I OB PRAZNOVANJU STOLETNICE »STEKLARNE HRASTNIK« J LJUDSKE SKUPŠČINE LRS MIHA MARINKO PRIŽGAL NOVO r. ril**..... S; ,tfKB , ■A Zasavski slullo SZDL ob&nsktli odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, ragorte Ib Ulila • Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane 9u3tai • Naslov: Uredništvo In uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje. Trg revolucije M » Telefon 80-isi - Račun prt Komunalni banki Trbovlje M0-7U-1-1M - ust izhaja vsako sredo - Letna naročnine «80 »Mn, polletna tas din. četrtletna ISO din. mesečna M din * Cena izvoda v kol portali IS »ne • Tiskar Tiskarna Časopisnega OOdJetJa »DELO- e Ljubljani - Rokopisi moralo m tl v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in totografl) na vračamo. Štev. 50 TRBOVLJE, 7. decembra 1960 Cena I« riir* - » ptr vili PRED KONFERENCAMI OBČINSKIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE V ZASAVJU Za uveljavljanje napotil V. kongresa l^tne konference novousta-°pvljen,ih krajevnih organiza-&i Socialistične zveze v Za-so končane. Površna ^naltiza konference kaže, da ■«o sicer uveljavili nekatera ^■ganizacijska določila statuta, Ji ga je sprejel V. kongres “ZI>LJ, nismo pa povsem še v izpolnjevanju na-tega kongresa. Letne konference naših organizacij ''se preveč izzvenele v po-"Snjevanju vsebine V. kon-rWa" namesto da bi se bolj konkretno pomenili o tem, kako uresničevati najvažnejše ^ključke V. kongresa. Kljub r*?lU pa smo vendarle lahko zadovoljni z nedavno konča-■“nii konferencami, predvsem ^to, ker se jih je udeležilo iljud; in ker so pokazali ^aiiko zanimanje za bodoče aeI° organizacij. Trbovlje. - v klubu dpd Svoboda Trbovlje II je bila v n®deljo dopoldne lutkovna Postava. Ker je v tem deiu Trbovelj precejšnje zanimanja med mladino za lutkovne Predstave, je vodstvo sklenilo, n® bodo odslej v kluibu vsako nedeljo lutkovne predstave. Občinske organizacije Socialistične zveze v Zasavju pripravljajo za prihodne dni letne konference. Kot je videti, llo-do zasavske občine med prvimi v ljubljanskem okraju, ki bodo opravile to važno nalogo ih dolžnost. Znano je, da bo prva občinska konferenca že prihodnjo nedeljo, 11. decembra v Zagorju, 17. decembra v Trbovljah in samo dan kasneje še v Hrastniku. Občinski odbori SZDL so sklenili te konference temeljito pripraviti in posvetiti glavno pozornost naslednjim važnim vprašanjem: oceni letnih konferenc in uveljavljanju V. kongresa SZDLJ, petletnim perspektivnim načrtom in razvijanju komunalnega sistema. Razumljivo pa je, da so to samo osrednja vprašanja, iz katerih bodo izhajale mnoge važne naloge, kj sodijo v področje dela občinskih organizacij Socialistične zveze. Sodim, da konference ne bodo mogle mimo vse večjega vpliva državljanov na razvoj družbenega upravljanja in potrebe vse naglejšega in poglobljenega delovanja teh organov. Mislim, da konference ne bi dosegle svojega namena, če bj opustile razpravo o potrebi vedno večjega in vsestranskega sodelovanja v razvijanju družbenega življenja v komunah. V tej zvezi bodo morale konference govoriti oziroma obravnavati vprašanje medsebojnih odnosov kajti v našem socialističnem sistemu nam mora biti človek prvo. Vsi občinski odbori Socialistične zveze bodo na konferencah sprejeli programe dela za prihodnji dve leti. Ti programi bodo vsebovali mnogo pomembnih čjniteljev za razvijanje vseh oblik dela v naš; organizaciji, zlasti pa bodo poudarili potrebo razvijanja dela v sekcijah in idejno-poli-tičnega udejstvovanja. Kajpak bo krajevna organizacija SZDL v ospredju programov dela. Krajevna organizacija je postala institucija družbenega upravljanja in mora biti usposobljena za samostojno delo. Občinski odbori SZDL bodo zato vse bolj usmerjevalci dela krajevnih organizacij in ne bodo smeli več operativno posegati v njihovo dejavnost. Se večjo vlogo dobivajo komisije pri občinskih odborih SZDL, saj bodo lahko neposredno delovale na vseh področjih družbenega življenja in pomagale na posameznih toriščih ure- TELEGRAMI LJUBLJANA. _ v soboto, 3. H^Tbra; je bila v Ljubljani ie d,vnwkonfereirlca’ na kateri da ral- ekt1or Zavoda za gospo-t © P'aniranje, tovariš Mir. Jamar, razložil prisotnim 1 f:W vivvj ••••>( Čestitka tita tajskemu KRALJU fuT^Hednik republike Josip Broz-iftu » Poslal tajskemu kralju Bu->Utk011 Adulladeju brzojavno ie-ve»a ob r°istnem dnevu njegova*? Veličanstva z željo za njegovo He^Jjo sreto in blaginjo tajskega ». hudi boji v laosu 1*0«. zadnjih novicah divjajo v patiev **udi boji v pokrajinah v Sengkuang, na severu v«ro-, Luang Prabang, na se- tih- abbdu in osrednji pokrajini boi, • Položaj v Laosu je vedno ’hl»i„ pet- v|adne Čete ne sode-tw!0 • četami Pate* Lao v akciji tHjjo^^P^tnlkom. Prva