je v Gospodu zaspala Angela Kosmač. Naj v miru počiva! 4 BANCO DE LAS AMERICAS __________1 —t BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 plačuje letnih 4V2 od sto obresti na hranilne vloge ter prodaja po najnižjih cenah vozne listke za katerokoli pomorskop'ovno progo in družbo Obiščite slovenski oddelek v? SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ¡Tí h" VESTI IZ DOMOVINE Izseljenski kongres v Sarajevem V nedeljo, 15. pret. meseca se je vršil v Sarajevem kongres izseljencev. Iz poročil domovinskih listov posnemamo, da je predsednik zveze izseljenskih organizacij g. Milan Marjanovič opisal v obsežnem govo-1 ru delo zveze v preteklem letu ter je pri tem naglašal, da je vkljub mnogim oviram storila marsikaj dobrega. Organizirala je informativno in posredovalno pisarno, izseljenski muzej ter informativni tisk za izseljence. Kolikor je mogla, je zveza nudila tudi gmotne podpore ter se je; z državno pomočjo brigala tudi za repatriiranje brezposelnih in bednih izseljencev iz tujine. Ko-lonizacijski odsek savske banovine, ki premore že okrog milijon Din gotovine, je skrbel za koloniziranje izseljencev in jih je naselil že lepo število. V Jelši, na otoku Hvaru, je bil otvorjen velik dom za obnemogle in stare povratnike. Po informacijah g. Marjanoviča, je raztresenih po vsem svetu okrog 1 milijon naših izseljencev. Dejal je, da je to deseta jugoslovanska banovina. Govoreč o politični opredelitvi izseljencev, je govornik dejal med drugim: "Mnogo krat čujemo, kako nekateri govore, da predstavlja naša emigracija pasivo, vendar pa je njen pomen neoporečen. Ohraniti moramo kulturne in gospodarske zveze z našimi izseljenci. Skrbeti moramo, da se ne potujčijo. Govori se, da so naši ljudje v tujini zašli v svojem ogorčenju predaleč na levo ali pa postali separatisti. Res je, da so mnogi nekdanji veliki Jugoslovani, ki so se borili za državo, postali razočarani. Vendar pa jih zato ne moremo obsoditi. Zmeda razmer jih je dovedla do tega. Potruditi se moramo, da jim z delom iz domovine dokažemo svojo ljubezen, pa se bodo ti dobri Jugoslovani zopet vrnili na pravo pot ter pomagali domovini''. Daljši govor je imel tudi šef iz-seljeniške službe dr. Aranicky, zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki je opisal delo države za zaščito izseljencev. .Naglašal je, da nacionalne državne oblasti nikoli niso pospeševale izseljevanja, marveč so se vedno trudile, da bi ga zajezile. Zato se tudi v vsej povojni dobi ni izselilo iz države več ko 80.000 oseb. Država si prizadeva, da najde vsakemu Jugoslovanu kruh in zaslužek v domovini, ker se dobro zaveda, kakšno zgubo pomeni za narod izseljevanje njegovih marljivih in delavnih sinov. "Minister za socialno politiko", je dejal dr. Aranicky, "motri sodelovanje izseljenskih organizacij z državno izseljensko službo z velikim interesom in mi je posebej naročil, da se glede na današnji zelo težavni položaj naših izseljencev, posebno v Južni Ameriki, posvetujem z organizacijami, kako najti način, da se ublaži beda teh naših ljudi. To je tudi namen zveze izseljenskih organizacij". Prihodnji kongres bo se vršil v Osijeku. dila ljudsko izobraževalno delo. Prirejala bo predavanja in redne tečaje. S politiko ne bo imela nobenega opravka. Izvolil se je pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki ljubljanske univerze, občine, Trgovsko - obrtne in delavske zadruge ter Zveze prosvetnih društev. Skrivnosten napad, čigar žrtev je postal Valentin Trdina, doma iz Podmil v blagoviški občini, star 30 let, se je izvršil na poti s Trojan v Zagorje; napadla sta ga, kakor izgleda, dva neznanca, ki sta sprožila nanj več strelov. Komisija je ¡ ugotovila, da je Trdina, čigar truplo so našli šele naslednje jutro, moral pretrpeti grozne muke, ker je smrt nastopila šele proti jutru, napad pa se je bil izvršil okrog 10. ure zvečer. Oblasti so uvedle preiskavo. Smrt v apneni jami. Delavec Josip Gomba v Zagrebu je mešal apno, pri čemer je padel v jamo, polno apna. Ko so drugi delavci o-pazili nesrečo in ga potegnili iz jame, se je Gomba že tako napil a-pnene vode, da je na prevozu v bolnišnico umrl. Huda nesreča na Belju. Na državnem posestvu Belju se je pripetila huda nesreča v globoki betonira-ni jami, v kateri je bila spravljena klaja za živino. Dninarju šandorju njim se je spustil v jamo šestdeset- < letni Gjuro Horvat, ki pa se tudi ¡ in več javil. Oba sta se zadušila v ! jami, v kateri so sfe razvijali strupeni plini. , Velik požar v Sisku. Na Šintiče-vi obali v Sisku se je vnela velika j množina sena, last Branka Momči- j loviča. Gasilci so sicer kmalu prihi- j teli na pomoč, a zaloge sena ni bilo i več mogoče rešiti. Ogenj je bil gro- VESTI S PRIMORSKEGA Mnogo novih aretacij Iz raznih krajev Julijske krajine prihajajo vesti o novih preganjanjih naših bratov, posebno v tržaški pokrajini, pa tudi drugod v bližini meje. V soboto, 14. pr. m., so oblasti iz- trov visoko. Pobijanje