K 1936;
Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
TRGOVSKI LIST
6a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino« industriio« obrt in denarništvo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za n leta 90 Din, za •/, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno-
Številka 58.
Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
I2h3l3 vsak torek’ če-
trtek in soboto
Liubliana, sreda 20. maja 1936
Po mogočn beograiskem kongresu
V čisto drugačnem razpoloženju ko I. kongres jugoslovanskega trgovstva v Skoplju, je potekel II. kongres trgovstva v Beogradu. V Skoplju je prevladovalo še optimistično razpoloženje, da bo trgovini in našemu gospodarstvu dana ona pomoč, ki je potrebna, da se prebije iz krize, v Beogradu pa je razočaranje, ki ga je vse trgovstvo preživljalo celi dve leti, že skoraj docela zatrlo vse optimistično razpoloženje, da je trda skrb za bodočnost dala pečat vsemu kongresu. Zato ni bilo v Beogradu onega veselega pričakovanja na zboljšanje ko v Skoplju, zato pa je bila tudi vsa vsebina kongresa mnogo bolj resna, da je skoraj iz vsakega referata donel opomin ob zadnji uri, da ne bo vsa pomoč sploh prekasna.
Tem večja zasluga pa gre voditeljem II. kongresa, da so kljub temu težkemu razpoloženju znali ohraniti ves potek kongresa na naravnost odlični višini. Kljub vsem težkim razočaranjem, kljub naravnost izzivajočim nepravilnostim, ki ubijajo vse naše gospodarsko življenje, je bila vendarle beseda II. kongresa vedno polna dostojanstva in v skladu z lepo tradicijo, s katero se more ponašati jugoslovansko trgovstvo. Za demagogijo ni bilo na beograjskem kongresu prostora, temveč samo za stvarno in s tehtnimi argumenti podprto kritiko. Seveda je morala postati mestoma ta kritika zaradi že nezaslišanih nerednosti in očitnih protizakonitosti, s katerimi se ubija trgovina, zelo ostra, toda to je bila le naravna posledica težkih napak, ki morajo revoltirati vsakogar, ki ljubi to našo težko preizkušeno in izmučeno domovino. Saj vendar ne more ostati državljan, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, ravnodušen, ko vidi, kako zaradi brezvestnih grehov nekaterih ljudi propadajo eksistence naših ljudi!
Brez vseh olepšav, a v resni in dostojni obliki je beograjski kongres razkril napake in pregrehe, ki zavirajo naše gospodarsko živ-
to zahteva, ki bi jo moral vsak objektiven državnik že sam davno izvesti? Ali če zahtevajo trgovci, da je tuje velepodjetje »Bafe« tako obdačeno, kakor so obdačeni trgovci, ali ni že čudno, da je to treba šele zahtevati? In kdo se more upirati argumentom, ki so jih navedli trgovci proti veleblagovnici »Ta-Ta« in proti ubijajoči vlogi tujega kapitala?
In vse druge zahteve trgovstva? Ali je še kdo v Jugoslaviji, ki ne bi uvidel vse škodljivosti iz demagogije porojene kmečke zaščite? Kdo vendar more zagovarjati zmešnjavo, ki je nastala zaradi te zaščite, ne da bi komurkoli sploh koristila? In vsi šolarski eksperimenti, ki so se delali z našim izvozom, kdo more vendar nastopiti v njih obrambo? Ali naj potem omenjamo še vse napake naše uprave, vse neverjetno preziranje zakonskih določil, kadar gre za zatiranje krošnjarstva, ali naj začenjamo debato o naši davčni praksi, /	,	'.«.,<'•*«*	L	.	.
C	i	!	>	*	'S	K	i	}	;' & ‘	.	11
Vsa ta vprašanja so bila razgrnjena od beograjskega kongre-
sa in na način, da mora sleherni jugo&lovanski državljan priznati, da bo v korist vse države, če bodo ta vprašanja rešena tako, kakor zahteva in predlaga kongres trgovstva. Samo naravno je, da je zato tudi beograjski kongres trgovstva izzvenel v lepi manifestaciji solidarnosti vseh gospodarskih stanov, ko so tako zastopniki obrtnikov ko industrijcev naglasili, da se bodo solidarno s trgovci borili za njih zahteve. Velika odlika beograjskega kongresa je v tem, da so se njegovim zahtevam pridružili vsi gospodarski stanovi.
Pa ne samo vsebinsko je bil beograjski kongres na višini, tudi njegov zunanji potek je bil tako sijajen, da je napravil na vsakogar najmočnejši vtis. Velika Kolarče-va dvorana je bila nabito polna samih gospodarjev, »amih davkoplačevalcev, ki so najbolj trdna opora državne blagajne. Na kongresu zbrani zborovalci so predstavljali gospodarsko silo, kakršne ne zbere niti en drug kongres. In to samih naših ljudi, naši nacionalni misli popolnoma udanih ljudi!
Zadovoljni pa moremo biti s
kongresom tudi mi Slovenci. — Predvsem zato, ker je vsa organizacija jugoslovanskega trgovstva izvedena po načelih, ki smo jih mi predlagali. Še bolj pa zato, ker je kongres v celoti sprejel vse naše zahteve, zlasti pa poudaril zahtevo po ukinitvi sankcij. Solidarnost jugoslovanskega trgovstva se je obnesla sedaj v Beogradu, tako kakor leta 1934. v Skoplju, ko je kongres zahteval zvezo Slovenije z morjem, ki se je sedaj vendarle vsaj začela uresničevati.
Kakor pa je bil potek kongresa mogočen, tako pa se le ne udaja-mo nobenim iluzijam, temveč vemo, da sam kongres ne bo prinesel že jutri zboljšanja na vsej črti. Še naprej bo treba delati, mnogo in vsestransko delati in vedno znova opominjati na zahteve kongresa. Naloga naših organizacij in našega tiska je, da to delo vestno in neumorno opravljajo. Zato je tudi po beograjskem kongresu glavna naloga vseh trgovcev; delo za stanovske organizacije in za stanovski tisk! In potem bo III. kongres trgovstva že kongres, ko bomo mogli konstatirati, da se je zboljšanje pričelo.
Novo nazadovanje trgovine
in ob
V f. četrtletju 1936 zopet 325 trgovin In 227
obratov mani
Zbornica za TOI je objavila statistične podatke o gibanju podjetij v I. četrtletju 1936. Z neovrgljivo jasnostjo znova dokazujejo te številke, da ni nastalo za trgovino in obrt nobeno zboljšanje, temveč da traja propadanje obeh teh tako važnih, in čisto domačih gospodarskih panog še nadalje. V tej konstataciji pa je obenem potrdilo upravičenosti vseh pritožb, ki so jih trgovski in gospodarski krogi ponovno predložili in v katerih so napovedali novo nazadovanje trgovine in obrta, če se ne začno izvajati ukrepi, ki so jih že po novno zahtevali gospodarski krogi. Zal so se njih napovedi le preveč točno uresničile in statistika
ljenje. Obenem pa je tudi jasno Zbornice nam dokazuje, da je šte-
pokazal pot, ki vodi do zboljšanja in do rešitve. Kakor vedno, tako je bila kritika trgovstva tudi na II. kongresu konstruktivna. Zato pa ima jugoslovansko trgovstvo tudi vso pravico, da zahteva polno upoštevanje svojih zahtev in da se neha ono nesrečno omalovaževanje gospodarskih stanov, ki je privedlo državo na rob gospodarskega propada. To more jugoslovansko trgovstvo zahtevati s tem večjo pravico, ker je na samem kongresu doživ elo tako od zastopnika vlade, ko zlasti od zastopnika naše hrabre vojske visoko priznanje, da vestno in vzorno izvršuje vse svoje državljanske dolžnosti.
Bilo bi pa tudi naravnost nezaslišano, če trgovstvo ne bi doživelo polno razumevanje svojih zahtev. Saj so po vrsti vse zahteve trgovstva samo takšne, ki jih mora podpirati vsak objektivno in pošteno misleči človek. Ce zahteva trgov stvo, da so pred zakonom vsi enaki in da se nehajo trgovino ubijajoči privilegiji nekaterih, ali ni mar to pravično? Če zahteva trgovstvo, da morajo biti razne zadružne trgovine in trgovine industrijskih podjetij tako obdačene, kakor so trgovine trgovcev, ali ni
vilo trgovin padlo v letošnjem I. četrtletju za 325, število obrtov pa za 227.
To je tako velik padec, kakor ni bil zabeležen niti v enem četrtletju 1985! Kriza v trgovini torej prav nič ne pojenjuje, temveč je letos še večja, ko liani! Tako je bilo več odjavljenih ko prijavljenih trgovin v I. četrtletju 1936 217, v II. 299, v III. 154, v IV. 306, dočim v letošnjem 325. Če upoštevamo, da traja padanje trgovin že od 1. 1932., da so že davno padle vse trgovine, ki so bile količkaj nesolidne; saj je padlo od število trgovin v mali Slo veniji za celih 4131, potem je jas no, da preživljamo naravnost katastrofalno krizo trgovine! V resnici že skrajni čas je, da se stori nekaj za rešitev naše domače in vseskozi nacionalne trgovine.