sovjetska KOMANDOSI POLKOVNIKA . koo,- MOBUTUJA t*Vai^5n?osi polkovnika Mobutuja klkvi, krvave incidente v mestu J^opoin 700 km vzhodno od JUtan', v111®- Napetost v severni •H ..TJ se stopnjuje. Kdo bo re-Pleteni položaj v Kongu? UtVVrn SESTANEK v '•NNEOV : HAMMARSKJOI.D violiiirirdeljek se je seSel novo-ha Predsednik ZDA Kenne-^reL , 1e*u OZN z generalnim Jih n, riem Organizacije združc-tenj. arodov Dagom HammarskJBI- prodale izotope ^Ablers?,D?ARSKI ,N ZSSR -er«J. , komisija za atomsko JfobrlK h objavila, da so ZDA SSktiv ivV d«J*I?llzarlji belgijske banih‘M!!'tlraKlh dru*b J* vlada ZAR Jfbke ,, la Pred dnevi le tri bel- Sk,r,U*b<‘ z helgijskim kapita-Tpn® vrednost nacionali/.i-sekvestlranega premo-ktllti Uradno cenijo na več ko v^^fonov dolarjev. VR.B M E is “■ • ia . roaiPa^avine z ohladitvijo, bt‘i“^,llve, a v splošnem ♦2*® d,."11 vreme. Suha raz-do *»'«* “d treh dni. 9«eJL bo najkasneje okrog ^*bra Dr. V. M. novinarjem osnovne smernice petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja Ljudske republike Slovenije. (Več o tem v prihodnjih številkah našega lista.) TRBOVLJE. - Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Trbovljah.so sklenili, da se bo občinski komite poslej pogosteje shajal, njegovi člani bodo pa večkrat obiskovali osnovne organizacije ZK. Sklenili so še, da bodo za boljše obveščanje izdajali Informativni bilten. ZAGORJE. - V zadnjih dneh so bili na območju zagorske občine občni zbori, kmetijskih zadrug, na katerih so razpravljali in sklepali o združitvi vseh dosedanjih štirih kmetijskih zadrug (Izlake, Cemšenik, Mlinše in Podkum) v eno kmetijsko zadrugo. HRASTNIK. - V soboto, 26. novembra, so v Hrastniku izročili namenu nove klubske prostore delavsko-prosvetnega društva Svoboda I. Novi prostori so doslej najlepše urejeni klubski prostori v Zasavju. RADEČE. — V Radečah so se že začeli pripravljati na rekonstrukcijo tamošnje Tovarne dokumentnega in kartnega papirja. Tovarna je stara že preko 200 let in izdeluje predvsem kvalitetnejše in vrednostne papirje -in kartone. Z nakupom novega papirnega stroja in z rekonstrukcijo starih dveh bi povečali proizvodnjo na več kot 7.000 ton papirja, sedaj so pa letno izdelali nekaj več kot 3.500 ton papirja. Za rekonstrukcijo radeške Papirnice bodo potrebovali nad 200 milijonov din investicijskih sredstev; velik del teh sredstev bo pa za rekonstrukcijo prispevalo podjetje samo. LJUBLJANA. — Na zadnji seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani so razpravljali o poročilu okrajne komisije za štipendije. Oba zbora okrajnega ljudskega odbora sta sprejela priporočilo, da bo treba najti možnosti in način za primerno štipendiranje. Občinski zbori proizvajalcev naj bi pa razpravljali o štipendiranju v gospodarskih organizacijah. TRBOVLJE. — Vodstvo občinske komisije za HTZ pri delu je v ponedeljek razdelilo med učence, ki so napisali najboljše naloge ob Tednu Varnosti, lepe nagrade. I.ITIJA. - V Litiji so se pričeli pripravljati na praznovanje občinskega praznika, ki ga sničevat; napotila V. kongresa SZDLJ. Rekel sem, da postaja idej-no-poliitačno izobraževanje eno izmed osrednjih vprašanj dela naše organizacije. Programi dela, kj so jih sprejele letne konference krajevnih organizacij, so prinesli prve, konkretnejše zahteve. Žal pa so bili ti programi vse preveč načelni, okvirni, zato bodo morale idejno-politične komisije pomagati krajevnim organizacijam, da bodo lahko dobili vpogled in znanje o vseh tistih vprašanjih, ki jih danes zanimajo. Sploh bo moral pri idejno-političnemu izobraževanju priti v ospredje interes ljudi, se pravi, da bo treba interesom ljudi prisluhniti in jim nuditi tisto, kar jih zanima. Ni pa nobenega dvoma, da bodo na konferencah v ospred- ju tudi razna gospodarska vprašanja. Vsi se zavedamo, da je od gospodarske osnove odvisen naš napredek na vseh področjih družbenega življenja. Petletni plani, ki jih bodo obravnavali na konferencah, so v glavnem pripravljeni in ljudje naj o njih presojajo in prinesejo svoje predloge. Izpolnjevanje petletnih planov bo najodgovornejša dolžnost, ki se ji bomo moral,; podrediti vsi od prvega do zadnjega. Zato ni čudno, če pričakujemo, da bo sodelovanje vseh delovnih ljudi bistvenega pomena in če si toliko obetamo od realizacije teh načrtov. Ker se bo konference udeležilo mnogo več delegatov kot sicer, je to jamstvo, da bodo napotila konferenc bogata in pomembna. N. V. TEDNIKOV OKVIR Človek-proizvajalec in upravliavec Predsednik republike Josip Broz - Tito je dal ot) 15-letnici razglasitve republike za jugoslovansko javnost izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Spričo izredno naglega in dinamičnega povojnega gospodarskega