Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto IV. Izhaja vsako soboto Letna naročnina znaša Din 25—. za inozemstvo 40 Din Štev. 1. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom Jesenice, 1. januarja 1939 Novo leto »Brez luči ni življenja.« Novo leto smo nastopili. Nehote človeku uhajajo misli, kaj vse ho človek doživel v novem letu; kako se bodo razvijali dogodki novega leta. Zakrito je to človeškim očem in ne vemo ali bo leto tisoč devet sto trideset deveto za človeško družbo leto sreče in zadovoljstva ali pa leto, ki bo z razmerami, katere bodo nastopile v tem letu, uničevalo človeško družbo. Odvisno je od tega, kako se bo človeška družba zadržal do vira življenja, do sonca resnice, do Jezusa, ki je prišel na svet, da z lučjo resnice razžene temo brezver-stva, katero uničuje človeško družbo. »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Vse je po njej nastalo, kar je nastalega. V Njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela.« Te besede je zapisal Janez evangelist o Jezusu, ki je prišel na svet, da razsvetli ves svet z resnico. Luči je manjkalo in vsi ljudje so pogrešali življenja. Potrebna je svetloba, potrebna je luč za vse življenje na zemlji. iiiiictnn liic, katero «c je izmislil človek in se jo ho še izmislil, ne more nadomestiti naravne luči, ne more nadomestiti sonca. Sonce oživlja in če sonca ni, je vse mrtvo. Človek občuti temo in na človeka tema porazno vpliva. Če je dolgo v temi, popolnoma izliira in umre, ker človekovo telo ne more pogrešati sonca, svetlobe, katera tudi pripomore, da človek more živeti. Luč pada med tiste činitelje, kateri močno vplivajo na človekovo življenje in na življenje v naravi sploh. Tudi bitja, katera žive na dnu morja, več tisoč Hietrov globoko, kamor sončni žarki ne prodrejo, twdi ta bitja potrebujejo luči za svoj obstanek. Га bitja pa je narava sama obdarila, da si sama sebi dajejo luč. Tako da je luč, da je svetloba potrebna za zemsko življenje. Kakor potrebujejo vsa živa bitja luč, svetlobo •n tudi človek, tako potrebuje luč tudi človekova duša, katera je ustvarjena po božji podobi. In ta luč je TPsnica. V božičnih dneh imamo priliko premišljevati o luči, ker v duhu gledamo v ja-*licah vir vse luči, v duhu gledamo v jaslicah Jezusa, ki je prišel na svet, da prinese luč, da •■ttzžene temo, katera je trdo oklepala svet, da prinese na svet resnico. Potreben je bil ta prihod Jezusov; tako silno potreben, da bi človek brez Jezusa nikdar ne prišel sam od sebe do resnice, čeprav je človek rojen za resnico, ker je rojen ^ Hoga, ki je resnica sama. te prebiramo filozofska dela filozofov, kateri živeli pred Kristusom, pa vidimo, kako silno J® bil potreben prihod Jezusov na svet. Brez Je-bi svet resnice ne si>oznal. Ti filozofi kakor I Aristotel, Seneka in drugi so bili ^®žjc, katerim je bilo glavno, da ljudem od pro feta k resnici. Nekateri izmed njih so se zelo ^oko dvignili, tako da človek kar strmi nad nji-vo modrostjo. Toda vsi ti velcumL so prišli do one točke, preko katere sami od sebe niso mogli. Lepo so gradili, vse je bilo miselno zgrajeno, a dovršil ni nihče svojega dela, da bi lahko dejal; jaz pa sem našel resnico. Iskali so Boga kot vir vse resnice, a sami niso mogli priti