Pa še nekaj moramo posebej konstatirati! Na podlagi slabo pojmovanih in razumljenih podatkov statistike OUZD si upa beograjsko »Narodno blagostanje« stalno trditi, da sankcije v slovenski lesni 'stroki niso povzročile posebne škode. S statistiko Zbornice za TOI je ta trditev temeljito postavljena na laž. Kajti v I. letošnjem
četrtletju je padlo število trgovin z lesom za nič manj ko 48, kar je že za lani decimirano lesno stroko, ko je prenehalo 156 trgovinskih obratov, naravnost strahotno mnogo. Pripominjamo pa še, da Je bilo toliko trgovin samo praviloma odjavljenih, koliko pa jih je še, ki so dejansko ustavile vse poslovanje, ki torej ne delajo več, pa čeprav se še vedno vodijo med prijavljenimi! Sankcije uničujejo slovensko gospodarstvo ter ubijajo slovensko trgovino! Statistika Zbornice to ponovno potrjuje in zato ne moremo te konstatacije zaključiti drugače ko z zahtevo velikega beograjskega kongresa jugoslovanskih trgovcev, da se morajo sankcije odpraviti!
Od leta 1932. dalje je padlo število trgovin — kakor že omenjeno za 4131. V letošnjem I. četrtletju še nadaljnjih 325, torej skupno 4456, obrtov je padlo v tem času skupno za 3662, torej skupno 8118! To je številka, ki bi morala vse odgovorne ljudi naravnost obdati z grozo in ki kar kliče po krepkih ukrepih v pomoč naše trgovine in našega obrta. Pred očmi vseh nas — in tudi odgovornih či-niteljev — propadata dve panogi našega gospodarstva, ki sta čisto domači, od katerih žive desetti-soči naših rodbin in ki sta glavni ustvariteljici narodnega kapitala! Ali niti sedaj ne bodo upoštevane zahteve in protesti gospodarskih stanov? Ali niti ob 12. uri ne pride rešitev in pomoč? Ali naj res obupamo in vržemo zadnji konček optimizma proč?
*
Po statistiki Zbornice je bilo v I. četrtletju 1936 prijavljenih trgovinskih in pomožnih trgovinskih obratov 203, odjavljenih pa 528, torej 325 več odjavljenih. Kako je padlo število posameznih trgovin, nam kažejo te številke: Trgovin s konji za 2, z živino za 28, s pre-šiči za 8, e šivalnimi stroji za 4,
z lesom za 48, s kurivom za 3, z manufakturnim blagom za 4, z modnim za 3, s konfekcijo za 1 s pleteninami za 4, z usnjem za 7, z dež. pridelki za 25, z živili za 21, z mlekom za 7, s sadjem za 4, z mesom za 2, s perutnino za 17, s špecerijskim in kolonialnim blagom za 6, kramarije za 8, z mešanim blagom za 22, knjigarne za 2, trgovin z vinom za 14, z vinom v zaprtih steklenicah za 2, s pivom za 5, s stavbnim materialom za 3, sejmarji za 26, avtotaksiji za 14, izvoščki za 6 itd.
Obrtnih podjetij je bilo prijavljenih skupno 251, odjavljenih pa 478, torej 227 več odjavljenih. 2e običajna slika propadanja obrtov se kaže tudi v najnovejši statistiki in zato bomo navedli le nekaj najbolj težkih in najbolj značilnih. Število čevljarjev je padlo za nič manj ko 68, to se pravi vsak mesec za 22. Če odštejemo praznike in nedelje, je torej vsak dan prenehalo eno čevljarsko podjetje. To je zasluga narodu koristnega dela »Bafe«, kakor čitamo v plačanih inseratih.
Število šivilj je padlo za 36, krojačev za 11, kar seveda ni posledica »Tivarja«! Nadalje je padlo število podkovnih kovačev za 9, ključavničarjev za 5, kolarjev za 18, mizarjev za 16, košarjev za 2, sedlarjev za 10, izdelovalcev pletenin za 8, brivcev za 4, mlinov za 3, zidarjev za 7, tesarjev za 5, izposojevalnic mlatilnic za 25 itd.
Tudi gostinski obrti so nazadovali. Prijav je bilo 67, odjav 76, torej več odjav 9. Najbolj so padle gostilne (za 15) in točilnice (za 3), dvignilo pa se je število krčem za 10, nadalje sta prenehali 2 brezalkoholni gostilni, 1 kavarna, dočim sta na novo nastala 1 ljudska kuhinja in 1 hotel.
Industrija, ki je doslej skoraj redno izkazovala dvig, je v letošnjem I. četrtletju nazadovala za
vena številki Qln *
1 podjetje. Kriza torej ni prizanesla niti eni gospodarski panogi!
Slovensko gospodarstvo propada na vsej črti in če še upoštevamo propadanje denarnih zavodov, potem nas mora biti naravnost strah za našo gospodarsko bodočnost!
Le še takojšnja in izdatna pomoč bi mogla odvrniti katastrofo!
Trgovinska godba	tip
Iz kabineta ministra za trgovino se sporoča:
V imenu naše delegacije je sporočil dr. Obradovič trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, da so bila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo definitivno končana in da bo sporazum podpisan. Kakor je javnosti znano, je bil cilj pogajanj boljša ureditev plačilnega prometa in dosega večjih kontingentov za naš les, za naše agrarne proizvode in živino. Z novim sporazumom so doseženi v vsakem pogledu zadovoljivi uspehi.
Glede plačilnega prometa je bilo dogovorjeno, da se bo ta od 1. junija dalje razvijal na bazi 20% svobodnih deviz, odnosno 80 odstotkov kompenzacij za blokirane pezete.
Kar se tiče lesnega kontingenta, nam je zagotovljeno za letos 62 tisoč kubičnih metrov lesa, za prihodnje leto pa 70.000 kub. metrov. Prav. tako je dana možnost, da izvozimo nekontingentiranega mehkega lesa okoli 30.000 kub. metrov.
Poleg tega smo dobili za letos uvozni kontingent za jajca v višini 200 vagonov jajc in 250 vagonov za prihodnje leto. More se reči, da pomeni vrednost teh koncesij s še nekaterimi drugimi okoli 100 milijonov dinarjev, torej dvakrat toliko, kakor pa nam je bil priznano lansko leto.
Naše koncesije Španiji so samo v tem, da smo Španiji zagotovili določene kontingente za bombažno predivo, riž, pomaranče, limone, plutovino in neke druge predmete.
Poročilo o beograjskem kongresu objavimo v sobotni tedenski izdaji, da bodo vsi trgovci informirani o poteku te zmagovite manifestacije jugoslovanskega trgovstva.
*
Prihodnja številka »Trgovskega lista«izide zaradi praznika v četrtek šele v soboto, zato pa v povečanem obsegu.
ZA
VSAKOGAR!
Od 30. maja do 8. Junija potovanje v Ljubljano na
XVI. IMUNSKI VELESEJEM
Polovična voznina na železnici, parobrodlh, avljonlh. Železniška Izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2#—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). „Sodobna gospodinja1* — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali.
Razstavni prostor zavzema
40.000 m*.
Letošnji velesejem v Ljubljani
od 30. maja do 8. junija,
bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija.
Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: Strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Napredni naši mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi še najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo -zastopan tudi mali obrt.
Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še naslednje specialne razstave: »So-dobna gospodinja«, v zvezi z modno revijo, »Gostinska«, ki naj služi napredku našega turizma, »Avtomobilska«, katera naj v prid razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev, prikazali, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic.
Enkraten vstop na velcsejmskc prostore bo stal Din 8'—, grupe bodo imele znižano vstopnino. Velcsejemske legitimacije po ceni Din 25’— bodo omogočale 20 po-setov in sicer: 10 na razstavišče, 10 na veselični prostor, kjer bo bogato poskrbljeno za najrazno-vrstnejšo zabavo: velikomestni variete, kamor je vstop brezplačen, ples, tobogan, vrtiljaki, dobro vino in jelo itd.
Posetniki velesejma bodo uživali na železnici in na zračnih linijah 50% popust od normalne vozne cene, na parobrodih »razred za razred« in popust na tramvaju.
Poset na velesejmu lahko izkoristite za ogled Ljubljane in njene lepe okolice.
Tudi v usnjarski industriji in obrtu,
ki bosta letos bogato zastopana na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematskim obdelavanjem pridobljenih izkustev stvarjajo novi pogledi, ki prenešeni v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos boste naravnost presenečeni, ko boste videli v razstaviščnih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarskega obrta!