in družbenega razvoja so nastale bistvene spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih, spremenil se je predvsem položaj proizvajalcev v proizvodnji in delitvi, mehanizem socalistične demokracije pa se je še bolj razvil. Sedanji ustavni predpisi ne ustrezajo več doseženi stopnji družbenega razvoja v deželi. Kakor vemo, vsebujejo ti predpisi razen ustavnega zakona iz l«4a 1953, sprejetega v prvem obdobju graditve delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema, tudi nekatere določbe, uveljavljene malone že pred petnajstimi leti. Čeprav smo ta sistem zadnja leta izpopolnili z vrsto posebnih zakonov, tako da ustava sama po sebi ni nekakšna znatnejša ovira za prakso, vendar čedalje bolj čutimo potrebo, da nastale spremembe v naši družbi in perspektive nadaljnjega razvoja fiksiramo z novo ustavo. To bi pomenilo ne samo okrepitev in večjo pravno stabilnost doseženega razvoja delavskih svetov in komun, marveč bi tudi omogočilo, da bi še bolj prišle do izraza persnektive našega družbenega razvoja, ekonomskih odnosov in socialistične demokracije. Nova ustava naj predvsem izrazi dejs*vo, da se ▼ sedanjih odnosih v Jugoslaviji zrcali tista stopnja socialističnega razvoja, ko je delo sproščeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica državljana, da dela in dobiva za svoje delo ekvivalent, skupnost pa vzame toliko, kolikor potrebuje za vzdrževanje skupni' služb in poslov. Izhodišče v ustavi mora biti človek kot proizvajalec in upravljavec, vtem ko je država samo faktor koordinacije. Za orientacijo na uveljavljenje nove ustave kot edinstvenega dokumenta smo se odločili zato, ker je laže prikazati medsebojno odvisnost posameznih vidikov socialistične graditve v naši deželi in zgraditi čvrst pravni temelj za prihodnje obdobje, kako- bi bilo to možno v več ločenih ustavnih dokumentih.. .« »POZNAŠ SVOJ KRAJ?« Kakor smo že poročali, bo v ponedeljek, 12. decembra -ur elektrike. Konec prihodnjega leta bodo začOM Op., tovati Se trije generatorji te hldroelektre—- "■'»ktr» bo dajala letno 150 milijonov kWh. v VELENJU ODPRLI NOV KULTURNI DOM Na praznik republike so v Velenju slovesno odprli nov kulturni dom. Sredi mesta ponosno stoji nov Kulturni hram, čigar vrata so odprli prav na dan na-novem domu so dali pre-Jerneja«. kulturni bram, Sega največjega praznika. V r mi ero Cankarjevega »Hlapca 3 4 BLIŽE NAČELOM NAGRAJEVANJA V GOSPODARSTVU m sekretar ZIB Veljko Zekovič Je Izjavil v o predvidenih spremembah v nagrajevanju Javnlb^r bencev, da na pristojnem mestu proučujejo stt za popolno decentralizacijo plačnega sistema-politična teritorialna enota bi samostojno predpis-Lrf način nagrajevanja uslužbencev v svojih organin ^ ve. Plače naj bi bile po delovnem meetu in rez« tlela neodvisno od kvalifikacije ln let službe. »CARJA 1M1 »MODA« NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo odprlo sezono razstav že v Januarju l»«l. Tako Je predvideno, da bo že v januarju od 14. do 22. na sporedu prva specializirana sejemska prireditev -Moda 1M1«. Razen tega uvodnega sejma bo na GR prihodnje leto Se nekaj prireditev, In to konec avgusta mednarodni vinski sejem, v začetku oktobra mednarodni sejem gradbeništva ln konec oktobra mednarodna razstava -Sodobna elektronika« 5 6 NOV STROJ NA KOLIČEVEM Pred dnevom republike Je začel delati papirja ln kartona na Količevem nov z zmogljivostjo 10.000 ton kartona letno. S POMILOSTITVE OB DNEVU REPUBLIKE Ob prazniku republike, tt. novembru, je Zvezni izv rini svet Izdal odlok o pomilostitvi obsojencev. S tOm odlokom Je bilo oproščeno nadaljnjega prestajanja kuni llž obsojencev, 037 obsojencem Je glavna kazen znižana, večjemu Številu pa spremenjena v pogojno ali zamenjana z mlteJSo kaznijo. DARILO TRBOVELJSKIH IN HRASTN1ŠK1H RUDARJEV REPUBLIKI Milijon ton premoga LETOŠNJI PROIZVODNI PLAN JE KOLEKTIV IZPOLNIL ŽE 17. NOVEMBRA, DNE 3. DECEMBRA OB 17. URI JE PA DOSEGEL 1 MILIJON TON PREMOGA, DO KONCA LETA BODO PA RUDARJI NAKOPAU SE NADALJNJIH 70.000 TON — TIHA PROIZVODNA OBVEZA KOLEKTIVA 1 MILIJON TON PREMOGA PREDČASNO IZVRŠENA rudniku trbovlje-hrastnik se vedno bolj LJAVLJAJO JAMSKE JEKLENE STOJKE UVE- — Tako kot letos, pa že dolgo nA — so dej žli hristniški in trboveljski rudarji, ko so letos 17. novembra dosegli družben) plan za 1960 ter nakopali 950.000 ton premoga. In še več: do 3. decembra so rudarjd izpolnili svojo tiho obljubo ter pridobili 1 milijon ton premoga, katere množino bo kolektiv do konca letošnjega leta povečšl še za najmanj 70 tisoč ton. Ze proizvodni rezultati prvih letošnjih devetih mesecev so dali slutiti, da bo proizvodnja premoga v rudniku v letu 1960 rekordna — vsi produktivni obrati na rudniku v Hrastniku kot