do pravega zaključka, kaj je Bog in kdo je Bog. Zdelo se je, da bo Platon, ta veliki filozof, zadel pravo, pa ni. Tudi Aristotel se je še višje povzpel v svoji modrosti, pa je tudi njemu modrosti zmanjkalo, ko bi moral ljudem pokazati pravo resnico. Odpovedal je njegov razum in njegova domišljija se ni mogla povzpeti, da bi Boga spoznala v pravi luči. Iz vseh del teh filozofov se spozna, da je manjkala le iskrica, pa bi prišli do pravega spoznanja. To iskrico pa je prinesel Jezus, katera je vžgala že pripravljeno snov in zasvetilo se je in ljudje so spoznali resnico, ker so dobili pravi pojem o Bogu, ki je vir resnice. Brez luči ni življenja. Brez Kristusa ni življenju. Le Jezus in njegov nauk moreta človekovi želji zadostiti, da pozabi na vse, kakor pozabi otrok na vse, ko se ob jaslicah lučke prižgo. Kdor obrne Jezusu hrbet, kdor zametuje Jezusa kot luč, kot vir resnice, ta drvi v temo, kjer ni luči, kjer ni življenja. Kakor rastlina usiha in usahne, če nima svetlobe, tako tudi "človek usiha in usahne, če nima sonca resnice, katero je prinesel Jezus na svet. Ne samo človek posameznik, ampak celi narodi usihajo, ker so obrnili Jezusu hrbet; bodo tudi usahnili, ker si sami sebi jemljejo luč, svetlobo, brez katere ni življenja. Kakor hitro se narod obrne od Kristusa, od luči resnice, začne propadati, ker zaide v temo raznih zablod, katere uničujejo človeško družbo. Francoska prosvetljenost je obrnila hrbet Jezusu in njegovemu nauku, pa se sedaj s strahom ozirajo po dejstvu, da francoski narod propada, ker je vsako leto treba več krst kot pa zibelk. Češki narod trpi tudi zaradi tega, ker so voditelji obrnili hrbet luči, ker so obrnili hrbet Jezusu in njegovemu nauku. Drago so morali plačati za to zaničevanje Jezusa in luči, katero je Jezus prinesel na svet. Vsa umetna luč, s katero so hoteli pregnati Jezusa, jim ni nič koristila. Propadli so v svojem framazonstvu, umaknili se s prestolov. Narod pa je spoznal, da brez luči resnice ne more živeti. Ta luč pa je Jezus, katerega v duhu gledamo položenega v jaslih. Enaka usoda bo doletela vse, kateri ne ljubijo sonca, kateri ne ljubijo resnice. Brez sonca, brez svetlobe ni življenja. Ta zakon velja na vseh poljih; velja tudi v duševnem in duhovnem življenju. Naj se narodi še tako i>onašajo s svojo kulturo, s svojo močjo, s svojo vojsko, propadli bodo, če se bodo v svojem delovanju obračali proč od svetlobe, proč od Jezusu, ki je prišel na svet, da razsvetli, kar je v temi, da reši to, kar je zaradi pomanjkanja svetlobe začelo propadati. Ena misel naj nas spremlja vse leto: »Brez luči ni živ? Ijenja«. P. J. Vsem cenjenim naročnikom, čitateljem in prijateljem želita srečno in blagosloo-Ijeno novo leto uredništvo in uprava Z Jesenic Visoko odlikovanje. G. Avgust Westen, predsednik KID, je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. Istočasno je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje g. Karel Noot, generalni ravnatelj KID. Predsednik gosij). Westen ima Za našo visoko Gorenjsko velike zasluge, saj je vse gospodarsko življenje tega kraja posredno ali neposredno v veliki meri odvisno od njegovih tovarji na Jesenicah in na Javorni-ku. Generalni ravnatelj g. Noot pa že dolga leta vodi ta ogromna