trahoma v Prekmurju. Higijenski zavod v Ljubljani je zgradil v Dolnji Lendavi Zdravstveni dom, kateremu je poverjena naloga, da pospešuje zdravljenje trahoma v Prekmurju. To je sedaj drugi zdravstveni dom v Prekmurju, ker je bil že lani otvorjen Zdravstveni dom ki ima poseben odsek za zaščito dece, šolsko polikliniko in javno kopališče. V Vinkovcih so aretirali pustolovca Radoslava Čolnika, ki ima za seboj zelo pisano preteklost. Že z 11 letom je pobegnil z doma in se je potepal po raznih krajih Slovenije, največ sleparij pa je izvršil okrog Gorice in v Gornji Istri. Tu je od naših rojakov izvabil lepe tisočake, nakar so mu tla postala prevroča in je zopet pobegnil v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval pustolovščine. Po licija računa, da je v zadnjih letih prisleparil nad 150.000 Din. V Bosni je prestopil v muslimansko ve Boškoviču je bilo naročeno, naj ja- ro mo očisti. Ker se dolgo ni vrnil, so drugi delavci začeli sumiti, da se mu je pripetila kaka nesreča. Za zen in plamen je švigal do sto me- j "4ile v Postojni mnogo hišnih preiskav in aretacij. Iz povsem nepo-jasnenih vzrokov so prijeli pet slovenskih fantov ter jih odpeljali naravnost od dela proti Kopru v zapore, ki so že tolikim našim ljude¡m v žalostnem spominu. Tudi naslednjega dne so karabinerji in miličniki sitnarili po mnogih hišah, pa se nič ne ve zakaj. Nekatere aretacije pa so se bile izvršile že par dni preje. Med aretiranimi so urar Rajko Tavčar, njegov brat stavec Karlo, stavec Fran Likan, prevoznik Marijan Ribolja, knjigovez Lojze Cestnik, č revi jar Mirko Bizjak ter pekovski pomočnik Karel Gorjančič. Šele pozneje se je razširil glas, da so baje osumljeni protifašističnega delovanja. Komaj so si bili ljudje nekoliko oddahnili, ko je v ponedeljek spet pridrvel v Postojno avto tržaške policije; prišel je bil po čukovo Francko, nevesto aretiranega Gorjanči-ča ter svakinjo Karla Tavčarja, in po njeno mater. V hiši so vse pre-metali, nakar so aretiranki spravili v vozilo ter se odpeljali proti in dobil ime Salih-efendija <"'ol- nik. Sukal se je med samimi uglednimi muslimani, od katerih nikakor ni odšel praznih rok. kaj da piše. Kako bi ne, saj je za našega človeka v Italiji slovenski časopis nekaj izrednega. Zapazil jih je neki italijanski delavec, ki je takoj tekel h karabineriu ter jih o-vadil. Črez par minut je okrog prestrašenih treh delavcev že mrgolelo karabinerjev, miličnikov in finan-carjev. Odvedli so jih v Knežak, kjer so jih v uradu bistriškega komisarja javne varnosti neusmiljeno pretepali z žilavkami in pestmi, ker so iz njih hoteli izsiliti razne izjave. Črez dva dni so aretirance prepeljali v reške zapore, kjer bodo morali čakati na sodbo. Oni italijanski delavec, ki je reveže ovadil, je za svoje junaško delo dobil 500 lir nagrade! * Pri Kalužovih v Sp. Košani so i" meli prve dni preteklega meseca fantovščino. Kakor je pač ob takšnih prilikah navada, so pili, bili veseli, pa so začeli tudi peti. Žena nekega tamošnjega italijanskega delavca jih je bila slišala, pa jih je šla ovadit na karabinersko postajo, da so peli "Italijančki žvrgolijo se Jugoslavija veseli". Takoj je bila oblast na nogah. S policijskim avto busom so odpeljali še isti večer nekaj fantov v Postojno, po ostale pa so prišli naslednjega dne popoldne. Ker vseh niso našli doma, so jih šli iskat v sosedne vasi. Po nekoga so šli celo do Gornjih Ležeč. Ker so bili na fontovščini skoro vsi košan- t* * * * * * ¿r -fr * Italijanske oboroževanje na morju: Splovitev novega podmornika vtr- žiški ladjedelnici Trstu. To se je zgodilo ob sedmi u-j ski fantje, so tudi skoro vse odve-ri zjutraj. j dli v zapor. Dve uri pozneje, ko je na postajo Vest o teh aretacijah se je na-v Postojni privozil ljubljanski vlak. i slo razširila po vsej okolici. 4- * * so policaji aretirali železniškega ključavničarja . Henrika . Mekindo,1 ki je jugoslovanski državljan in biva v Cerknici pri Rakeku. Na obmejni kolodvorski postaji so ga zaslišali nakar so ga uklenjenega odvedli v tržaške zapore. Aretacije pa se niso izvršile samo v Postojni, marveč tudi v bližnjih vaseh. Računajo, da je bilo v pardnes aretiranih samo v Postojn- ščini preko trideset Slovencev. * Tudi s Knežaka poročajo, da so tjakaj privedli tri slovenske delavce, ki so bili zaposleni pri gradnji vojaške ceste pod Snežnikom. Eden izmed trojice je doma iz tolminskih hribov, ostala dva pa sta piv-čana. V gozdu so našli kos lista, ki se tiska v Jugoslaviji, pa so z razumljivo radovednostjo začeli čitati, Ljudsko univerzo snujejo v Ljubljani. Zveza kulturnih društev je v to svrho sklicala tekom pr. m. sestanek, pa so se ob tej priliki izmenjale misli glede ustanovitve takšne univerze, ki naj bi osredotočila ter sistematično organizirala in vo- ................................................................................................ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO 1 Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V g NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER g NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE | I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC | 1 SsKRBOL1 mKASlCERDpOA MK^^MERNIH^E^H1 :S^OJEM^nSw OPERACME | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. § ^¡»iiti>atiaiiiiiiiiiiittaiiiiiiiiaiiiiiiiiiianitafiiiiiiiiiiainiaiaiiajiifaii*iiiiuiiiiiitciiiitaatimiiiiiiftiiiiiiiia aciitaKaiiiiitiiitiiiiuiiaiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuaftiiiiiiiiiiii«Miitiiiiiiiiiaiiiuiiuimuiuiuu.ivuu^ V Podbrdu so aretirali 18 - letno Francko Torkarjevo. Vzroka niso nikomur povedali. Z orožniške postaje v Podbrdu se je začela njena križeva pot v Tolmin, iz Tolmina v Gorico in od tod v Videm, kjer se je izgubila sled za njo. Aretacija tega mirnega in priljubljenega dekleta je izzvala veliko ogorčenje med prebivalstvom, družino pa je močno potrla. Franckin brat Dolef se je komaj pred letom dni bil vrnil iz konfinacije z nekega otoka blizu Sardinije. ZAPUŠČINA VOJKE. Nesreč radi vojnega streliva še sedaj ni konec, dasi je preteklo že petnajst let, odkar so prenehale voj ne operacije na Goriškem. * Franc Širok je pretekli mesec delal na njivi, pa je z lopato zadel v granato, ki je bila v zemlji; razpočila se je in so drobci tako hudo raz-mesarili nesrečneža, da je bil takoj mrtev. ARETACICE IN OBSODBE RADI TIHOTAPSTVA Radi mizerije, ki je je povsod mnogo in je vedno večja, ni čudno, če si ljudje skušajo včasih prislužiti kos kruha tudi s takšnim poslom, ki ni v skladu s paragrafi. Pa sledijo aretacije in obsodbe, ko jih o-blasti zasačijo. V Iriji so karabinerji aretirali v prvih dneh oktobra 24-letnega Srečka Kosa, 30-letnega Josipa Kosa ter 28-letnega Jankota Hlanika. Pred sodnika bodo morali radi ti-hotapljanja. Izredno hudo kazen je izreklo tržaško sodišče proti Antonu Brasel-11 j u ter Franju Prudiču, ker sta ti-hotapljala tobak iz Jugoslavije v Italijo. Obsodilo ju je vsakega na osem let ječe in na 4000 lir globe.. 02020201010100020100020101020102020100010000020101020100010002020201010202020200020002000002010002020201020153482353484823482348235323530101020202010090232323532353230100020101000100 020248232353482323484823904848233102020102020201014823482353535301002353235300000202010201000202010201000100000202010002020100010202010100000002020002000002020101020102000201010201 t Stran 5. Podzemeljski hodnik, ki veže poslo-t pje nemškega državnega zbora s stanovanjem fašističnega veljaka Goeringa, tedanjega predsednika skupščine. V pariškem zoološkem vrtu V brestovskem pristanišču S tem hidroplanom je dosegel ita lijanski poročnik * Cassinello brzino629 km na uro ter je tako prekosil prejšnji rekord od 555 kilometrov. Nemška emigranta se poslavljata v emigrantskem taborišču pri Parizu. Peš sta se namenila po svetu. Sola na kolesih Spopad med policijo in delavstvom .. ako zmerom priden boš — pravi pesem. Slika predstavlja Hitlerja, sedanjega nemškega kancelarja, ko še ni bil "velik mož", marveč čisto pritlikav Hitlerček. Nov hitrostni rekord Počastitev spomina v vojni padlih Belgijcev pred grobom neznanega vojaka v Bruslju. Ceremonije se je udeležil tudi tamošnji francoski poslanik. Na dolgo pot K procesu zaradi Reichstaga V nizkem francoskem podeželskem kraju se vrši šolski pouk v 'velikem vozu, pripravljenem za učilnico. Ljubezen tega velbloda, ki poljublja konja, izvira iz želodca; konj, namreč, dovaža živež njemu, pa tudi ostalim živalim, ki se prav tako razveselijo, ko ga ugledajo. Šolska ladja francoske vojne morn arice "Jeanne d'Are", ki jej pred nedavnim odplula na dolgo potovanje. Ob tej priliki jo je obiskal tedanji mornariški minister in sedanji ministrski predsednik Sarraut. S časom boš še za ministra. Najhitrejša francoska vojna ladja brzino 82 km in pol na uro. V Pennsylvaniji, v Združenih državah Severne Amerike, je policija napadla stavkujoče, ki so bili priredili izgrede. V tem spopadu je bil en delavec ubit, dvajset pa jih jebilo težko ranjenih. ZA POUK IN ZABAVO Žalostna zgodba ameriškega "kralja" V Unionstotfnu (Pennsylvanija) je umrl samotni, od vseh prijateljev zapuščeni, sestradani bivši premo-gavni kralj ameriških Združenih držav Josiah van Kirk Thompson. Nenavadno življenje tega moža je poznalo vse kline na lestvici življenja, uspeha in slave in se je končalo v nepopisnem siromaštvu. Pred več nego dvajsetimi leti je stala v Unionstownu krasna palača, ki je bila glede na svojo razkoš-nost, razsežnost in zunanjost ter o-premo brez tekmeca. To je bila hiša Kirka Thompsona, ki je tedaj raz polagal z lepim premoženjem 75 milijonov dolarjev. V palači so bila najpotratnejše pojedine pravcate bakanalije, o katerih je tedaj po cele tedne govorila Amerika. Več mesecev je v palači živelo okolu 50 gostov, ki so se obdajali z največjim razkošjem. Gostitelj Thompson je bil tedaj denarno tako trdno na nogah, da mu je pomenilo 50 