v Trbovljah so pridobili precej več premoga kot lani: jamski obrat Trbovlje je povečal le*os dnevno proizvodnjo od lanskega povprečka 1620 na 1720 ton, jamski obrat v Hrastniku od 1265 ton dnevno na 1480 ton, novi jamski obrat na Dolu na 100 tdn dnevno, a dnevni kop na Dobrni od 150 na 1Č3 ton pre- moga na dan. Kar 420 ton premoga so rudarji nakapali v povprečju dnevne več. Letos so namreč pora^tle jamske in tudi odkopne storitve. Pri vsem tem je pa igralo važno vlogo hitrejše in boljše izkoriščanje odkopnih polj ter večje proizvodne kapacitete, nadalje boljše izkoriščanje odvoznih kapacitet v hrast-niških jamah, zlasti pa koncentriran odvoz premoga v ojstrški jami. Kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik je dal s tem najlepše darilo republiki za njen najvAčji praznik — 29. november. Ce se vprašamo,1 kako je bilo mogoče doseči tako velik uspeh, saj je znano, da so rudniki na splošno, kar se tiče vprašanja povečanja proizvodnje, tako imenovana »toga« podjetja, je treba poudariti, da je na nepričakovane rezultate tega rudnika vplivala vrsta momentov, in to predvsem dolgoletne sistematične priprave in koncentrirano •Ki n: l GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Z OBMOČJA HRASTN1SKE OBČINE V PRVIH DEVETIH MESECIH LETOS Letne naloge predčasno izpolnjene Zbor proizvajalcev občin-**e&a ljudskega odbora H rast-P®5 je na zadnji seji razprav-o poročilu o devetmesečni **6bzaciji plana gospodarskih °^8anizacij na območju hrast-JbAke občane. Ugotovil je, da '° gospodarske organizacije v J^Hki večini dosegle predvide-Proizvodne načrte za prvih ®ev®t mesecev letošnjega leta ® jih tudi presegle; le nekaj jjfcfPodarskih organizacij plan-sfcih obveznosti za prvih devet jhesecev letošnjega leta ni izginilo med njimi Kovinska delavnica Radeče (le 43,3 od-stotka letnega plana), Trgovsko Podjetje Dol pri Hrastniku ”2 odstotkov) in Trgovsko podjetje Radeče (73 odstotkov). Psiale gospodarske organizaci-so pa — kakor smo že ome-hili — izpolnile predvidene Proizvodne naloge. Pripomniti elja, da bi bili lahko uspe-P' nekaterih gospodarskih or-ganizacij še večji, če bi vpe-jaT1 stirnulativnejSe oblike na-j ,levanja, ki bi spodbudile to ^'Ce ** Ve^ji storilnosti. Za-L.,e Povsem razumljivo, da j*/3” morale vse gospodarske "|aniza(jije na območju hrast-_ občine čimprei vpeljati * kolikor še niso —»»nove nke nagrajevanja. ^oaj pa pregled izpol-Jevanja proizvodnih načrtov: STEKLARNA, Hrastnik: ^ hrastniški Steklarni so v l)tv'a devetih mesecih letoš-pga leta presegli predvideni y a(n realizacije za 9 odstotkovi tem času so proizvedli 6.107 izdelkov (ali 81,43 odstotka ^ nega planja). Povprečno je ji” v Steklarni zaposlenih tlš delavcev, po učinku pa J4 ajujejo 713 zaposlenih (ali . odstotkov več kakor v lan-letu). V hrastniški Ste-n,“ imajo težave zaradi ponikanja investicijskih sred-v za obratna sredstva, ki bi jih potrebovali za nadaljnje izvajanje rekonstrukcije. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV, Hrastnik: Po podatkih samega podjetja je Tovarna kemičnih izdelkov izpolnila letni plan v razdobju januar—september količinsko š 75 odstotkov, po vrednosti pa s 74 odstotkov. Razlika je nastala zaradi izpada proizvodnje trinatrijevega in dinatrijevega fosfata. Podjetje skuša nadomestiti ta izpad s povečano proizvodnjo že-lezooksidnih barv. TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA, Radeče: V Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah so presegli predvideni devetmesečni proizvodni načrt za 9 odstotkov (dosežena je bila realizacija v višini 1.169,507.000 din ali 79 odstotkov predvidene letne realizacije'. V tovarni so tedaj proizvedli 2.489 ton papirja. V zadnjem času so se močno zvišali stroški investicijskega vzdrževanja, saj so stroji že precej izrabljeni ter opisani v višini 70 odstotkov vrednosti. Tako so stroški vzdrževanja iz leta v leto večji. Zato je povsem razumljivo, da že pripravljajo rekonstrukcijo t6-vame. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-' HRASTNIK, obrat Hrastnik: Na obratu Hrastnik trboveljsko-hrast n iškega rudnika rjavega premoga so v prvih devetih »mesecih nakopali 48.380 ton premoga več kakor v istem razdobju lanskega leta, na obratu Dol pa 21.710 ton premoga več. Kakor piše- mo na drugem mestu, so trbo-veljdko-hrastniški rudarji že 17. novAmbra izpolnili letošnji proizvodni načrt; 3. decembra pa nakopali že 1 niilijčn tdn rjavega premoga. CEMENTARNA TRBOVLJE, obrat Zidani most: Delovni kolektiv zidanfno-škega obrata trboveljske Cementarne je letos krepko zgrabil za delo. V devetih mesecih je ustvaril že 85,3 odstotka predvidene planske realizacije za letošnje leto (110,646.000 din). Zaposlujejo