podjetja. Obema iskreno čestitamo. Vincenci jeva konferenca je meseca decembra priredila na odru Krekovega doma na Jesenicah 2 ])rireditvi, ki sta uspeli tako glede predvajanja na (xlru, kakor tudi glede obiska občinstva. Božičnica KID. KID je za božične praznike izplačala vsem svojim delavcem poleg navadne plače Se štiridnevno temeljno plačo kot božični dar. Za to lepo gesto so delavci tovarni hvaležni. Razpoloženje po volitvah. Po razglasitvi izzi-dov držuvnozlx)rskih volitev dne 11. decembra Male in velike trgovske kn/ige, vse dobite v trgovini Krekovega doma 2 Vse pisarniške in knjigo-veške potrebščine v trgovini Krekovega doma si naši poraženi nasprotniki niso znali drugače pomagati, kakor da so nekaj dni trosili med svojimi volivci tatarske novice o zmagi opozicije, o odstopih posameznih ministrov in skupin ministrov, o nekih revolucijah itd. Ker so take lažne novice bile za nekatere vodilne hujskače nekoliko drage in ker je čas vsak dan celil hude rane volivnega poraza, so danes take govorice že skoraj popolnoma ponehale. Na novo so se hotele pojaviti ob priliki zadnje rekonstrukcije vlade, toda potek dogodkov je kar kmalu zaprl usta raznašalcem teh alarmantnih vesti. Naš telefon Na Vaš članek v rubriki >Z Jesenic« pod naslovom »Naš telefon« izjavljamo, da čaikajo na telefon samo štirje interesenti, in sicer so trije stari že nekaj mesecev, zadnji pa se je prijavil šele ta mesec. O mnogih prošnjah za telefon nam ni nič(war znanega. Avtomatska centrala je sedaj zasedena, {lač pa se bo lahko |K)večala, ker imamo tozadevne birače na razpolago v Ljubljani. Inštalacija telefonov je za siidaj neizvršljiva, ker sta strešno stojalo in telefonska trasa na Jesenicah pr(H)bremenjena. Inštalacija telefona se bo izvršila šele po položitvi telefonskih kablov. Za direktorja |)oSte in telegrafa Sef telegr. te-lef. odseku V. tehn. sekretar: (Ime nečitljivo). Vsi agitirajte za naš list! Zahtevajte „Na mejah" v vseh gostilnah in kavarnah! Za kulisami industrije (Dalje) Jeseniško javno življenje, ki mu delavske strok, organizacije dajejo pečat večne borbe za kruh, je že od nekdaj mamilo uslužbenca ter mu budilo dokaj prepričevalno upanje, da bo v njem laliko spravil v denar svoje ambicije in dal duška svoji častiželjno-•sti. Njegovo službeno razmerje, ki mu je na mah odprlo široke možnosti, da s i>omočjo močne hrbtenice l)odjetja poseže neposredno v strokovno gibanje (ena izmed osnovnih zahtev podjetja) in ga postoipoma reformira, tako da bo za .podjetje bolj prebavljivo in nenevarno, mu je odprlo še drugo možnost, da kot »strankin človek* zastopa koristi gotovega dela delavstva pri podjetju, da gibanje dotične strokovne organizacije z nasveti usmerja in da jo sproti obvešča o položaju pri podjetju. Tako je tega uslužbenca pripeljalo absolutno kruhoborstvo in prirojena časti-hlepnost v tak položaj: postal je podjetniški uslužbenec zu varstvo njegovih koristi in njegov politično administrativni eksponent, istočasno pa je bil »strankin človek« pri ipodjetju, član strokovne organizacije in njena »vtelešena želja« pri podjetju, ni pa bil, čeprav je vroče želel, idejni vodja jeseniške prosvete in edino odločujoči politični činitelj v kraju. V svoji borbi, da bi si ta druga dva mesta