gostov v hiši le malenkostno obremenitev. Denar se mu je v pravem pomenu besede od vseh strani stekal v žep. Imel je premogovnike, akcije, bil solastnik železnic, skratka, veljal je za bogataša po pravici, kajti njegove blagajne so bile polne denarja. Obdan od takšnega razkošja, v katerem se je skoraj dušil, ni gledal, kakšno žensko si je izabral za ženo. Vzel je tisto, ki mu je najbolj ugajala ter je nosila vzdevek "Kraljica zapravljivk" in se je pisala B. U. Gardner Haweš. Ko je prišla v Thompsonovo hišo, so se njena vrata še bolj na široko odprla. Zdaj so sploh samo veseljačili od jutra do večera, od mraka do dne. Palača premogovnega kralja se je bila spre menila v čudovit muzej z redkosti z okrašenimi hodniki in visečimi vrtovi, kakor so jih imeli nekdanji vladarji. Kuhinjo, klet in shrambe je mrs. Hawesova spremenila v tehnična čudesa svojega časa. L. 1888 je postal Thompson predsednik banke First National. To mu je v nemali meri pomagalo, da je prišel do denarja, s katerim je kupil nova ogromna zemljišča v Penn-sylvaniji, kjer je začel kopati premog. Po vojni pa mu je sreča obrnila hrbet. Z njegovim premoženjem je šlo strmo navzdol. Zgrešene špekulacije so mu pojedle nad polovico premoženja, vrhu tega se je spri z nekaterimi osebami, ki so delale prej z njim, in to mu je silno škodolvalo. čez noč so mu upniki izpraznili satnovanje, pobrali pohištvo in ga prodali na dražbi. Ko se je njegovo premoženjsko stanje omajalo, ga je zapustila še žena. Poprej, dokler je bilo v hiši vsega na razpolago, ji je bil mož dober, zdaj pa se ga je ogibala. Thompson je moral samevati v svojem obupu in je odpuščal služabnike drugega za drugim. Slednjič se je palača izpraznila in je tudi sama prišla na dražbo. Upnik, ki se je polastil zgradbe, pa je imel še toliko usmiljenja, da je Thompsonu dovolil stanovati v hiši do konca njegovih dni. Thompson je miloščino sprejel, vendar pa se je popolnoma odrekel svetu. Živel je v nekdanji razkošni palači, toda k sebi ni dovoljeval nikomur več. Ljudje, ki so prej dan na dan vživali dobrote njegove mize, so se zdaj v velikem loku ogibali velike hiše. Vrt nekoč pravi raj, se je polagoma zarasel v divjo goščavo. Po hodnikih palače so cvilile mačke in lajali psi in ker sta bila hrup in nered vsak dan večja, se je slednjič policija odločila, da pogleda v hišo, kaj se godi v njej. Na tleh neke bivše dvorane so našli detektivi na umazanih cunjah ležeče truplo premogovnega kralja. Poklicali so zdravnika in ta je ugotovil, da je j Thompson, nekdanji milijonar, preminul kot žrtev stradanja. V neki stari omari v kuhinji so bile odprte zadnje konzerve s ceneno povrt-nino. Ko jih je Thompson izpraznil, ni imel več kaj jesti in rajši kakor da bi stopil med ljudi, ki jih je sovražil, je legel na tla in sklenil svo je življenje v bedi, a tudi v ponosu likor približno znaša zračna razdalja med Rimom in Berlinom. VIOLINSKI POUK PO RADIU. Vodja glasbenega oddelka na univerzi v Michiganu dr. Jos. Maddy si je izmislil interesanten brezžični pouk v violini. Učitelj sedi pred mikrofonom in gleda skozi veliko o-kno v dvorano, kjer sedijo njegovi učenci, katerim govori skozi ojačen zvočnik. Dr. Maddy si je doslej nabral že 5000 gojencev, katere bo poučeval v petdesetih krajih po tej metodi. SALMIAK PROTI VODENICI. Salmiak, ki ga poznamo kot sredstvo proti kašlju, se je v novejšem ft * # * ^ * "Mož s strojnico" času izkazal tudi proti vodenici, ker spravlja vodo !iz telesa. Seveda ga človeški želodec običajno ne prenese, zato ga vežejo sedaj z želati-no. Kakor uči izkušnja, se bolniku v tej obliki ne upira. htevane cene, je šlo posestvo za 150 lir, pa so s tem denarjem komaj krili upravne stroške sodišča! GORTANOVE PROSLAVE Četrto obletnico mučeniške smrti Vladimira Gortana so proslavila emigrantska društva v Zagrebu in Ljubljani s posebnimi sestanki svojih članov. Tudi v drugih mesti'h so se vršile konmemoracije in maše zadušnice. Iz vseh poročil o teh proslavah je razvidno, kako živ je v srcih vseh Jugoslovanov spomin na žrtve fašističnih preganjanj in fašistične maščevalnosti'. Pa ne samo na Vladimira Gortana, tudi na njegove tovariše so_ se spomnili na teh proslavah: na .Čivka Gortana, Viktorja Bačaca, Du? šana Ladavca ter na Vekoslava La-davca, katere je bil isti tribunal v Puli, po že v naprej dobljenih navodilih rimske vlade, obsodil na 30 let ieče. NAPOVEDI SLAVNEGA ZDRAVNIKA. V Budimpešti je stopil v pokoj e-den izmed najboljših kirurgov naših dni, prof. Huemer Hueltl, ki je za svojega življenja operiral kakšnih 40.000 oseb. Še v času, ko so drugi kirurgi delovali s karbolom, sublimatom in drugimi desinfekcij-skimi sredstvi, se je potegnil za a-sepso in sterilno operacijo. Kot prvi je odpravil izpiranje operacijskega polja, uvedel rokavice, uporabljal jodovo tinkturo za sterilizacijo, propovedoval čuvanje tkiva in bolnikove duševnosti. Bil je tudi prvi, ki je ustvaril načelo, da mora operiranec čim prej