»Od nekdaj lepe so Ljub-ljanke so slovele«,
pa ne le radi lepot, ki jim jih je podarila narava, ampak tudi radi okusnih oblačil, s katerimi so znale podčrtati prirodno lepoto. Letošnja modna revija na velesejmu bo pokazala, kako izborno služijo v ta namen nase domače noše in izdelki domačih mojstrov ih mojstric. Proč s tujim, nič vrednim kičem, ki ni ne prijeten za oko," niti ne ustreza našemu jugoslovanskemu značajul
Napolnite vaše Vitrine!
'Steklo, porčelan,, keramika, bižuterija spada vanje. Vsakemu okusu in dnevni pbtrebi, vsaki denarnici in oSešu primefne predmete boste našli na Ljubljanskem Velesejmu od 30. maja do 8. junija. Izbira bo ogromna!
Vloga našega gostinstva
ma, ki so jo izvedli odločilni krogi v inozemstvu, je svetu oznanila krasote, ki jih skrivajo naša jezera in gorske doline, naša obala in planine. Toda najobsežnejša reklama je jalovo delo, če se poprej nismo pobrigali za udobna gostišča, kjer bi tujci za časa svojega počitka našli udoben drugi dom. Poset gostinske razstave na ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. ju-
nija, bo mnogo koristil tistim, ki bi želeli privabiti tujce v svoja gostišča.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja objavlja: uredbo o ustanovitvi občine Slivnica; občin SV. Jurij ob Pesnici in Svečina; izpremembe razpisov številka 7482 in 7500 v carinskih zade-
vah; izpr, in dop. v pravilniku za izvrševanje zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah; odločbo min. sveta o tar. št. 30, 152 in 408 uvozne car. tarife; razveljavitev odločbe št. 599 o znižanju car. postavke št. 670; izpremembo pravilnika o carinskih posrednikih; odločbo o nabavi nemških mark; objave občinskih davščin in razne objave ter razglase sodišč in uradov.
Ka/ bo z d
v tujsKcm prometu 'in dolhačem turizmu je nedvomno z vsakim letom značilnejša. Naša država, ki je tako bogata na 'prirodnih krasotah, je šele po svetovni vojni za tuPr. ftekla-
BUžnje predsedniške volitve v Združenih državah Severne Amerike (USA) so spet spravile v ospredje zanimanja časopisja onkraj, pa tudi tostran »luže« — vprašanje dolarja in njegove devalvacije, ki leži mnogim inflacio-nistom v Ameriki še vedno pri srcu. Tako je pred kratkim senator Thomas predložil načrt zakona, ki pooblašča predsednika, da sme znižati veljavo dolarja na 40 odstotkov njegove prvotne vrednosti.
Ce hočemo prav razumeti ta Thomasov načrt, se moramo nekoliko ozreti v zgodovino ameriškega dolarja vsaj od leta 1931. dalje.
V septembru leta 1931. je Anglija, kakor znano, opustila zlato podlago. Ta ukrep angleške vlade je izzval veliko presenečenje v vseh finančnih krogih, Takoj je bilo jasno, da bo imela Anglija od nje na vseh velikih izvoznih tržiščih neprecenljive koristi. S tem pa je že bil sprožen tudi problem dolarja, ker je USA takoj uvidela; da bo morala, če bo hotela vzdrža-angleško konkurenco, prakticirati podoben sistem. Tako je na mah tudi »kraljevski« dolar zašel med denar »dvomljive« vrednosti.
Dolgo se je uspešno upiral, toda že leta 1932. je bil podvržen pogostim in nerednim fluktuaci-jam. Dočim je še malo prej služil za mero kurzov, je bil kmalu tudi njegov kurz označen »v sorazmerju z valutami z zlato pariteto«. In že marca leta 1933. je bil v vseh Združenih državah Severne Amerike proglašen znani moratorij, ki mu je v aprilu istega leta sledila uradna opustitev zlate podlage ...
V maju pa je bil izglasovan zakon, ki je pooblastil predsednika, da sme »razvrednotiti« dolar do 50 odstotkov njegove zlate paritete.
Toda dolar ni tako naglo padal, kakor bi po tej odredbi pričakovali. Večja sprememba v vrednosti se je opazila šele proti koncu junija 1933. V septembru pa so se pojavili že novi glasovi o »devalvaciji«. Tedaj se je začela nova denarna politika vlade. Od časa do časa je vlada uradno fiksirala nakupno ceno zlata v dolarjih, ki je seveda močno varirala, v glavnem pa se le držala proporca 20'67 dolarja za unčo zlata po stari definiciji zlate podlage dolarja, po kateri vsebuje en dolar 25 zrn in osem desetin čistega zlata.
Prvi uradni kurz zlata je vlada določila 12. septembra 1933. Tedaj je znašal 29-62 dolarja. Od 26. oktobra dalje pa cene zlata ni več določala Državna zakladnica, marveč posebna korporacija — Recon-struction Finance Corporation, katere prva uradna določitev cene zlata je znašala 31'36 dolarja. — 29. novembra pa je ta mera zrasla na 31'96.
Ves ta čas uradnega določanja cene zlata sta bila tako za notranji kakor za zunanji trg — dva dolarja, kajti kurzi na mednarodnih borzah so se le s težavo prilagodili pariteti, ki jo je predpostavljala uradna cena za nakup zlata. Bil je torej »uradni dolar« na eni in »svobodni dolar« na drugi strani.
Ta anomalija pa ne bi bila mogla dolgo trajati. Treba j e bilo tudi za ameriški denar najti ravnovesno točko. Takb je bila v januarju 1934 izvedena stabilizacija dolarja. Roosevelt je dobil pooblastilo, da sme zmanjšati- vrednost dolarja na največ 60 odstotkov in na najmahj 50 odstotkov prejšnje
paritete. V mejah teh 10 odstotkov sme svobodno odločati.
Prvega februarja 1934 je stari dolar, ki je prav tedaj doživel svojo stoletnico, končal svoje življenje. Denarni zakon je odločil prenos zlata iz federalnih bank v drž. zakladnico in tako je ta žlahtna kovina postala spet osnova novega dolarja, katerega definicija pa se ni več glasila: 25 zrn in 8 desetink čistega zlata v enem dolarju, kakor 1. 1834, marveč samo 15 zrn in 5 enaindvajsetim Na tej bazi pa se je cena unči zlata zvišala na 35 dolarjev, namesto prejšnjih 20’67, kakor je to odgovarjalo prejšnjemu razmerju: 25 zrn 8 desetin na en dolar. Devalvaeijska mera je na ta način znašala nekaj nad 40 odstotkov, ker je novi dolar veljal natančno 59‘06 odstotka prejšnjega dolarja.
Roosevelt je torej devalvacijo omejil na minimum, toda pooblastilo, da jo fiksira na maksimum (kar bi pomenilo znižanje na okoli 50 odstotkov prejšnje vrednosti) je še vedno imel v svojih rokah, kar je tudi sam potrdil v svojem proglasu z dne 10. januarja t. 1.
Vendar se Roosevelt te pravice do danes ni poslužil in je dolar ostal »stabiliziran« v mejah, kakor smo jih navedli zgoraj.
Načrt senatorja Thomasa pa predvideva sedaj možnost, da se izvede devalvacija dolarja ne samo do skrajne meje, ki je bila dovoljena Rooseveltu, temveč še nekoliko niže, in sicer do maksimuma 60 odstotkov. Definicija dolarja naj bi se torej znižala na 10 zrn in 23 stotink v enem dolarju, cena zlata pa poskočila na 51'82 dolarja.
Verjetno pa je, da gre pri tem novem načrtu pooblastila samo za »teoretično« pooblastilo, ki naj bi ga predsednik republike izrabil le tedaj, če bi se pojavila devalvacija tudi v drugih državah. Na tak pojav' drugod bi n. pr. Anglija, ki ni več vezana na zlato podlago, enostavno odgovorila s podobnimi protiukrepi. Zdaj pd naj bi tudi USA imela v tem pogledu že vnaprej popolnoma proste roke. To bi bil smisel najnovejšega Thomaso-vega devalvacijskega načrta, ki predstavlja za sedaj zadnjo postajo v razgibanem razvoju »kraljevskega« dolarja.
Politične vesti
Bilanina seia Mestne hranilnice
Upravni odbor Mestno hranilnice'ljubljanske je Imel dne 8. t. m. pod predsedstvom dr. Jos. Ka-mušiča svojo bilančno sejo, na kateri je sprejel poročilo o denarnem gibanju in o uspehu posameznih poslovnih panog hranilnič-nega poslovanja .v preteklem letu.