prvenstveno prilastil, je na svoje največje presenečenje naletel na može, ki so vedeli, kaj hočejo, in tudi to, kaj hoče o.n. Previden kot je ibil, je v trenutku spremenil taktiko. Uslužno se jim je podrexlil kot poslušni učenec in nenehoma oprezoval za praviju trenutkom, v katerem bi se kot jegulja uzvil ter zagrabil od zadaj svojega učitelja. Medtem pa jih je oskrboval s ]X)rooili iz ]M)djetja in kdo bi mu ne verjel, saj so mu bile na razpolago vse knjige, znani vsi razgovori in načrti. Razumljivo pa je bilo takoj, da je vsa ta poročila primerno prekrojil, tako da je položaj bil videti slabši ali Ijoljši od resničnega stanja in vse samo zaradi tega, da je mogel kot reakcija priti v poštev edino njegov predlog, v katerega je potltaknil željo podjetja ali vabo za lastno korist. Temu bi se reklo, da je bil položaj zmerom takšen, ki je mlgovarjal njegovim osebnim ambicijam in trenutnemu ugotlju. Medtem pa je vihtel geslo: delajmo! Čudna raz-boritost. Res je delal: v vseh ljubljanskih centralnih pisarnah in v uredništvih so se začela kopičiti njegova pisma sumljive vsebine, iz katerih je zaudar-jalo po sicer oslajenem, a dovolj otiipljivi-m iiiliiliz-nui, da so se začeli vidno pojavljali dvomi o resničnosti navedkov. S temi svojimi »poročili« ni dosegel ničesar drugega kot to, da je vse svoje delo kot uslužbenec in javni »delavec« dal na tehtnico prav tistih poštenjakov, katere je imel v svojem »likvidator-skem« seznamu. Skrbna in nevidna kontrola nad njegovim kretanjem in |X)četjem se je nodvojila. Nje uspeh smo zabeležili že v r«ti -sebi z zlorabljanjem juvnegu in |X)litičneyu zuiipunju. Bilanca je nasletlnja: popoln učinek skrivnostne kuhurske umetnosti, da je kljub njenim pravimm vzkipela umazana in nepri^buvljivu mešanica. Kaj takega zmore samo «lub kuhar. , Že samo take bežne činjenice brez vseh konkret- nih dokazov (nekateri se hranijo iz obzirnosti) so zadostovule, da se takšna izigravanja vseh političnih in kulturnih čiriiteljev in zloraba njih zaupanja po neznatnem uslužbencu renomiranega podjetja enkrat za vselej končajo. To ni bilo samo v prid vsemu našemu javnemu življenju, ampak v interesu |xxljetja samega, ki bi moralo že po svoji veljavnosti in obči koristi paziti na to, du imu, če že Jie mora imeti, temu primernega predstavnika. Res čudna kljubovulnost, ki meji že na obup, se je pokazala ipri uslužbencu, ko je zaslutil konec svojih mnogokrakih in nedovoljenih funkcij v sicer dostojnih ali dovolj jasnih besedah in dejanjih odločujočih činitoljev, političnih, kulturnih in socialnih, ki v svojih delokrogih kljub skrbnemu iskanju niso mogli najti mesta za njegovo nevarno ambicioznost. Drugega jim res ni preostalo, kot du so mu dali razumeti, du so vsa mesta zasedena, in pripomnili, da je njegov službeni delokrog dovolj velik in pester, v kuterem bo lahko po mili volji gojil svoje kom bi-naci^ke skoke. Za javno življenje res niso. To ipa njegovim računom res.ni šlo v prid. Ali je razumel to gesto ali ne, gotovo je le to, da je dejansko stanje svojih iix)litičnih »zvez« dosledno prikrival podjetju in ga napačno informiral. V doikaz, da je še vse >po starem, dobrem receptu«, je v zadnjem čusn neresnično tolmučil neko željo podjetju, ki gu je zastopal