ostaviti postelj. Zanimive so besede, ki jih je izrekel prof. Hueltl v slovo. "Kirurgija", je dejal, izgublja čim dalje več pomena. Odstranjuje še kakšne tvore, kamne v organizmu, popravlja polomljene kosti. Kjer ima danes še kakšen pomen, bodo v bodočnosti zavladala zdravila in žarki. Vzemimo n. pr. raka. čim bodo odkrili sredstvo zoper njega — in odkrili ga bodo gotovo — bo kirurški nož zopet izgubil nekaj svoje u-pravičenosti. Isto bo kakor z bezgavkami, ki so jih nekoč operirali NOVE VOJAŠNICE IN SKLA-vsakomur, danes pa le še poredko- DIŠČA ma. Tudi bolniki z žolčnimi kamni, ¡ y D|ulah pri Neverkah so že do-sladkorno, Basedowovo in jetično vršili en del vojaških naprav. Skla SLABE CENE ZA PROSEŠKO VINO Hudi časi so nastopili tudi za one naše ljudi na Proseku in Kontove-1 ju, ki se ukvarjajo s poljedelstvom. Letos je bila namreč poleti velika suša (skoro en mesec in pol ni bilo dežja, pa so torej jesenski pridelki izredno pičli. Trta je sicer precej dobro obrodila, a kai, ko so pa cene tako zelo padle, ker ni kupcev. Nekateri niti vina od lanskega leta niso še mogli prodati. Do zadnjih dni pred trgatvijo je bilo v obeh vaseh več ko dvajset osmič in so točili vino po 1.60! Tako so imenovali "gangsterja Kelly j a, nevarnega tolovaja, ki je bil obdolžen, da je, s pomočjo svoje in zaničevanju do onih, ki so ga J žene um0ril ameriškega milijona-oropali vsega, kar je imel. boleznijo bodo pripadli izključno internistu." ŽALOSTNI ČASI. Boben poje po slovenskih vaseh na Primorskem; zaslučka ni, davkov ni mogoče plačati, pa gre posestvo na dražbo. Kako sramotno nizke cene se plačujejo na teh dražbah, kaže naslednji slučaj: V Šte-verjanu pri Gorici je bila takšna dražba; ker ni bilo nobenega po- Urschena. Obsodili so ju na nudnika, ki bi bil hotel plačati za- dišča so ogradili z visokim betonskim zidom, vzidali pa so tudi mnogo opazovalnic, kjer noč in dan stoji straža. Neprestano dovažajo vojni material, prebivalstvu pa je strogo zabranjeno približevati se obzidju. V-načrtih imajo še druga utrjevalna dela, ki jih bodo pričeli v kratkem. V Trnovem so ogradili tamoš-nio veliko vojašnico z zidom, ki je dobre tri metre visok. Pravijo, da bodo zaprli cesto, ob kateri stoj-vojašnica in ki gre s Trnovega proti Ribnici in Trstu, pa da bodo novo speljali po najlepšem delu trnovskega polja. KOLIKO VODE JE V MORJU Vsa morja na svetu imajo površino 361 milijonov kvadratnih kilometrov, tedaj okrog 70 odstotkov vse zemeljske površine. Največja globina morja ni v Tihem oceanu, kakor so do sedaj smatrali, ampak v Atlantskem oceanu, kakor so izkazala najnovejša merjenja. Namerili so namreč globino 13.500 metrov. Vso vodo, ki je v morjih, cenijo na 1370 kub. km. če bi hoteli to vodo spraviti v posodo, ki naj bi imela obliko kocke, bi bila stranica te kocke dolga 1100 kilometrov, ko- V>000<>0<><>00<>C00000<><><><"; Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE Za obilen obisk se priporoča LUKA DIVIČ RECONQUISTA 542 U. T 31 Retiro 1617 <> A rooooooooooooooooo<^^ ^^tiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiaiiiiiiiiit iiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiii»tiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti*iiiiiiiiaitiiiiiiiiivniiiii^= ¡DOCK S U D j (ProvT Buenos Aires) Calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije j§ ¡ EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA 1 C Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali 1 ^ pismeno v moji lekarni. FRANJO HUSPAUR 1 SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje Prostatis BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — i rosians vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. . bolezen po želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila - zbadanje. SSEM^»^^ W* (posebni o*,*.) ' OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Qavobokatermia _ ^ LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE - Wasserman - Tur Izpuščaji - Hšaj. _ za vse bok2ni. jetraj 1 -ístn senatom z nizkimi cenami <- j Lastni j . dodec maternica spodilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15 do 21 Ob nedeljah in praznikih od 9. do i£. Pregled SAMO $ J." Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIOdpU i 1*do20 SATI NOVI LIST Stran 7. ŽENSKI KOTIČEK; LEPO PERILO ZA POLETJE Lepo perilo za poletje........ Ne samo za ono, kar je na vrhi; in "pada v oči", marveč tudi za drugo, kar je spodaj, se zanima ženska moda, ki je v zadnjih letih uvedla v to poglavje nekatera nova načela. Da ima tudi perilo svojo važnost, o tem ni nobenega šivoma. Če spodnja obleka ne "pade prav", bomo imele tudi z zgornjo mnogo preglavic. Posebno pri poletnih o-blekah, ki so izgotovljene iz tanj-šega blaga, pride vsaka nepravilnost v izdelavi perila le prerada do veljave. Novejše modne težnje nam kažejo prizadevanje, da se v perilo u-vede čim večja enostavnost. Po možnosti naj bo iz enega samega kosa. Onim, ki so vitke postave, nt treba "faje" in tudi modrcu se lahko odpovedo. Pri izbiranju blaga za spodnjo o-bleko je dobro, če gledamo na to, da je trpežno in torej ne bo postalo nerabno, ko ga bomo parkrat o-prale; če je barvano, bo pa neobhodno potrebno, da se prepričamo, ZA NAŠE KUHARICE JAJČJE KROKETE Mešaj, da se usmetani, 5 dkg sirovega masla, dodaj 4 trdo kuhana in dobro zrezljana jajca, nekoliko peteršilja, 4 žlice kisle smetane, 1 žlico moke, 6 dkg kruhovih drobtin in 1 sirovo jajce. Iz te zmesi izobliči podolgaste ali okrogle krokete, povaljaj jih v jajcu in krušnih drobtinah ter jih cvri v vreli masti zlato rumeno. Serviraj jih z zelenjavo ali solato. ali ne pušča morda barve, ker bi sicer utegnile doživeti neprijetna presenečenja ne samo na zgornji obleki, marveč tudi na koži. Kar se garniranja tiče, se moramo držati pravila, da bodimo čim bolj praktične. Za nepotrebne pri-tikline nam nikakor ni treba zapravljati denarja, posebno v današnjih časih, ko trqba gledati na vsak izdatek. Pač pa lahko dosežemo lepe efekte s kombiniranjem različnega blaga, kakor nam kaže leva slika v spodnji vrsti. Ta modei je posebno pripraven za vitkejše postave, ker jim lahko zgornji, temni del nadomesti modre. Z aplikacijami čipk si tudi lahko izgoto vimo marsikaj lepega (srednja slika v spodnji vrsti). Za delo doma pa imejmo perilo, pri katerem pride načelo o takozvani "smotreno-sti" do svoje največje veljave (desna slika v spodnji vrsti). Na ponočnih srajcah ne opažamo več pritiklin, ki so bile včasih zelo v čislicih. V slikah zgornje vrste najdemo nekaj primerov. ŠPARGELJNI NA GORIŠKI NAČIN Odstrani z drgnjenjem noža ono tenko kožico, ki je na špargeljnih, dobro jih operi in skuhaj v slani vodi. V vodo jih deni, ko že vre. Skupaj s špargeljni skuhaj na trdo nekaj jajc, katere pretlačiš potem skozi sito. Jajcem dodaj potem dobrega olivnega olja, kisa, soli, popra in še nekoliko česnika, da postane tekoče. Zloži špargeljne lepo na krožnik ter jih polij s to zmesjo. Preden servirás, pusti, da nekoliko počivajo. ZA KRATEK CAS ZA KRATE KČAS Je še čas. Oče: "Tone, zdaj boš imel kma^ lu trideset in pet let. Kdaj pa misliš prav za prav postati zdravnik. Sinko: "Še nič ne mudi! Do mladih zdravnikov ljudje tako nimajo zaupanja!" Preseljevanje duš. Jože: "Ali verjameš, da se selijo duše iz živali v ljudi in narobe?" Tone: "Seveda verjamem." jože: "Kako moreš verjeti tako budalost?" Tone: "Pred tremi leti sem ti posodil tri tisočake. Tedaj sem bil prav gotovo še osel." Enostaven račun. Zdravnik: "Oprostite mi radovednost — koliko ste stari, gospa?" Gospa: "Čakajte... Ko sva se vzela, je bilo mojemo možu 30, meni pa 18 let... Zdaj je pa mož dvakrat tako star, torej mi je 36 let. Ceneno zdravljenje "Zdravnik je rekel, da potrebuje moja žena slanega zraka." "Pa ste jo poslali na morje, je-li?" "J kaj še! Na ventilator sem o-besil slanika!" ANEKDOTA Bernard Shaw je bil v svojih mladih letih gledališki* kritik. Pri- hajal je k predstavam navadno žametnem suknjiču. Ker pa angleška gledališka etiketa predpisuje o-bisk gledališča v fraku, je Shawa po nalogu gledališkega ravnateljstva ustavil pri vhodu vratar ter mu sporočil, da ga v žametnem suknjiču ne more pustiti v parter "Ali sitnarite zaradi žametnega suknjiča?" ga je vprašal Shaw Vratar je pritrdil, nakar je Shaw slekel suknjič in na opombo vratar ja, da zdaj še celo ne sme na sedež, je ostro zavrnil govorilco: "Oprostite te, zaradi vaše bedaste etikete se. vendar ne bom slekel do golega!" t.JOOOcJOOOc Jt.KJt.it Mltjrii NE POZABITE, da smo preselili. Vsa pisma morate odslej pošiljati na sledeiti naslov: La valle 341 Escritorio 316 U.tKKKKKKKKlíKJlKKlCl Največja klinika v Buenos Aires 10 ZDRAVNIKOV - SPECIALISTOV. 12 KONZULTORIJEV. POSEBEN ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI. Zdravljenje na obroke po 10.— $ na mesec ŽENSKI ODDELEK. Nace'ujeta mu zdravnica in zdravnik, ki sta specializirana v porodništvu in v vseh ženskih boleznih SPLOŠNA KLINIKA. Jetika, bolezni srca, želodca, jeter, obisti, črevesja itd. ODDELEK ZA X-ŽARKE. Radioskopija. Radiografije po 10. — $ vsaka. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE. Višinska svetloba, ultravioletni in infrardeči žarki. Najmodernejši stroji. POSEBEN ODDELEK ZA OTROKE. LABORATORIJSKI ODDELEK. Vsakovrstne áfcalize. SANATORIJSKI ODDELEK. Sprejemamo po nizkih cenah in v popolno oskrbo bolnike, ki so pod stalnim zdravniškim in kirurškim nadzorstvom. ZOBOZDRAVNIŠKI ODDELEK. Izdiranje zob brez bolečin. Nizke cene. Umetna zobovja. Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 28 SUIPACHA 28 NAŠIM PRIJATELJEM! Vsakdo, ki čita "Novi 'ist", ima naslov kakšnega svojega prijatelja ali znanca. Prosimo ga, naj nam naredi uslugo: izreže naj obrobljeni formular, napiše nanj naslove, za katefe ve, in naj nam jih pošlje! Njegovim znacem bomo poslali "Novi list" par krat na ogled. Če se bodo naročili, prav; če ga bo pa kdo vrnil, ne bo zamere in ne bomo sitnarili. Hvala! 