povprečno 107 ljudi, letos so pa izdelali 5.800 ton apnenčeve moke, 2.900 ton cementa — žlindre in 83.352 kvadrat, metrov izolit-ni^i plošč. Iz tega je razvidno, da je podjetje močno povečalo fizični obseg proizvodnje. \ OBRT: Hrastniška obrtiia podjetja: Elektrotehnična delavnica. Združene obrtne delavnice, Strojno mizarstvo, »Peta« Radeče, Združene brivnice Hrast-nik-Dol, Splošno čevljarstvo, Krojaštvo Radeče, Ljudska oblačiltiica in Dimnikarsko podjetje so v prvih devetih mesecih ustvarila precej večjo realizacijo, kot jo je sicer predvidel načrt; nekatera med njimi (»Peta« Radeče, Dimnikarsko podjetje in Krojaštvo Radeče) so pa v tem času že izpolnila letni načrt. KOMUNALNA PODJETJA: Mestna klavnica in prekajevalnica v Radečah je v pi-vih devetih mesecih izpolnila 78 Odstotkov letnega piana rAali-začije; isto Klavnica in mesnica Hrastnik; Mesnica s klavnico rta DOlu je za 4 odstotke presegla predvideno plansko realizacijo. Pekarne in s'aščičama je pa dosegla do konca meseca septembra 38,473.000 din realizacije (letni plan 40 milijonov din). Tudi Mlekarna v Radečah uspešno izpolnjuje planske naloge in je v prvih devetih mesecih dosegla 90,86 odstotka predvidene letne realizacije. TRGOVINA: V povprečju so sicer trgovska podjetja v obdobju januar —september dosegla predvideno realizacijo, Splošno trgovsko podjetje Hrastnik (82 odstotkov) in Kurivopromet Radeče (98 odstotkov) sta jo celo presegla, medtem ko sta — kakor smo že zapisali — trgovski podjetji Dol in Radeče v prvih devetih mesecih pod predvide no mesečno realizacijo. GOSTINSTVO: Obe gostinski podjetji, ki delujeta na področju h rastni-škega občinskega ljudskega odbora (Gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik in Kolodvorska restavracija Zidani most) sta že v prvih devetih mesecih letos močno presegli predvideni načrt realizacije. Gostinsko podjetje »Jelka« iz Hrastnika je pa v tem obdobju preseglo celo že predvideno letno realizacijo za 8,5 odstotka. Za zaključek pa naj samo še nanizamo doseženo realizacijo v prvih devetih mesecih letos v primeri s celoletno po posameznih gospodarskih vejah: industrija 78 odstotkov, gradbeništvo 95,5 odstotka, kmetijske zadruge 83,6 odstotka. KZ Dol pri Hrastniku 86.5 odstotka in KZ Radeče 92 odstotka), obrt 101,3 odstotka, trgovina 76 odstotkov, gostinstvo 103.6 odstotka in komunalna podjetja 82 odstotkov. M. odkopavanje premaga y jami, izboljšanje mehanizacije inf s tem vzporedno izobljšanje dela. Zlasti pa je prišla do veljave izboljšana mehanizacija dela na jamskem obratu v Hrastniku. Tehnično vodstvo rudniki je dalo torej močan poudarek mehanizaciji,'vendar pa v tem pogledu še ni storjeno vse: treba bo še izboljšati in pospešiti odvažanje od širokih čel do zveznih prog, ker vse možnosti še niso izkoriščene, zlasti ne tesna grla pri zasipavanju odkopnih praznin. Ne bilo bi pray, če ne bi še poudarili, da je na proizvodne rezultate v precejšnji meri vplival tudi stlmulativnejšl, spodbudne j ši način nagrajevanja, ki je bil na rudniku uveden v letošnjem letu, kar vse je rodilo uspehe, ki so kolektivu trboveljsko-hrastniškega rudnika lahko samo v ponos in zadoščenje. Nov način obračunavanja storjenega dela s prehodim na ekonomske enote je že prinesel prve, zadovoljive rezultate. V večini ekonomskih enot podjetja, ki jih je spričo obsega in razčlenjenosti rudnika precel, se zelo trudijo, da funkcija teh enot teče brez trenj in motenj povsem zadovoljivo, kot je bilo začrtano, dasi še ne gre vse tako, kakor je zaželeno. V teku poslednjih let "so se v podjetju sistematično pripravljali in dali močan poudarek temu, da bi bila proizvodnja v poletnih mesecih normalna in da ne bi nazadovala v času letnih dopustov rudarjev in še ob drugih težavah. To prizadevanje je rodilo uspehe:,v poletnih mesecih se je proizvodnja celo povečala in ni bilo pomembnih izgub. Prvič v zgodovini tega rudnika so računsko ugotovljene zaloge premoga v stojiščih, ki zagotavljajo, da bo rudnik ob takih ugotovitvah lahko delal še najmanj ©to let. Pri tem pa niso vštete premogovne zaloge le v Hrastniku in na Dolu, ampak tudi v Trbovljah, kjer so letošnje leto spet naleteli na nova, večja ležišča premoga. Samo na Dejstvo, da je Rudnik Trbpv- področju trboveljskega rudnika lje-Hrastnik predčasno dosegel svoj proizvodni plan in izpolnil tudi tiho obvezo, da bo dal družbeni skupnosti milijon ton premoga, je, kakor smo že podčrtali, izreden delovni uspeh in plod prizadevanja celotnega kolektiva, dasi se to — kot kolektiv želi — ne Izraža tudi v finančnem pogledu podjetja. Na finančni uspeh je zlasti močno vp1!vala podražitev potrebnega reprodukcijskega materiala, saj se je nekaj tega materiala v ceni podražilo