kot njen predstavnik pri oblasti. Bilo je ob zadnjih rMlukcijuh. Pri oblasti v prt^stolnici je kot priporočilo prošnji navajal dejstvo, du «o odpuščeni delavci sprejeti že nuzuj. V tem se kužejo vsaj navidezno vsa široku dovolilu, ki jih je baje sprejemal od podjetja, du mu dopuščujo neresnično poročunje nu najvišjetm mestu notranje državne oblasti. Mi dvomimo, du bi se to zgodilo z v(xlnostjo podjetja, ker smo že prej rekli, česa vsega se je uslužbenec poslu-žil, du bi prikril svoj dejanski položaj pred njim. Ce se tuku zlorubu predstavništva očituje celo na najvišjih mestih, kako se ne ibi u|X)rabljala pri nižjih ali krajevnih v še vt?čji obliki. V dokaz tudi podjetju, kako je njegov najzanesljivejši uslužl)enec zdrsnil navzdol, je swlanja njegova potrojena aktivnost pri notranji tiskovni propagandi. ki je bila vse do zadnjega času njegovo postransko opravilo, ipa je sedaj nu muh |>ostulo uuj-bolj perefn in vnžnti niilopa. Znano fp tudi tu ko '|M)djetju kot uslužbencu, da se mora notranju tiskov nu propuguudu vršiti le do meje, v kateri se pcxljetje kot tuko neposrexlno izživlju,- in reševati le tuku vprušunju, ki se tičejo zgolj pcKljetniškegu tehničnega in upruvnegu delokrogu. Zuto nikukor ni dopustno, du bi taka propaganda presegala svojo določeno mejo v zadeve javnosti ter poskušala nanjo vplivati na kakršen koli način ter ustvarjati javno mnenje, ki bi naj godilo notranji ijwiitiki ixxljetju. Mi vemo, da ptxijetje tega noče in ni nikdar imelo namenu. Iz tegu vsino le hoteli izluščiti dokuz, nu kakšen način hoč(; uslužbenec spraviti svoje, (xl vseh strani zavrnjene ambicije v javnost sedaj, ko je zu-igrul še tiste p realnosti, zurudi katerih je mo imeli priliko tiuli naNe pridemo enotnosti, če nismo prej doživeli riizibitosti«, Pfavi Lippert. Uazibitost, v kateri smo živeli zad-".la leta, je iporok, da se bomo znašli v skupni •'J'vari, če se bomo le znali razumeti in se marši-^^♦'nui odpo\(vlati. kajti delati moremo le z daja-".M'm samega sebe — samoodpoved je skrivnost ^sakegH ustvarjanja. Mimo kraja iu stanu nas "u>ru vezati zavest, da smo katoličani, da je svet ""S osvetljen z novo,lučjo, da se vsakdanje |,'^ljeuje pred nami spreminja v čudež milosti, poti i)omo mogli priti k še ožji enotnosti. Jo zahteva društvo, in premagati razlike v le-modrosti. specializaciji iu drugih za<>''"dila in dobila .smisel razbitost; samosvoji in trmoglavi kot l)oliinj-^ bonuxlelali vsak vsvojem iivV-' ognjem, z zavestjo, bro-žič pa mu je odgovoril, da se njemu ne bo legitimiral, ker ni tozadevnih predpisov ter vidi lahko iz uniforme, kdo da je. Iz množice je stupil Ivan Go-^inčar iz P sate. svak znane matere zelenih kravat Gilke Zaje Lz Grobelj, ter zavpil: »Gospwl župnik! Jaz gu iwznam, Ambrožič je iz Domžal. Naših gospodov pa ne pustimo aretirati.