44 NOVI LIST 99 CAPITAL RECONQUISTA 268, Escr. 42 Sporočam Vam naslednje naslove, na katere lahko pošljete "Novi list" na ogled: Kraj in dan Podpis Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires MALI OGLASI Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene Restavracija v prvem nadstropju Traductora Pública Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočne pred tuk. oblastmi. Tucu-mán 586, U. T. 31 (Retiro) 3168. ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita)._ VREDNOST DENARJA Banco de la Nación je včeraj plačeval: računal: za: o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE ČREVLJARN1CA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. PRVOVRSTNA KROJAČNICA Sporočam, da sem prejel črez 3.000 vzorcev raznovrstnega angleškega blaga. Nudim obleke od $ 70 naprej Andrej Bencina Cnel. Niceto Vega 6014 — Izstopite na Rivera in Dorrego, ker se nahajam med Dorrego in Arévalo. RESTAVRACIJA VALLE, D. ESPOSITO & CASELLI Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem jeziku Za obisk se vljudno priporočajo LASTNIKI.. Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud **»*»***x x x x x x x »x**********g Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 100 dinarjev 5 .25 6 25 100 lir 20.65 22 95 100 šilingov 41 75 47 75 100 čsl. kron 10 70 12 55 100 peset 33 70 35 30 100 USA-dol. 223 15 260 15 100 fr. frankov 15 .30 17 — 1 funt šterl. 12 .45 13 95 t.,..............................................mm»....."'"""j PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V novembru: 18. Belle Isle, H. Chieftain 19. — Massilia 20. — Monte Pascoal 24. — Augustus in Arlanza 24. — Andalucía Star 28. — Cabo San Agustín Proti Evropi bodo odpluli: V novembru: 21. — Massilia 22. — Principessa Giovanna 24. — Gral. San Martin 24. — Belle Isle 28. — Augustus 29. — Arlanza # * # * # * Zapomnite si naš novi naslov IS Krojacnica in trgovina | z vsemi moškimi potrebščinami. Na f izbero íam niidi po zmernih cenah z vsakovrstno angleško blago, kakor | tudi vsake vrste vzorce. | Sebastian Mozetič Calla OSORIO 5025 - PATERNAL | riiiuiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiunniiiinuiMiiimNuiMnmm^ U' NOVI LIST Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 Slovenske knjige v naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: S Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. . . . 1.2G Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez.......3.— Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2,— Matičič: Na krvavih poljanah črtice iz svet. vojne, trdo vez.........4.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez.......\ . . . 4.— Sič: Narodne noše.....2.— šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . Zoreč: Pomenki:...... „ Zmote in konec gospodične Pavle..... Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma ......... Tolažba dušam v vicah, molit- venik........ Marija kraljica src, molitve-nik.......... * # * # * 2.— 1 20 1.20 2.50 1.— 1.50 2 _ * ij. * 2f. * is NAROČITE SE NA "Novi list" PODLISTEK IIIIIIIIIIMIIII'IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIV MRKUN (Nadaljevanje) (7) In je kmalu nadaljevala: "Saj sem mu bila še jaz posodila, pretekli teden, sto funtov od mojih prihrankov. Vendar pa sem mislila, da se mu je bilo posrečilo rešiti se iz zagate, ker mi je naslednjega dne vrnil denar... prav za prav še več: petsto dolarjev, po današnjem tečaju, je več nego sto štirideset funtov." "Dolarjev?", je vzkliknil Reeder. "Ali Vam je plačal v dolarjih?..." Prikimala je. "V bankovcih?" "Da. Pet bankovcev po sto dolarjev. Položila sem jih na banko." Mr. Reeder je postal zelo pozoren. "Kje jih je dobil?" "Ne vem. Imel je veliko vsoto dolarjev... cel svit«/k bankovcev." Reeder.se je zamišljen popraskal po bradi, a ni rekel nič. Dekle je nadaljevalo: "Vedno sem sumila, da se v banki dogaja nekaj, kar ni v redu, pa sem mislila, da si je bil izposodil to vsoto, da uredi svoje stvari. Vendar pa ni izgledalo da bi bil zadovoljen. Dejal mi je, da bo moral morda zapustiti deželo za nekaj mesecev, pa da naj si ne delam skrbi, če bi se to res zgodilo." "Kakšen človek je bil?" "Zelo vesel", je odgovorila navdušeno, "do lanskega leta, ko so padle cene zemljiščem. Kupoval je ter prodajal nepremičnine, in menim, da je bil zaslužil mnogo denarja, dokler ni prišel polom." "Ali je imel v Londonu kaj prijateljev?" Mladenka je odkimala. "Nikogar?... Ali niste nikoli srečali katerega?" "Ne... Neki človek je včasih prihajal semkaj, pa ni bil prijatelj..." Dekle se je tu nekoliko obotavljala. "Ne vem, ali je prav, da Vam to pravim, a Johnny je zelo veren človek, ki ima vzvišena načela. Nekaj mu je moralo iti slabo v preteklih mesecih, in dasi ne vem nič gotovega o' tej zadevi, vendar pa lahko rečem, da ga je ta padec cen nad vse potrl ter da je radi tega izvršil marsikaj, kar bi sicer niti v