tudi za 17 medtem ko je cena premoga ostala ista. Razen tega so se poiavilA težave v železniškem prometu. JD2 so šle podjAtju na roko, kakor pravimo, vendar so nastajale motnjA, ki so sieAr občasne. Kljub tem in onim težavam, ki jih je bito trAba preboleti, je treba izreči priznanje vrlim rudarjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki so storili vse, kar je bito v njihovi moči, da pridobe čimveč premoga. S tem v zvezi je pa treba spregovoriti še nekaj besed tudi a zalogah premoga, ki ga je po geoloških ugotovitvah še najmanj za 100 let. Ob tem, da bo trboveljsko-hrastniški rudnik dal skupnosti letos najmanj 70.000 ton premoga nad 1 milijon, velja poudariti, da so se jamski sloji izkoriščali načrtno In da ni bilo pretiranega izkopavanja premogovnih ležišč. so računsko dognane zaloge za najmanj 80 let. Teh zalog pa niso morda Izračunali samo na rudniku, ampak sp z atesti ugotovljene od geološkega zavoda. Obstaja pa možnost, da so premogovne zaloge še znatno večje, kot je bilo do sedaj ugotovljeno. V letu 1961 bodo z geološkimi pregledi in vrtanji še nadaljevali. Ni torej nikakA bojazni — kot so že pred leti govorili in pisali — da zaloge premoga v Trbovljah usihajo In da je rudnik pred koncem. V načrtu Rudnika Trbdvlje-Hrastnik je, da dš tudi v Wd6če najvAčji poudarAk mAhariizaeiji, v zvAzi s tem pa, da zgladi novo sAparacijo, in to najmodernčje urejeno, s katAro bo mogoče izboljšati kakovost prenioga in razširiti njegov sortiment, ha drugi strani bo pa nova separacija omogočila, da bo reka Sava, ki je danes še vedno vsa umazana od premogovnih odpadkov, postala bolj čista, kar jA posebno važno tudi za ribotov in drugo. Perspektiva in bodočnbst Rudnika TrbovljA-Hrastnik je torej jasna in spodbudna. Tega se njegov celoten kolektiv zaveda ter bo tudi v prihodnje svPje naloge prav tako vestno izvrševal kot do sedaj in dokazal, da je Še vedno in da hoče tudi vnaprej stati v prvih vrstah borcev za izgradnjo srečnejše in lepše bodočnosti naše socialistične domovine. Stane Šuštar NOVO STANOVANJSKO NASELJE STEKLARJEV OB SAVI, DESETIH LETIH ZADNJIH IZ MEHANIKE TRBOVLJE Pomemben delovn uspeh V TRBOVELJSKI MEHANIKI SO ŽE 26. NOVEMBRA «<"• w *> mu za tržišče zani-0B 13.45 DOSEGLI LETNI PLAN PROIZVODNJE Sut^vojnirirvtomrtrlna Delovni kolektiv Mehanike začetku meseca novembra, plan realizacije (372 milijonov din) pa v soboto, 26. novem -bra ob 13,45. iz Trbovelj se je letos uvrstil med tiste delovne kolektive v Zasavju, ki so svoje proizvodne načrte izpolnili že v mesecu novembru. Proizvodni plan je to podjetje doseglo sicer že v Naloge SZDL po reorganizaciji • • • 55 spremembo organizacijske struk- ture organizacije SZDL v zasavskih bčinah imamo po izvršenih volit-an v krajevne odbore in njihove Podružnice, krajevne organizacije, te ”a Podružnice. S to reorganizacijo Se nismo storili vsega, kar nam , urekujejo smernice za bodoče delo, , jih je sprejel V. kongres SZDL Jl>Ro.s]avijo. kr fs je, da je pri formiranju teh - aJevnih orgap:zacij in njihovih rjPfužnle potekala živahna razpra-n Y zelo akbjvni predvolilni dejav-,„SV sedanjih organizacij SZDI 0 bllj pri tem dani mnogi da pred- To pisano aktivnost organizacij v£*ai,stične ztieze ne smemo po 4z-senih volitvah v krajevne odbore . '“pustiti samo novoizvoljenim od-jjITiikom, temveč je treba obdržati kontinuiteto sedanj) način po-s strani občinskega vodstva blp ^ ,1r* reSevanju določene pro-jjL^abke in iskanju najprimernej-ejj^oblik dela v krajevnih organiza- t„ ^orTniranje krajevnih organizacij Podružnic je v bistvu skladno s vsakega kraja posebej. PotfpC! tw£b*«w " bf> pae pokazala, ali smo v t*v- Primerih našli najboljšo rešl-•j«ii 1,0 to. kako so zdaj postav-nega očesa vesolj-stssa, kaj bo še doživel v Parizu. Kmalu je res dočakal nekaj no- NA DNU PARIZA v ega. Ko je nekega jutra prišel vprašat v posredovalnico za delo, mu je uradnik dejal: »Moj dragi gospod, sporočiti vam moram neprijetno novico: včeraj je bila objavljena uredba, ki prepoveduje delodajalcem, da bi sprejemali v službo tuje državljane. Ministrstvo za delo bo napravilo izjema samo za strokovnjake, ki jih Franciji manjka. To velja predvsem za tehnične specialiste, vi pa niste tehnik. Zal mi je, da ste toliko časa hodili semkaj, navsezadnje vam pa moram povedati, da se v redno službeno razmerje kot tujec sploh ne morete vključiti.« Rabljeva napoved se je uresničila, si je mislil Primož. Vendar je uradnik čez nekaj časa nadaljeval: »Z redno zaposlitvijo torej ni nič, pač pa vam ostane možnost priložnostnega zaslužka. Se vedno lahko sprejmete kako delo, ki ni povezano s službenim razmerjem. Zadnjič smo imeli podoben primer. Preskrbeli smo zaslužek človeku, ki iz drugih vzro' ni mogel dobiti redne službe. Pravite, da ste dokončali študije v Ponižu?