« S tem je Gostinčur vse ljudstvo Se bolj razgrel. V tom je prišel na lice nu^sta kapelan g. Mešte-rović in prevzel komando. Ljudstvo pa se še dolgo ni pomirilo in razšlo, tako je bilo od znanih voditeljev nahujskano. Mengeški kaplan, ime mi ni znano, je bil tudi na cesti, a se mirno zadržal in ljudi miril, vsaj na videz. Pripomnim, da je župnik Siišnik najbolj zagrizen separatist. Na tajnem shodu v Grobljah je predlagal ">. maja, da morajo manife.stueije biti tudi v Mengšu, kjer živi komandir, ki je na Homcu hotel prijeti dr. Korošca.' da se |X)ka/e tudi v Mengšu navdušenje za Korošca in slovensko misel. IX. Povsod le vrelo Poleg mengeških dogodkov moramo v tej zvezi omeniti tudi ipreix)v<4lano proslavo dr. Korošca v Komendi. Prvotno določena i,11 oblustiMn prijavljena taka proslava v Kimiendi naj bi se vršila na binkoštni po-peljemo malo na sprehod v Komendo. Kolikor se sipoininjam. se je vozil z nami tudi g. Lazar Franc inl. in g. Vrečar iz Dom/al. V Kaplji vasi, to je nekaj sto korakov pred Komendo, je gruča zbeganih ljudi naš avlo ustavila in nam ]x)vedala. nekih ovinkih q)rišli do улише Me-jačeve pristave (gostilne) v Komendi, Demonstracije so bile končane. Ljudie so postajali v gručah nn cesti. Večji del so pa sedeli ob iinizah na vrtu omenjene gostilne ter se v veselem razpoloženju razgovurjali o pruvkur minulili demonstrucijali. Zvedel sem, da so po .poi>oldaiiski «liižibi božji v Komendi ljudje šli doli proti društvenemu domu. Pred društvenim domom je Kaplan g. Platiša prebral dekret oik raj nega nafelstva, da je proslava prepove/(-\uti plukute in letuk^ o A>-zdo\Tiih fxr'hnlh nfprmll Tnrtllnfh 'pnMMJ'nfti prc^ vsem ministrov, kakor na j)iimer glede ministru dr. Kramerja o dozdevnih zveza s češko industrijo v Kranju Lm slično. S tem namerava volicije z eventualno ovadbo vsled kršitve člena 4. zakona o zaščiti države. Ako bi bili plakati tLskani, bo sumljiva tiskarna v Grobljah in bi tedaj bilo izvršiti ii)reiskavo tudi tam. O vsem, kar v zadevi do-znate pozitivnega, takoj iporočajte. — Vovšek.< >Vsem žandanmerijskim stanicam. Uprava policije v Ljubljani sporoča. Tukajšnji organ je zaupno doznal, da dr. Koroščevi pristaši v okolici Kranja, Šenčurja in bližine, katerim je bilo prepovedano nositi zelene kravate in druge take znake, se sedaj medsebojno s(i)oznavajo, da nosijo srajce, t)vratnik na znotraj spodvihan. Dajem vam to na znanje z naročilom, da pojavu posvetite svojo pažnjo in mi prilikom priložnostnega osebnega referata o tem poročate. — Vovšek.« Na dan šenčurskili dogodkov so se vršili taki »dogodki« tudi v moravški dolini. Na razpolago pa imam o teh »dogodkih« samo ovadbe, ki jih vsebuje sodni akt procesa pred državnim sodiščem (šenčurski dogodki »Janez Brodar in tovq,riši«). Tudi iz teh ovadb je razvidno, da je oblast hotela zlasti poročila o zadržanju duhovščine. Zaradi dogodkov pri Sv. Trojici je župnik g. Komljanec odšel v inozemstvo, ker ni hotel biti žrtev preganjanja, g. Gregorin Franc se je pa moral zagovarjati pred državnim sodiščem in je bil obsojen na 6 mesecev ječe. pela narodne pesmi, med temi tudi državno himno. Tedaj so se navzoči razen nekaterih kričeče v vsi odkrili. Nato se je množica v navdušenju irazšla na svoje domove, kakor tudi osramočena peščica nasprotnikov, ki je bila tudi navzoča. Srečno novo leto Vam želijo: Priporoča se: dr. CjlO-IlCIllk Josip, zdravnik prej v Murski Soboti, sedaj na Jesenicah (v Schwabovi vili). Ordinira redno ob delavnikih od 8—12 in od 14—18 ure. J. Pucko Jesenice, Kralja Petra c. Zastopstvo PHILIPS radio kolesa in ostali deli Vsem cenjenim odjemalcem želita srečno in veselo nooo leto Markez Valentin Remove J ere