sanjah ne bil storil.. Bil je zelo pobit, pa mi je neki večer rekel,' da ima raje mirno vest, nego da bi se pustil zavesti od svojih težav. Napisal je dolgo poročilo, o katerem vem, da je bilo namenjeno banki. Pol noči je presedel pri svoji mizi, zaposlen s pisanjem, a gotovo se je premislil, ker je naslednje jutro, ko sva zajtrkovala, vzel poročilo iz žepa, ga še enkrat prečital ter vrgel nato na ogenj. Zdi se mi, da ni postopal po lastni volji, marveč da je bil kdo za njim, ki ga je vodil." Reeder je prikimal. "Tudi meni se zdi, da je bilo tako, gospodična Reigate; in če je Vaš brat takšen, kakor mi Vi pravite, bomo potom njega izvedeli mnogo." "Nekdo je vplival nanj", je deja- la mladenka, "in zdi se mi, da vem, zagotovo, kdo je ta 'nekdo'". Nič natančnejšega ni hotela povedati in je detektiv moral nekoliko siliti vanjo. "Ali mu lahko pošljem hrano v jetnišnico?", je vprašala, pa je šele tedaj izvedela o jamščini ter o tajinstvenem Reigatejevem begu. Polkleya ni poznala, in bila je skoro gotova, da njen brat ni imel nobenih zvez v Newcastlejii. "Vas pa pozna, gospod Reeder, je dejala z glasom, ki je izražal -nekakšno začudenje. "Pri dveh prilikah je omenil Vaše ime, in nekoč mi je dejal, da Vas namerava obiskati ter govoriti z Vami." "Joj, joj!... Zdi se mi pa, da ni izpolnil svoje obljube. Nikoli ni bil v mojem uradu." "Saj bi ne bil šel v Vaš urad; vedel je za Vaš naslov v Brockley Roadu." In v veliko začudenje de-tektivovo, mu je dekle .povedalo številko njegovega zasebnega stanovanja. "Dejstvo je, da je nekega večera šel do Vaše hiše — in to vem, ker mi je pozneje sam o tem pravil — pa je dodal, da mu je bil v zadnjem hipu zmanjkal pogum." "Kdaj se je to zgodilo? ", je vprašal Reeder. "Približno pred enim mesecem." Ko se je detektiv vrnil zvečer domov, ni bil nič kaj dobro razpoložen. Dajte mu konec ene niti, pa bo razvozljal še tako zamotane štrene! Imel je toliko potrpežljivosti v sebi, da bi bil presedel pri razvozlavanju vozlov cele dneve, tedne, pa tudi mesece in celo leta. A sedaj še ni imel v rokah nobenega konca niti. Belil si je glavo z dvema slučajema, ki nista imela nič skupnega: podobna sta si bila samo po načinu, kako sta bila izvršena. Oziral se je sem in tja, a niti najmanjšega žarka ni uzrl, ki bi ga bil razsvetlil. Tihota njegovega brockleyskega stanovanja je vplivala nanj kakor pomirjevalno sredstvo. Od blizu je prihajal na njegova, ušesa potajni šum prometa z Lewisham High Roada, glas vozov z zvonci, nepretrgano drdranje avtov in kamijo-nov, škripanje težkih vozil in vpitje razprodajalcev časopisov, ki so raznašali poslednje večerne izdaje. V svojem tihem domu je g. Reeder spet obnovil svoje izčrpane sile. Upal je, da bo tu prišel resnici do dna, da bo tu lepo vzporedil vse one male dogodke, ki so že večkrat pomagali k uničenju onih sovražnikov družbe, proti katerim je on vodil nepretrgan in hud boj. Imel je prav malo obiskovalcev in prav za prav nobenega prijatelja. Glede njegovega poklica niso bili v Brockley Roadu vsi enega in istega mnenja. Eni so mislili, in to mnenje je imelo največ pristašev, da je upokojen, saj je tudi v resnici njegov način življenja bil tak, da je izgledalo, kakor da je že opustil važne posle iz preteklih časov. Nihče ni bil potrkal na vrata, in tudi se mu nihče ni približal, da bi v njegovi družbi pokadil smotko ali pa poklepetal z njim. Ob raznih prilikah so ga bili že vabili na družinske večere, a vedno se je bil o-pravičil. In ta večna opravičila so povzročila, da se je okrog njega stvorila legenda o stari, nepozablje ni idili ter o intimni bolesti, ker vedno se je izgovarjal, da ima obhajati žalostno obletnico, ki jo zeli preživeti sam. Nič ga ni brigalo, za kdaj se je bila določila zabava. Mr. Reeder je zmerom imel pri rokah kakšno žalostno obletnico, ki jo je hotel preživeti v samoti. Sedel je k svoji veliki pisalni mizi, na kateri je imel ogromno posodo z gorkim čajem^ ter okusne slaščice, pa je začel spet premle-vati in pretuhtavati vsako posamezno fazo teh bančnih afer, a niti naj manjša inspiracija ga ni vodila do nepoznane in čudne sile* ki ni samo proiičavala ter pripravljala celo vrsto sleparij in tatvin za bodočnost, marveč se je bila polastila že preko enega milijona funtov šter-lingov, ki so bili last omenjenih zavodov. Lewisham High Road je ob teh urah zelo živahna ulica, pa ni torej nihče videl izredne prikazni, dokler se ji ni izognil vodnik nekega avta, ki je moral v to svrho močno zaokreniti v stran. Bila je to postava nekega človeka v pižami, ki je kakor strela švigala z enega na drugi kraj ceste. Bil je bos in golo-glav ter je z neverjetno hitrostjo tekel po cesti navkreber, nakar se je spustil navzdol po Brockley Roadu. Nihče ni vedel, od kod da prihaja. Neki redar ga je hotel usta-, viti, pa mu ni uspelo. Eno sekundo kasneje je že drvel po prej omenjeni cesti. (Nadaljevanje sledi.) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.