Iz predloženega računskega zaključka je posneti, da je bil poslovni promet sicer za 78 mil. Din manjši nego je bil prejšnje leto, da pa je še vedno dosegel upoštevanja vredno vsoto 646,683.275 Din. V gibanju hranilnih vlog je bilo izplačil Din 87,877.980, vplačil pa Din 58,237.283, odtok vlog torej Din 29,581.262, t. j. za nad 4 mil. manj kakor prejšnje leto. Celoten odtok vlog v zadnjih 4 letih znaša Din 162,569.828, ki se zbog pripisa vsakoletnih obresti zniža na Din 86,264.846 tako, da je bilo stanje hranilnih vlog koncem 1. 1935. Din 392,727.142. Med tem je novih gotovinskih, brez omejitve izplačljivih vlog za Din 27,978.330, h katerim je prišteti še dospele, po lestvici izplačljive mesečne obroke, ki jih vložniki do konca leta niso dvignili, v skupnem znesku Din 41,756.017. Skupaj torej Din 69,734.347, za kar morajo biti denarna sredstva v prvi vrsti na razpolago.
Da je bilo mogoče zahtevam vložnikov v tolikem obsegu ustreči, je bilo treba skrbeti za kolikor mogoče točno odplačevanje posojilnih obrokov in nadaljevati z izterjevanjem posojil, s čimer se je zbrala vsota Din 55,114.213^Stanje vseh vrst posojil pa znaša še vedno nekaj nad 349 mil., t. j. 89% vseh vlog. Novih gotovinskih kratkoročnih posojil je med temi za Din 14,639.294.
Ako se prištejejo tu sem še ta. k oj ali vsaj v najkrajšem' času razpoložljive naložbe pri drugih denarnih zavodih v višini 21,826.611 Din z Din 16,446.295, vrednostni papirji po bilančni vrednosti Din 30,957.764 ter gotovina v blagajni Dih 2,034.841, vidimo, da razpolaga hranilnica z mobilnimi sredstvi v višini Din 64;078.194* kar z
doseženim obrestnim prebitkom v
znesku Dfn 1i,o59.i50 p‘6poltioma I
Titulescu je obiskal Herriota, o
katerem govore, da bo zunanji minister v novi Blumovi vladi, ter se pogovarjal z njim o politični situaciji v Evropi.
Eden in Blum sta imela v Parizu daljša posvetovanja o bodoči an-gleško-francoski zunanji politiki. Baje bo nova Blumova vlada bolj podpirala politiko Zveze narodov. Kakšno stališče pa bo zavzela bodoča angleška vlada, v kateri ne bo več Eden zunanji minister, je negotovo. Sestanku med predsednikom vlade, ki to šele bo, in zunanjim ministrom, ki to ne bo več, so zato tudi satirični listi posvetili svojo pozornost.
Eden je v angleškem parlamentu brez ovinkov pojasnil italijanske klevete glede uporabe dum-dum krogel proti Italijanom. Nova odkritja so znova zelo poostrila napetost med Anglijo in Italijo.
Francoske levičarske struje so, finančno podprte od Rusije, začele v zadnjem času, kakor piše »Ga-zetta del Popolo«, živahno propagando za poostritev sankcij proti Italiji. Tudi drugi italijanski listi pišejo, da se je bati, da bodo zbog francosko - angleškega sporazuma sankcije proti Italiji še poostrene.
Ker so zunanji politični neuspehi zelo škodovali Baldwinovi vladi, je sklenil Baldwin, da še ta teden uredi vsa viseča zunanje-poli-tična vprašanja. Na teh posvetovanjih se bo odločilo, v katero smer krene angleška zunanja politika: ali bo nastopila proti Italiji v še ostrejši meri in če se izvede in v katerem obsegu rekonstrukcija angleške vlade. Govore, da bodo vstopili v vlado bivši ministri Churchill in Austen Chamberlain ter bivši zunanji minister Hoare.
Angleška delavska stranka je
sprejela resolucijo, v kateri se izreka za poostritev sankcij in proti načelu angleške »splendid isola-tion« britanske politike.
»Atmosfera mirne odločnosti Zveze narodov je v nenavadnem kontrastu z ekscentričnim ponašanjem italijanske delegacije v Ženevi,« piše »Manchester Guardian«.
Hitlerjev boj proti boljševizmu ni dejansko nič drugega ko obnovitev starega boja germanstva proti slovanstvu, piše praški list »Sobota«.
Hitler je poslal angleški vladi
zadošča za kritje po uredbi izplačljivih vlog, davkov in upravnih stroškov. Hranilnične nepremičnine so se prošlo leto pomnožile za dvoje posestev v skupni knjižni vrednosti Din 329.399.
Dasi v področju hranilnice ni zadostnih prilik za kratkoročno nalaganje denarja — kakršno predpisuje uredba — z ugodnejšo donosnostjo in je zaradi nervoznosti vložnikov potrebno imeti veliko gotovine vedno v blagajni, je zavod vendar dosegel v prošlem letu poslovnega prebitka 4,108.464 Din, od katerega se je odkazalo Pokojninskemu skladu za. hranilnične nameščence Din 3,000.000, ostanek Din 1,108.464 pa se je dodal Splošnemu rezervnemu zakladu, čegar imetek znaša poslej Din 12,818.785, t. j. 3-26% vseh hranilnih vlog (proti 2“8% v letu 1934.).
V poslovnem poročilu se je poudarjalo, da se je hranilnična uprava resno trudila, da bi zavod prišel do še za večja izplačila potrebne gotovine ter se čim prej približal normalnemu rednemu poslovanju, da pa se ji zbog nepremagljivih ovir to do konca leta še ni posrečilo. V teku so pogajanja, bojih potek opravičuje nado na ugoden uspeh. Dokaz, da se zaupanje vložnikov do zavoda stalno vrača, je dejstvo, da so se nove vloge v prvih 4 mesecih 1986 zvišale za 6 milijonov Din.
Francosko posojilo Češkoslovaški
V zadnjih dneh so se pojavili v Pragi zastopniki neke francoske finančne skupine, kd so pristojnim mestom ponudili investicijsko P^_ šojilo v treh tranšah < po 150 milijonov frankov na: nizke dolgoročne obresti. Kljub ugodnim. pogojem pa posojilo ni zaključeno* ker je konzorcij zahteval tudi aktivni delež pri izvajanju del, česar Češkoslovaška ne more sprejeti.
svoja protivprašanja, ki dokazujejo, kakor pišejo angleški listi, da vzdržuje Hitler svoj predlog o nenapadalnem paktu samo med Nemčijo, Belgijo, Francijo ter Anglijo.
Več voditeljev SS oddelkov v Berlinu je bilo aretiranih. Govori se, da je šef napadalnih oddelkov Himler pod nadzorstvom, drugi šef Muller pa da je pobegnil na švedsko.
Angleški tisk smatra, da je z odstranitvijo kneza Starhemberga iz avstrijske vlade zmanjšan italijanski vpliv v Avstriji.
Kabinet habsburške restavracije imenuje glavno glasilo hitlerjevcev sedanjo avstrijsko vlado.
Novo poljsko vlado, ki pomeni utrditev skupine polkovnikov, je sestavil general Sladkowski. Prejšnji ministrski predsednik Košcial-kowski je še nadalje član vlade, zun. minister pa je ostal polkov-nik Beck.
Direktor!j fašistične stranke je proglasil večni bojkot nad vsemi državami, ki izvajajo Sankcije. Iz teh držav ne bo Italija uvažala nobenega blaga! To je močno priznanje o škodljivosti sankcij za Italijo.
Italijani nameravajo razdeliti vso Etiopijo v tri velike upravne pokrajine. Sedeži novih gubernij bi bili v Hararju, Gondarju in nekem mestu zapadne Etiopije.
Guatemala je izstopila iz Zveze narodov. Po mnenju washington-skih vladnih krogov ni nevarnosti, da bi vse druge ameriške države sledile njenemu vzgledu. Vendar pa se agitacija za ustanovitev ameriške Zveze narodov nadaljuje. Guatemala je bila že več let v zaostanku s svojimi članskimi prispevki za Zvezo narodov.
Veliko in moderno trdnjavo nameravajo zgraditi Angleži v Cape-townu, da bi bila pot v Indijo zavarovana v vsakem primeru.
Pomorska pogajanja med sovjetsko Rusijo in Anglijo se bodo začela že ta teden. Rusija zahteva enako močno brodovje v Baltiškem morju, kakor je nemško.
Britanski komisar v Jeruzalemu je sporočil negušu, da ni več nobenih ovir za njegovo potovanje v London.
Nemiri in atentati v Palestini
tajajo naprej. Arabci so odklonili angleški predlog, da se odpošlje v London posebna arabska deputa-cija. Prav , tako tudt: predlog, da se imenuje, posebna angleška komisija, ki na!j bi. proučila arabske zahteve. Angleške oblasti so zaplenile 163' hiš, katerih lastniki niso hoteli več plačevati davkov.