a trgovina in gostilna trgovina z mešanim blagom na Jesenicah Za elektriko vse najcenejše in najugodnejše JOŽE MARKEŽ elektrotehnično podjetje * Jesenice, Murova, tel. 605 iillllllllllllinillllllllllllimllllllllllliiiiilllllllllfliinilllllilltlliiimlllllllllliiiuilillilllllmiilllllllllllmiillllllllllliiiiiilllllllllliiiiiillllllltllliiiiitllllllllliiimllllllllllliimlllllhUltii Damski plašči, obleke, Ф KOŠIR. JOŽE auhnjfi, huhprinsi^ na iu godne i e nudi-- perilo, klobuki i. t. d. # NA JESENICAH ..............................................milil".......milil".......mill'..................min......................................................................... L DELAVSKO KON-ZUMNO DRUŠTVO NA JESENICAH s svojimi podružnicami: na Saoi, Bledu, Dobravi in J aoorniku nudi svojim članom pri na-nakupu največje ugodnosti in največji procentualni popust konec vsakega leta * Vse kar rabite Vam nudi dobro in poceni, ter želi vesele božične praznike in srečno novo leto II R. D O LIN AR trgovina z mešanim blagom JESENICE, Gosposvetska 11 MESARIJA IVAN BERNIK JESENICE — Gosposvetska c. se sDojim cenj. odjemalcem še o nadalje priporoča sem cenjenim obiskoralcem kino-predstao Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah želi UPRAVA Seečtu^ мт tela 1939 б Srečno novo leto Vam želijo: Srečno novo leto želi osem svojim cenjenim strankam, ter se v nadalje priporoča tvrdka Satler - Lesjak, Jesenice nianufaktura, moda, salonska konfekcija. Lastni izdelek Cankarjeva cesta v bližini tovarne * Modno kro j aštvo in trgovina s perilom, manufakturnim blagom itd. veselo in srečno C. novo leto želi ГПСШШЦ ЈИ^МЦ игат, trgovec z urami, zlatnino in optiko. Kupujem zlato in srebro. = JESENICE, GOSPOSVETSKA 20 Cchi i/cU voU! Oskrbovana koča ASK „GORENJCA" vse leto \/оем ftdtoiiU б1/ц denac! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare in nove vloge po 4 »/o. Nove vezane pa po 5 %. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hraniinične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija. Moric Ignacij Gosposoetska cesta Izoršuje osa mehanična in ključavničarska dela. - Cene solidne, postrežba točna PINT AR ROZIKA modistinja JESENIC K y.eli osem cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO Obveščam, da imam izbiro najnovejših klobukov TRGOVINA KREKOV DOM Bog in osa sreča Fas spremljaj v novem letu vsepovsod Preden se odločite za nakup manufakture se prepriča jie o nizki /j cenah, ter veliki izbiri bi a ga pri Franc Brejc Jesenice, Gosposoetska c. JURIJ RABIČ mesar in klobasičar ' JESENICE PREŠERNOVA CESTA želi osem cenjenim odjemalcem srečno novo leto Angela Roznvan strojno pletiljstno Jesenice-Fužine Obrtniška ulica št. 24 želi osem odjemalcem srečno in oeselo novo leto, ter se o nadalje priporoča z dobrim blagom in zmernimi cenami Pijte in iejte poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride V Krelcov dom Kdor hoče dobro jesti, se abonira V Ljudfki Icuhinji Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti V Katalcombe Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica ;a konzorcij lista >Na mejah«: Jože Godina, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zelesoik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.