« »Da, lani v jeseni.« »Torej ste zmožni francoskega jezika tudi p pisavi?« »Sem.« »Potem vam lahko dam dober nasvet: pojdite k založniku Peronnu v rue Souffbt. On ve za ljudi, ki potrebujejo .zamorce’.* »Kakšne zamorce?« »Ne vem, če bo kaj, ko pa niti tega ne veste, kaj so .zamorci’?« »To so črnci, ljudje temne polti.« »V Parizu ima beseda še drug pomen. To so intelektualni dninarji. Podatke in gradivo zbirajo za knjige, ki jih pišejo ali včasih samo podpisujejo drugi. Ker je njihovo delo anonimno in so jih zlasti v prejšnih časih nekateri pohlepni avtorji prav po suženjsko izkoriščali, se jih je prijel vzdevek .zamorci’.« »In kaj pravzaprav delajo? Kje zbirajo podatke in gradivo? Kdo jim oddaja tako delo?* »Vse to vam bo povedal gospod Peronne. Jaz vam kot poklicni svetovalec brezposelnih samo priporočam, da se prej natanko pogodite, koliko ste plačani od vsake pisane strani. Pri pavšalni pogodbi za celo knjigo se vam utegne zgoditi, da ne bo iskanja podatkov ne konca ne kraja, plačilo bo pa že vnaprej omejeno na nekaj stotakov. Najbolje bo, če takoj obiščete gospoda Peronma. »Hvala gospod!« Primož se je odpeljal z motorjem do postaje Saint Michel, od koder je krenil peš proti ulici Soufflot. Založnik Peronne je bil suhljat, živahen in zgovoren možiček. »Aha, za zbiranje podatkov, za dokumentacijo se zanimate. Ali imate že kaj vaje?* »Kolikor sem si jo pridobil na univerzi.« »No, to je že nekaj. Ali vam francoščina ne dela nikakih težav? Polovično znanje ne zadostuje. Treba je imeti že kar uglajen slog ■ »Svojo tezo za doktorat sem napisal popolnoma samostojno. Tudi nekaj novel sem že objavil v francoščini. »Glej, glej, še malo vaje, pa bomo napravili iz vas čisto uporabnega zamorca. Ha, ha. ha!« »Ali lahko takoj začnem?« »Bomo videli. Ali mate dostop v Narodno knjižnico*?* »Lansko izkaznico bom moral ob-noviti.« •Storite to čimprej, 'brez tega ne bo šlo. Zdaj pa poglejmo, kakšno je povpraševanje na zamorski borzi.* Gospod Peronne je odprl oguljeno beležnico in začel brati’ »Za profesorja Hautdevanta s pravne fakultete bi bilo izpisati vse odločbe mednarodnega razsodišča v Haagu iz leta 1880 ... Študent Leg,er potrebuje nekoga, ki bi mn fbral popolno gradivo za disertacijo.’.. To se pravi po domače, da bi mu jo kdo napisal od prve do zadnje črke, on bi jo pa samo podpisal... Revija »L’ Univers« potrebuje oceno poljudnoznanstvenih knjig. Podpisane bi bile seveda z drugim, ne z vašim imenom. Ali veste, kako se pišejo take ocene?« »Ne.« Samo uvod prebereš in kazalo, povežeš nekaj stavkov in jih zabeležiš z zmerno pohvalo ali grajo. Saj res — ali se zanimate za hrošče?* »Zdaj ne toliko kakor v otroških letih.« »To bi bilo nekaj za začetnika. Gospodu Guepieru bi bilo treba sestaviti kartoteko njegove zbirke. Ker piše debelo knjigo »O hroščih Francije in njenih kolonij*, se opira tudi na razprave tujih učenjakov. V knjižnici bi mu jih morali poiskati in prepisati najvažnejša poglavja, da njemu ne bi bilo treba vsega brati. Nekaj bi že zaslužili. Ali želite, da vas pošljem k njemu?« »Hvaležen vam bom.* Popoldne ob treh je Primož že poslušal navodila gospoda Guepiera. »Vsak hrošč mora imeti svoj karton z p šemi oznakami, ki jih najdete v temle registru. Beli kartoni so za domače hrošče, rožnati pa za kolonialne. Kraj, kjer je bila živalca najdena, je treba podčrtati z rdečim svinčnikom. Ste razumeli?« »Sem.« »Za vsakih deset kartonov prejmete petdeset centimov. Delo v knjižnici plačam posebej. Za izvlečke iz razprav tujih avtorjev dva franka za vsako stran — seveda, če bo kaj Vredna.« (Dalje prihodnjič) ’Bibliothčque nationale = največja pariška knjižnica. Tudi Trbovlje so slaviK-prosjavile praznik reputojLuj 29. november. V gledal* „ dvorani Delavskega docoz^ ob polni udeležbi trbove. kateri je govoril predseduj SZDL občine Trbovlje Borštnar. Slavnostni bila na večer pred prazririvu ob polni udeležbi trbovelJ^ delovnih ljudi slovesnost-^ suj k0V je nato izvajal mešani zbor Svobode Trbovlje l*5> vodstvom prof. Staneta Pfr^ varja. nadalje so nastopi" citatorji domače gi;nnir^j3» pod vodstvom režiserja » Cešnovarja. Proslave v počastitev republike so bile tudi v Cah, na Kleku, Partizah^L)« vrhu in na Dobovcu, z°^unt8f, s predvajanjem doikumri1 nih filmov. MLADINCI V ŠMARTNEM PRAZNIK REPUBLIK" V dneh, ko naša domovin ^ P slavila svoj največji ga skušamo vsi najlepše Pri piri so mladinci v Šmartnem P ,, tri zažgali kres. Ta kres lc a simbol obnovljenega akt* f Šmartnem. 