Denarstvo
Teden na beograjski borzi
Na beograjski efektni borzi ni bilo v preteklem tednu nobenih posebnih izpremeinb. Kupčija je bila zelo mrtva in celo v vojni škodi ni bilo dva dni sploh nobenih kupčij. Zasebniki ne kupujejo papirjev in samo Narodna banka ter Drž. hipotekarna banka sta nakupovali za svoje fonde državne papirje, ki se dobro obrestujejo.
Čvrsto tendenco so imele Blairovo obveznice ter se je kupčeval 8% Blair po 82 do 82-50, 7% pa po 7275. Po daljši pavzi je bilo na zadnjem tedenskem sestanku zaključeno nekaj 7% stabilizacijskega posojila, in sicer po tečaju 82-25.
Na deviznem trgu tudi ni bilo
posebnih izprememb. Švicarski frank je proti drugim devizam nekoliko popustil. V privatnem kli-ringu ja, bil v Beogradu po 16 50.
Angleški funt'je nekoliko popustil in je bil na trgu za 4'— dinarje dražji ko na borzi, to je: prodajal	.,
se je po 254 mesto po 250. Fran-1 Dovize Predzadnji Zadnji teden (v
coski frank je bil po 334 za 100 frankov. Nemška marka je padla
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet 3 miljj. 606.155’90 dinarjev
V preteklem tednu so bili na poedinih borznih sestankih ■ per-fektuirani tile dnevni devizni zaključki:
Din
11. V. 985 088‘13 Dunaj—London
12. V. 645.693'13 Berlin—London
13. V. 492,224'29 Dunaj—Berlin
14. V. 730.684'61 Din-deviza—London
15. V. 752.46574 Dunaj—London
Napram predzadnjemu borznemu tednu je znatno poraste! promet z avstrij. šilingi v privatnem kliringu in deloma tudi v dinarski devizi, medtem ko izkazuje deviza Berlin znatno nazadovanje prometa v privatnem kliringu in je bilo tudi angleških funtov prodano nekaj manj, čeravno je Narodna banka dajala še nadalje po £ 200 dnevno na razpolago.
Skupni tedenski devizni promet:
na 12'38, a se je kasneje popravila na 1270. Izvozniki zahtevajo, da Narodna banka po vzgledu Romunije in Bolgarske intervenira v nemški marki, ker da nemška marka še ni zrela za svobodno trgovino in ker je v interesu tako našega poljedelca ko našega izvoza, da se tako nagle izpremembe v tečaju marke preprečijo, Izvozniki trde, da izvoz ne more napredovati, če pade nemška marka samo v nekaj dneh za 10 odstotkov. Samo nagli padec marke je tudi zaustavil izvoz v Nemčijo. Potrebno bo še precej časa, da se izvozniki od udarcev zaradi padca marke opomorejo in da se bodo zopet smeli lptiti težkega izvoznega posla v Nemčijo.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. maja navaja te izpremembe (vse v milijonih Din):
Skupna zlata in devizna podloga se je povišala za 4'3 na 1.520-8.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 6-69 na 2977.
Vsota kovanega denarja v srebru in niklju se je povečala za 16'5 na 418'8.
Posojila so se zmanjšala za 0'01 na 1.605’4.
Vrednosti rezervnega fonda so se dvignile za 117 na 128'0, drugih fondov pa za 6'69 na 29'3.
Razna aktiva so se zmanjšala za 2-49 na 5S1'9.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 56'9 na 4.737-6, zato pa so se povečale obveze na pokaz, in sicer za 85‘3 na 1.693-9.
Obvezo z rokom so se zmanjšale za 1'0 na 49'0.
Razna pasiva so se povečala za 1'59 na 186'10.
Skupno zlato in devizno kritje
se je zmanjšalo od 30'43 na 30'38 odstotka, samo zlato pa od 29’26 na 29-14 odstotka.
Odlog plačil je dovoljen:
Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v Trbovljah za dobo 6 let za dolgove, nastale do 5. septembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka.
Kmetski hranilnici in posojilnici, r. z. z n. z., Vidcm-Dobre-polje za dobo 3 let za dolgove, nastale do 31. januarja 1935. Obrestna mera za stare vloge po 3 in pol odstotka.
*
Vicedirektor Narodne banke Vladimir Grujičič jd umrl v Beogradu.
Nadzorstveni svet Poštne hranilnice je mižal obrestno mero za lombardna posojila od 7 na 8%. "■
Italijanska banka je znižala svojo eskontno mero od 5 na 4 in pol odstotka.
Švedska vlada je podaljšala prepoved vsakih kreditov Italiji do 1. mar.ca 1937.
I	teden
Amsterdam 73 887 153 181 674 1060
Berlin
Curih
Din-deviza
Dunaj
London
Madrid
New York
Pariz
Stockholm
Praga
367
260
4
166
tisočih dinarjev) 46
499 priv. kliring 77
437 avstr. priv. ki. 1241 priv. kliring 902 inkl. priv. ki. 18 priv. kliring 299 87
Efektno tržišče Tendenca stalnejša
V minulem borznem tednu, ni bilo nobehlh zaključkov, pkc pa je bilo nekaj komadov vojne škode prodano 15. t. m. eksekutivnim potom po tečaju Din 350-— za komad.
Notirali so le državni vrednostni papirji, in sicer:
Din
7% inv. pos.	11.	V.	81-- 82—
	15.	V.	82'- 84'-
8% Blair	11.	V.	82'- 83'—
	15.	V.	82'— 84'—
1% Blair	11.	'V.	72'- 73'—
	15.	v.	72'- 74—
7% Seligin.	11.	v.	82’— 83'-
	15.	v.	83-_ 85'—
4% agr. obv.	11.	v.	48'— 49'—
	15.	v.	48'— 50'—
6% begi. obv.	11.	v.	62'— 65—
	15.	v.	66'- 69'—
2‘5% vojna škoda 11.		v.	357'— 359'—
	15.	v.	358— 860'—
Poleg funtov je bil dnevno per-fektuiran tudi zaključek v intervencijskem blagu, kajti Narodna banka je dajala izmenoma Pariz, Amsterdam in Curih v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov.
V tem mesecu doseženi skupni devizni promet že presega 17 milijonov dinarjev, kar je vsekakor zelo lep uspeh.
Notice privatnih kliringov so bile v zadnjem tednu sledeče: angleški funt 11. do 15. V. 1936 Din 249'20—250-80
avstrijski šiling
11. maja	1936	Din	9’14—9'24
12. maja	1936	Din	9'13-9'23
13. maja	1936	Din	9'14—9'24
14. maja	1936	Din	9'14—9'24
15. maja	1936	Din	9'15—9'25
nemška marka
maja 1936 Din 13-05—18*25
11
12. maja 1936
13. maja 1936
14. maja 1936
15. maja 1936
Din 1270—12'90 Din 12.55-1275 Din 12'30—12'50 Din 12-75—12'95
Žitno tržišče Tendenca mlačna
Tudi v zadnjem tednu ni bilo nobenega omembe vrednega prometa. Dne 15. t. m. je bil na tu kajšnji borzi zaključen ekšekutiv-ni nakup 100 q zdravega slov. one-ida krompirja, nenagrizenega in nenasekanega, izbranega, brez zemlje in peska, ne manjšega od kokošjega jajca, riniuza oprema v breme kupca, k Din 80— za 100 kg franko vagon okol. Ljubljane; dobava takojšnja na naslov kupca; plačljivo proti duplikatu tovornega lista.
Cene so nazadovale pri prekmurski suhi koruzi za Din 2'—, pri ajdi za Din 0'50, pri moki vseh vrst pa za Din 2'50 pri 100 kg. — Nasprotno pa se je dvignila cena debelim pšeničnim otrobom za Din 2'— pri 100 kg.
Na petkovem borznem sestanku 15. t. m. so bile dosežene te cene:
znatno škodo, kar je sicer res, a prav tako, če ne še večjo škodo pa trpe vse tiste manjše države, ki so SP, pridružile izvajanju sankcij. In med temi smo tudi mi. Nerazumljivo je, zakaj se izigrava pri nas industrija celih pokrajin radi prestiža tujega velekapitala, zlasti še, ker je bilo v zadnjih desetih letih že ponovno dokazano, da DN v sedanji formi pač nima nobenega učinkovitega pomena. Tudi domače trgovinske zbornic so uvidele kvarnost izvajanja sankcij pri nas in nedavno javno izrazile željo po nujni preorientaciji v tem pogledu. Na Sušaku je bilo pred kratkim na zborovanju poudarjeno, da sankcije niso prizadele Jugoslavijo v toliki meri kot se piše. Žalibog je res, da tudi ta trditev drži. — Vsled sankcij pač ni bila prizadeta veleindustrija izvestnega večjega kapitala, ki že pred sankcijami ni gravitirala v Italijo! Pač pa je vsled prekinjenega izvoza v Italijo uničena vsa sreduja in mala industrija Slovenije, Gorskega Kotarja in deloma Bosne. In na to industrijo se pri nas — žal — nikdar ni polagalo mnogo važnosti. Od te industrije se je pa kruto zahtevalo izpolnjevanje dolžnosti v dajatvah, a pravic in dobrot se ji je delilo le bore malo. Ako bi bila vsled sankcij prizadeta veletrgovina oziroma izvestni kapital,, bi se tudi naša trgovinska politika že davno preorientirala...
Dobave - licitacije
CI KO R11A
Naš pravi domači izdelek!
Din
Din
100'— 102'-
118--
120'-
Nalik predzadnjemu tednu tudi tokrat ni bilo prometa v grških bonih in španskih pezetah.
S priino Narodne banke Devize	Povpr.	Pon.
Din Din Amsterdam	11. V.	2973'15	298775
15. V. 2972'43 2987-03 Berlin	11.	V.	1756'08	1769'95
15. V. 1756'08 1769'95 Bruselj	11.	V.	749'88	754'95
15. V. 743-11	748'17
Curih	11.	V.	1424'22	1431-29
15. V. 1424'22 1431'29 London	11. V.	218'98	221'04
15. V. 217'40	219'46
New York	11. V.	4372'49	4408'80
15. V. 4356-43 4392-74 Pariz	11.	V.	290'21	29165
15. V. 289'89	291'33
Praga	11.	V.	182'62	18372
15. V:	182'62	18372
Razlike, dosežene pri posameznih deviznih tečajih tekom prejšnjega tedna, očitujejo padajočo tendenco: Amsterdam —0'72 po-ena, Bruselj —678, London —1'58, New York —16'08 in Pariz —0'32. Praga in Berlin sta 15. t. m. noti-rala na bazi tečajev od 11. maja, Curih je ostal povsem menjen.
n eizp re-
Žito:
Koruza:
zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka in ban. postaja . . . zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . .	110-—	112'
Sinkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad, postaja . . . . .
Pfinninn *	'
bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava	133'—	135
banat., 78 kg, 2odstOt-ka, prompt. dobava	133'—	135
Oves: suh, zdrav, rešetan, fco. yagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .	130'—	132'50
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana .	140'—	142'50
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo-proti duplikatu .	225'—	227'50
pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . •
Otrobi: pšenični, debeli, v egal 50 kg vrečah,, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko. vagon bačka postaja , • •
£	■	barva,	pleSlra	in
Ze| um
itd. ŠkroU in ivedoiika srajce, ovratnike in manšete. Pe»e. »uii, tnenga tn 11 lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova Ul. 8.
"	...	d
225-— 227'50
205'-
207'50
185'- 187'50
100--
102'5Q
Lesno tržišče Tendenca zelo mlačna
Ker sankcije proti Italiji hišo dosegle svojega cilja, se skuša blamaža skriti zopet v zavlačevanje rešitve abesinske afere. * Liisti, naklonjeni sankcijski politiki, skušajo dokazati, da Italija vendarle trpi zbog izvajanja sankcij jjjp$
Nabava pisarniških potrebščin.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za znesek do ca. Din 211.000'—. Licitacija bo dne 25. junija t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg 2, Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo po Din 20'— v pisarni direkcije.
Občni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
22. maja ponudbe za dobavo 2150 pol belega Bristol kartona.
Uprava I. oddelka Vojno-tehnič-nega zavoda v Sarajevu sprejema do 30. maja ponudbe za dobavo 7 m3 jesenovih desk in do 4. junija za dobavo retorte za električno peč; do dne 28. maja za dobavo strugača in aparata za brušenje zabojev.
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do dne 22. maja ponudbe za dobavo 50 klešč za rezanje rud. kapslov.
Direkcija drž. rudnika Velenje
sprejema do 27. maja ponudbe za dobavo 20.000 kg portland cementa, 300 kg fimeža, 400 m3 jamskega lesa in 24.000 komadov smrekovih ali borovih krajnikov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo 3 termometrov, 8 rešet iz železne pločevine ter štajerskih škripcev.
Komanda mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do
23. maja ponudbe za dobavo večje množine raznih vrvi; do 1. junija ponudbe za dobavo raznega železa, vijakov, železne žice, žebljev, zakovic; do 9. junija za dobavo cevi iz gume in gumiranega platna; do 15. junija za dobavo lanene in konopnene jadrenine in do 24. junija ponudbe za dobavo vseh vrst gradbenega materiala.
Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 25. maja ponudbe za dobavo raznih pisarniških potreb-ščin.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik
sprejema do 11. junija ponudbe za dobavo 2.500 m žice iz litega jekla in 10.000 kg portland cementa.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. maja ponudbe ?a dobavo 12 akumulatorskih baterij; do 3. junija za dobavo 2.000 kg šamota v prahu, raznega platna, sukanca in vrvice za šiyanje, sukna ter tfcanlne iz jute, konopnene in lanene jadrenine, razne tkanine, za preproge, konjske žime in razni tapetniški material, 39 kg usnja Ckravine).. in
dobavo 1.000 m bele platnene vrvice in sukanca; dO 7. junija za dobavo amerikana, raznega platna, jadrenine iz bombaža ter 200 m tkanine za preproge po vzorcu, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo predmetov za električne motorje.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 28. maja ponudbe za dobavo 150 odej, 100 slamnjač in 300 m platna.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 29. maja ponudbe za dobavo 1.500 kg raznih vijakov z maticami in 9 gromobranov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. maja ponudbe za dobavo' železa v šipkah, železnih cevi, stekla za okna, ogledal, lanenega fimeža, raznih barv, gorske krede, obročkov iz medi, železnih pocinkanih predmetov ter raznih železnih vijakov z maticami.
Licitacije:
Dne 12. junija bo pri upravi VI. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Kamniku druga ofertna licitacija za dobavo 2.000 kg gutaperče in sumpora.
Dne 15. junija bo pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 57.000 m bakrene žice.
Dne 8. junija bo pri Upravi 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo bukovih desk in hlodov.
Dne 8. junija bo pri štabu gra-nične trupe v Skoplju ofertna licitacija za dobavo 60 kompletnih strelovodov in dne 12. junija za dovršitev štabnega poslopja v Skoplju.
Dne 12. junija bo pri Direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za nabavo razvpdne naprave z znakom »HOH« za direkcijo drž. rudnika v Velenju.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
12 volnenih kocev; do 4. junija za
Napovedane zle posledice so nastale
Poročali smo o protestih mariborskih gospodarskih, zlasti trgovskih krogov proti nameravani ukinitvi nekaterih poštnih ambulanc, ki so vozile iz Maribora, odn. v Maribor. Kljub vsem protestom se je ta ukinitev po odredbi Beograda vendarle izvedla in žalostne posledice te ukinitve so takoj nastopile. Zastaja poštni promet in dogaja se, da prejemajo ljudje časopise, katerih vrednost je vendar baš v tem, da pridejo čim preje ljudem v roke, po dva, a tudi do tri dni pozneje. Tako se dela težka škoda podjetjem, tako se pa dela težka škoda tudi zasebnikom in končno tudi državi. Kajti če bodo železnice, odn. pošta, tako pozno dostavljale blago, si bodo ljudje marali pomagati pač na drug način. Naj izide še sto uredb o , konkurenčnosti zasebnih avtobusnih! podjetij železnicam in še :pQšti, bodo ja podjetja le imela uspeh, če bodo državna tako slabo izpolnjevala svojo funkcijo. Zato pa tudi upamo, da bo poštno ministrstvo v, Beogradu, če že ni hotelo upoštevati opozoril gospodarskih krogov, vaaj sedaj ko so napovedane zle posledice tudi že nastale, zopet uvedlo ukinjene poštne ambulance, Ali res ne gre drugače, .da nas mora šele slaba iz-kušnja izpametovati?
Trgovinski registei
agap^mpammtmamaaamBKmmmp
Vpisala sc je nastopna tvrdka: Nada Grisogono, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z galanterijo, papirjem in papirnatimi izdelki vsake vrste ter parfumerijo. Od osnovne glavnice v višini 200.000 Din je vplačanih 100.000 Din. — Poslovodje: Nada Grisogono, zasebnica v Ljubljani in Friderik Kassler, trgovec v Ljubljani. — Poslovodji zastopata družno kolektivno.
Vpisale so se izprcmembe pri naslednjih tvrdkah:
»Avtodelavnica v Celju, družba z o. z.« Družba se je razdružila ter prešla v likvidacijo. Likvidator: dosedanji edini poslovodja Ladislav Ropaš, posestnik v Medlogu pri Celju.
And. Boucon, stolarski obrt v Ljubljani. Izbriše se zbog smrti dosedanji lastnik Andrej Boucon. vpiše pa nova lastnica Josipina Boucon, posestnica v Ljubljani. — Obratni predmet odslej: industrijski obrt izdelovanja stolov in drugih lesnih izdelkov na tvorniški način.
Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar v Ljubljani. Zbog smrti se izbriše javna družabnica Evgenija Hribar, vpišeta pa družabnika inž. Boris Hribar in Peter Hribar, ki zastopata družbo kolektivno.
Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d., Ljubljana. Izbriše se zaznamba, po kateri je občni zbor od 13. septembra 1929 sklenil povišanje delniške glavnice od 4 na 8 milijonov dinarjev. .
Splošno stavbno podjetje Pust in sinova, družba z o. z. v Ljubljani. Družbena pogodba se je izpre-menila in mora biti odslej eden poslovodij, ki jih izvoli občni zbor, vedno Franc Pust. Pri kolektivnem podpisovanju po dveh poslovodjih ali po enem poslovodji in enem prokuristu, mora biti od poslovodij vedno Franc Pust. — Izbriše se poslovodja inž. Bogomir Pust.
Greinitz, industrija železa d. d. železarna Muta ob Dravi. — Izbrišejo se člani upravnega sveta Albert Streissler, Daniel Rakusch, inž. Willi Rakusch, Jakob Pom-perger in Oskar Koschak, vpišejo pa se novi člani upravnega sveta: odvetnik dr. Alojz Juvan, Ernst Eylert st., tovarnar, Dušan Tomšič, direktor, vsi v Mariboru ter Albin Kolenc, industrialec v Zrečah.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. — Izbriše se zbog smrti član predstojništva Vilko Berdajs, vpiše pa se kot član predstojništva te podružnice vele-tržec Miloš Oset.
Valentin Stampach & Co. v Mariboru. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo. Izbriše se zaradi izstopa družabnik Valentin Stampach. Prokura se je podelila lesnemu trgovcu v Mariboru Valentinu Stampachu.
Tovarna "motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Odobrene so bile izpremembe pravil: Besedilo družbe odslej: »Motvoz in platno, d. d.« Delniška glavnica se je zvišala od 250 tisoč na 2 in pol milijona dinarjev in je razdeljena na 25.000 temeljnih na imetnika se glasečih delnic po 100 Din. Vpišeta se člana upravnega sveta Alojzij Vodnik, industrialec in Leon Souvan ml., trgovec, oba v Ljubljani.
Delniška tiskarna v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Oton Fettich, Adolf Ribnikar, Alfonz Žerjav, Ivan Seunig in Bojan Ribnikar ter prokura, podeljena Miroslavu Ambrožiču. — Vpišejo pa se člani upravnega sveta: Emil Podkrajšek, višji hidrotehnik v p., odvetnik dr. Vavpetič, industrialec Franjo Medic, tajnik OUZD
Likar in jurist Dinko Podkrajšek, vsi v Ljubljani. Prokura se je podelila Josipu Štruklju v Ljubljani.
Proja, velepražarna kave in tovarna hranil, družba z o. z. v Ljubljani. Izpremenila sta se odst. 1 in 2 družbene pogodbe. Besedilo firme odslej: Nakup in prodaja rea-litet.
Povpraševanje,
v tl
Les in lesni izdelki:
462 — Solun: ponuja se zastopnik za gradbeni les;
463 — Le Caire: neka tvrdka se zanima za lesne pete, prevlečene s celuloidom za ženske čevlje;
464 — Varšava: ponuja se zastopnik za tanin;
465 — Barcelona: bukov, jelov in hrastov žagan les;
466 — Le Caire: ponuja se zastopnik za impregnirane brzojavne droge.
Deželni pridelki:
467 — Dunaj: kamilice;
468 — Gradec: konopljeno seme, proso, lan, sončnice, mandlji, češenj, semenska čebula, razna semena za ptičjo hrano;
469 — Atene: koruza;
470 — Solun; zastopniška tvrdka se zanima za žitarice, fižol, grah, bob in svilene kokone;
471 — Barcelona: konoplja, tu-lje, hmelj, plevelj, suhi rezanci sladkorne repe in druga živalska krma;
472 — Breda (Nizozemska): suha povrtnina in paradižnikove konzerve;
473 — Malta: ponuja se zastopnik za žitarice in semena;
474 — Lw6w: Neka tvrdka se zanima za suho povrtnino.
Proizvodi sadjarstva:
475 — Tel-Aviv: sadne konzerve in kompoti (višnja);
476 — Breda: sadje;
477 — Lw6w: ponuja se zastopnik za suho sadje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
478 — Dunaj: ribje konzerve;
479 — Tel-Aviv:	mesne	kon-
zerve'
480 — Ste Felbc (Haute Savode, Francija), sir gruyčre;
481 — Dunaj: goveji rogovi;
482 — Atene: klavna živina;
483 — Ulm-Grimmelfingen: rogovi, odpadki rogov in parklji;
484 — Nevv York: zastopniška tvrdka išče izključno zastopstvo naših tvornic kuhane gnjati v konzervah, soljenega mesa in prekajenega mesa;
485 — Berlin: koža za podplate.
Industrijski izdelki:
486 — Amsterdam: klobučevina in moški klobuki;
487 — Curih: razna olja (za jedila in za industrijsko porabo);
488 — Lw6w: ponuja se zastopnik za kemično in tehnično stroko;
489 — Bussum (Nizozem.): klobučevina za ženske klobuke;
490 — Barcelona: ponuja se zastopnik za kemične in farmacevtske preparate;
491 — Nicosie (otok Ciper): moški in ženski klobuki, papir, karton in konzerve živil.
Razno:
492 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za vse proizvode;
493 — Tel-Aviv: neka tvrdka se zanima za ovojni papir, pokrove iz kartona, časopisni papir, papir za pisanje, emajlirano posodo, zakovice, železne žeblje, vijake, matice vseh vrst, vrvice, gornjo kožo, železno in cinkovo pločevino, žico vseh vrst, cement, steklarske predmete za domačo uporabo, steklenice, pšenico, moko, jajca, perutnino in vole;
494 — Bagdad: ponuja se za-* stopnik za naše izvozne predmete;
495 — Tlemcen (Alžir): posredniška tvrdka se zanima za fižol, moko, tekstilno in svileno blago;
496 — Malta: ponuja se zastop-
Izbrisalc so se nastopne tvrdke: Brzič Vinko, trgovina z vinom na debelo in'drobno v Celju — zaradi opustitve obrata.
Matija Pograjc, Ljubljana — zaradi opusta obrata.
Jakob Bogataj, trgovina s prašiči v Podgori pri Stari Oselici — zaradi ustavitve obratovanja.
>o našem blagu
mm m
nik za žitarice, pletenino, moko, svinjsko mast in laneno blago;
497 — Gradec: ponuja se zastopnik za vse proizvode.
Opomba. Nemška tvrdka iz Do-rentrupa išče zastopnika v Jugoslaviji za plasiranje gradbenega materiala.
*
Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unapredjiva-nje spoljne trgovine, Beograd, ltat-nički dom. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katero je navedena ponudba. Priporočamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (franko meja ali cif pomorsko pristanišče) ter kratek opis blaga. Za kvaliteto tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, da vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja.
Uvozna kontrola se bo začela izvajati okoli 1. junija
Kakor sporočajo beograjski listi, se bo začela izvajati kontrola uvoza okoli dne 1. junija. Okoli 20. maja izide v »Službenih novi-nah« seznam predmetov, katerih uvoz bo dovoljen le proti predhodnemu dovoljenju Narodne banke. Na seznamu bodo samo industrijski predmeti, in sicer okoli 20.
Konkurzi - poravnave
—mrrmniMintNMii n.„ nfn mi
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Ane Rozman,
gostilničarke v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravnik Anton Fabijan, davčni upravitelj \ p. Narok za sklepanje poravnave dne 18. junija ob pol 12. Rok za oglasitev do 12. junija.
Poravnalno postopanje posestni-
Doma in po svetu
N j. Vis. princ Andrej je prevzel pokroviteljstvo nad »Mariborskim tednom«.
O majniški deklaraciji in njenem pomenu za Slovenijo ter Jugoslavijo je predaval po radiu minister dr. Korošec. Njegovo predavanje je vsa Slovenija poslušala z največjo pozornostjo.
Eden voditeljev združene opozicije v Beogradu dr. Milan Gavri-lovič je prišel v Zagreb, kjer je imel dva sestanka z dr. Mačkom.
Dr. Paveliča so izpustile ital. oblasti na svobodo, ker da italijanski zakon ne dovoljuje daljšega preiskovalnega zapora. Francoskim oblastem pa ga seveda niso hoteli izročiti.
Za predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu je bil zopet izvoljen dr. Albert Bazala.
Policija v Beogradu je kaznovala okoli 30 oseb zaradi širjenja vznemirljivih neresničnih vesti z zaporom, ki se ne more spremeniti v globo.
V Zagrebu so bile konference zastopnikov vseh tiskam v Jugoslaviji ter je bilo sklenjeno, da se ustanovi enotna organizacija vseh tiskam Jugoslavije. Izvoljen je bil izvršni odbor nove zveze, kateremu predseduje g. Hrovatin iz Ljubljane.
Pravna fakulteta in direkcija
državnih železnic ne bosta premeščeni iz Subotice. _
Za pomočnika žel. ravnatelja v Ljubljani je Imenovan inž. Rudolf Kavčič, naš priznani železniški strokovnjak.
V svoji vili na Lidu je umrl mladi slovenski znanstvenik dr. Alojzij Res, ki še je proslavil tudi s svojimi literarnimi deli, zlasti s svojimi prevodi Danteja. Bodi odličnemu znanstvenemu in kultur-
ka dn,gostilničarja Franca Zaletela v Stožicah je končano.
V poravnavi izven stečaja Schau-erja Emila, trgovca in pos. v Čr-mošnjicah, se postopanje ustavlja, ker se pri naroku ni dosegla dvotretjinska večina upnikov.
Poravnalno postopanje Avšiča Ivana in Antonije, pos. in gost., ter ležeče zapuščine po Jakobu Pustovrhu v Črnučah je končano.
Zunanja trgovinr
Albanska vlada uvaja nov uvozni režim, po katerem ne bo smela nobena država uvoziti več ko 30% blaga nad ono količino, ki jo sama izvaža iz Albanije. S tem bo jugoslovanski izvoz znatno udarjen, ker smo 1. 1934. izvozili v Albahijo blaga za 967.000, uvozili iz Albanije pa le za 211.092 zlatih frankov.
Po nemški statistiki smo v letošnjem prvem tromesečju izvozili v Nemčijo za 19,9, uvozili iz Nemčije pa za 13,3 milijona mark blaga.
Sueška prekopna družba je znižala sedaj, ko se je nehala vojna v Afriki, prekopne pristojbine za 6 penijev.
Kanada je znižala carino na celo vrsto predmetov, zlasti pa na tekstilne izdelke.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. maja objavlja: Uredbo o obsegu in razmejitvi elektrotehničnih obrtov ter pravilnik o razmejitvi gradbenih obrtov — Odredbo o postavitvi izpitne komisije za izpite elektrotehnikov — Razne objave in razglase sodišč in drugih uradov ter razne druge objave.
Občni zbori
Slovenska književna zadruga ima svoj III. redni občni zbor v soboto, dne 30. t. m. ob 5. pop. na Bregu v Ljubljani (Blasnikova tiskarna).
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske ima 28. redni občni zbor dne 9. junija ob 15. v hranilnični posvetovalnici.
Narodna prosveta v Ljubljani bo imela občni zbor dne 25. maja ob 16. uri v sejni sobi hotela Metropol I. nadstropje. Dnevni red: t. 2. o razdružbi zadruge.
57. redni občni zbor družbenikov Rudnika in železarne v Štorah bo 15. junija ob 11. v tovarniških prostorih v Štorah. Dnevni red je običajni.
nemu delavcu ohranjen časten spomin!
Ponesrečil se je v Gradaščici pri Ljubljani inž. Jože Skubic, ki je kljub svojim mladim letom doživel že mnogo razočaranj. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
Pri teniških tekmah med češkoslovaško in Jugoslavijo za Davisov pokal je po težkem boju zmagala Jugoslavija s 3:2.
Savez hrvatskih obrtnikov ima svojo 28. glavno letno skupščino dne 31. maja ob 9. dopoldne v prostorih hotela »Lišanj« ali pa občinske hiše v Novem Vinodolu.
Brezposelnost v Zagrebu nazaduje in je dobilo v aprilu okoli 1000 brezposelnih delavcev zopet delo in kruh.
Nad 100 novih hiš se gradi v Zagrebu. Od teh bo šestnadstrop-na 1, štirinadstropnih 6, trinadstropnih 13, dvonadstropnih 14 in enonadstropnih 41.
Razpisa natečaja za idejno skico za železniško postajo v Sarajevu se je udeležilo 56 domačih projektantov. Tudi znak bede naše inteligence.
Bivši grški ministrski predsednik Caldaris je nenadoma umrl. Pripravljal se je baš na potovanje v Jugoslavijo. To je že 4. grški državnik, ki je letos nenadoma umrl.
Etiopija je plačala dosedaj Zvezi narodov 650.000 zlatih frankov članskih prispevkov, to je približno 11 milijonov Din.
Britanski Rdeči križ v Etiopiji je dobil od italijanskih okupacijskih oblasti poziv, da takoj zapusti Etiopijo.
Vojno sodišče v Adis Abebi deluje na vso paro. Po poročilih listov je vsak dan obsojenih na smrt in takoj nato ustreljenih do 50 Abesincev, ker da so pomagali pri plenjenju Adis Abebe ali pa da niso hotleli oddati orožja. Večino tujih- novinarjev je italijanska okupacijska oblast pregnala iz Etiopije.
Revolucija je bila izvršena brez prelivanja krvi v Boliviji. Predsednik republike je odstopil ter pre- | pustil vso oblast oficirjem in vojski.
Izdatki za socialno zavarovanje delavcev so se v Nemčiji zmanjša-li, odkar so prišli na vlado narodni socialisti, od 572 na 270 milijonov ' mark.
V novem francoskem parlamentu bo 33 poslancev s plemiškimi naslovi.
Na Bolgarskem se je začela velika stavka tobačnih delavcev, ki
so v resnici precej slabo plačani, j Nevarnost je, da bo stavkalo vseh 40.000 delavcev. Vlada je odredila obsežne varnostne ukrepe.
Francoski potniški avtomobil se je zbog nesreče na cesti Vrbovac— Split prevrnil v prepad. Nekaj potnikov je bilo laže ranjenih. Na naših cestah pač ne zna vsakdo voziti.
Banda maskiranih roparjev je I
napadla v vasi Obori pri Kutinu lovce v lovski koči državnega gozdarja. Ugledni zagrebški trgovec Borovnik je bil od roparjev ubit, vsi drugi pa težko ranjeni.
Družbo tihotapcev konj je zalotila na meji italijanska patrula. En tihotapec je bil ubit, eden težko j ranjen, tri pa je patrula aretirala in odvedla v tržaške zapore.
Tržna poročila
Mariborski trg
Na sejem dne 12. maja je bilo prignanih 5 konj, 8 bikov, 123 volov, 356 krav in 11 telet, skupaj 503 glav živine. Povprečne cene so . bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3'50 do 475, poldebeli voli 3‘30 do 3’50, plemenski voli 2'90 do 3‘50, biki za klanje 2'80 do 3'—, i klavne krave debele 275 do 3'50, plemenske krave 2'50 do 3'—, krave za klobasarje 175 do 2-—, molzne krave 3‘— do 375, breje krave 3'25 do 375, mlada živina 3‘— do 4'—, teleta 4'50 do 5‘50. Prodanih je bilo 290 glav.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10,
II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sve- ; že 8 do 12.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 21. maja. 9.00: Koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 9.40: Verski govor (dr. Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene » glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.15: Zbor balalajk (na ploščah) j
— 11.30: Mladinska ura (gdč. Manica Komanova) — 12.00: čas, obvestila — 12.15: Radijski orkester
— 13.15: Plošče — 16.00: Kmetijska ura: Slovenski kmetiški dom (L. Puš) — 16.20:	Koncert vojaške godbe — 17.00: Predavanjb v okvi- S ru protituberkuloznega tedna (dr. Neubauer) — 17.15: Koncert vojaške godbe — 18.00: Plošče — 19.00: čas, poročila — 19.30: Jugoslovanska misel in sokolstvo — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 20.30: Vesel večer — Orkestralna glasba (R.o.), i kupleti (g. Makso Reš), šlagerji ; (Radijski jazz in tercet Stritar) ter plošče — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Straussovi valčki (Radijski orkester) — 22.40: Esperantsko predavanje
Petek, dne 22. maja. 11.00: šolska ura: Prirodni glasovi v muziki (g. prof. Emil Adamič) — 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče)
— 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
— 18.00: O stanovanjski kulturi (Albrecht Vera) — 18.20: Operetne pesmi (plošče) — 18.40: O zasilnih potih razlastitve (Bidovec, sodnik)
— 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Naselja, kakšna so in kakšna naj bodo — 20.20: Prenos z Dunaja — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 23. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo — 18.00:	Na delopust!
(Radijski orkester) — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — | 19.30: Prispevek Dalmacije za ju-goslov. kulturno uveljavljenje v svetu (dr. M. Dejanovič) — 19,50: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar) — 20.20: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Razni plesi (Radijski orkester).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. <L, njen predstavnik O. Mlhaiek, vsi v Ljubljani.