4 nekaj let aktiv n* “jirL, sicer aktiv *»»■>« m na 2o kraju je bil tovarni usnja ln na fjfi vendar vseh mladincev J* 11 tlva nista mogla zajeti. tovarišu Praprotnika Ih-ijcshig lerih mladincev Je bil e * »v »"jjf vi sestanek. Prisotni v glasni za samostojno 4 vu, seveda vedno l,rh,ri,tvoi!t)*K*l delovati z ostalima <*" kraju. Bilo Je že sli***4 na račun nedelavnosti „ie" f Zelja Je, da bi mladina • o* le uresničila ln P‘,*<;,,rijre*,nzr I.MS v Šmartnem bo 11' j, častltev 29. novembra, p. tlne naše domovine. OD SREDE DO SREDE ••VmVhVAV*'Ulm SREDA, 7. decembra: MS Mladina poje — 9.00 Jezdkov-M pogovori - 9.15 Izbrali smo za - 10.15 Z naših opernih kon-jertov - n.oo Melodije raznih de-Jg - 11.30 Za cicibane - 12.00 Vajti kvintet s pevkama Reziko in •ostjo — 12.25 Zabaven opoldanski Spored - H.05 Radijska Sola za trednjo stopnjo: Niko Keše: Svet Pravljic izumira — 14.40 »Ah, vi ...«, pesmi Emila Adamiča Poje Komorni zbor p. v. Rajka •Otoška — 16.00 Koncert po željah POsluSalcev - 17.13 Od plesišča do PJosiSča - 18.45 Majhni zabavni an-Mlttbli - 22.40 Godala v noči. ČETRTEK, 8. decembra: 105 Glasba ob delu - 8.35 Poje Planinski oktet — 10.15 Vrtimo vam MoSčo za ploščo - ll.oo s popevkami po Evropi - 12.00 Iz folklorna zapiskov Tončke Maroltove -U-JO Zbor RTV Beograd p. v. Bo-rtvoja Simiča - 13.45 Zabavni orkester RTV Beograd - 15.40 Iz svetovne književnosti :Emest Heming-*»y: Na prvi bojni črti — 18.00 Po tipkah in strunah - 17.15 45 minut turizma in melodij - 18.30 Plesni orkester Wemer Miiler — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 9. decembra : 8.30 Potpuri za zabavo - 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta - 9.33 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 10.35 Od polke do cha-cha-cha — 11.30 Človek in zdravje (ponovitev) -11.40 Priljubljene popevke - 12.25 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka - 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Pojo zabavni zbori - 13.45 Tam gori, za našo vasjo ... (narodne ta domače) - 15.45 Radijska univerza: inž. Vladimir Kosi: Kako izdelujemo emajlirano posodo - 17.15 Razgo-vot z volivci - 20.00 Popevke iz Opatije 1960 - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled - 21.15 Oddaja o morju ta pomorščakih. SOBOTA, 10. decembra: 8.05 Glasba ob delu - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo: S po- štarjem od vrat do vrat (ponovitev) - 11.30 Pionirski tednik - 12.00 Ansambel Srečka Dražila - 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Kvintet bratov Avsenik - 14.20 Šport in športniki - 15.40 S knjižnega trga - 16.00 Za vsakogar nekaj — 16.40 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja -17.15 Po kinu se dobimo - 18.00 Jezikovni pogovori - 18.45 okno v svet - 20.00 Trideset minut z domačimi malimi ansambli in njihovimi solisti - 21.00 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 11. decembra: 7 35 Igra pihalni orkester zagrebške vojne oblasti p. v. vailma.Mar-koviča - 8.00 Mladinska igra: Jan Malik: 2ogica — nogica — 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden -10.00 Se pomnite, tovariši . . .: Vlado Valenčak: Spet k partizanom — 10.45 Melodije za razvedrilo — 11.30 Nedeljska reportaža - 13,30 Za našo vas - 13.45 Koncert pri Vas doma - 15.30 Kar radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna: Herbert Harris: Potepuh ta milijonar - 17.10 Peli so jih mati moja... (slovenske narodne pesmi) - 17.30 Radijska igra: Stefan Bekeffy: Pes, ki mu je bilo gospod Bozzi ime - 18.46 Pesmice Slavka Avsenika, , Borisa Franka in Borisa Kovačiča - 20.05 Izberite melodijo tedna - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. PONEDELJEK, 12. decembra: 8.05 Z glasbo po svetu - 8.40 Iz filmov In glasbenih revij - 10.15 Romunska ta bolgarska zabavna glasba — 10.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta - 11.30 Za otroke - 12.00 Poslušajmo Tončkov kvintet -12.25 Zvočni kaleidoskop - 12.45 Igra kitarist Emruš Musa - 13.30 Lahek spored igra Mariborski instrumentalni ansambel p. v. vlada Goloba - 13.30 Zabavni potpuri -17.15 Šoferjem na pot! - 18.00 Športni tednik - 18.50 Človek ta zdravje - 20.45 Kulturna tribuna - 21.10 Popevke za vas. TOREK, 13 .decembra: 8.05 Glasba ob delu - 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Glasbeni leksikon za otroke - 9.40 Planinski oktet lz Maribora - 10.15 Izberite melodijo tedna! - 11.30 Deset minut iz naše beležnice - 11.40 Zvočna mavrica - 12.00 Vaški kvintet s pevci - 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja ___ 14.05 Ra- dijska šola za višjo stopnjo: Smiljan Rozman: Po stoptnjih Desetega brata - 16.00 Izbrali smo za vas - 17.15 Razgovor z volivci -18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 20.00 Dunajski akademič-ni zbor. DELAVSKI DOM TRBOVLJE V četrtek, 8. decembra 1960 bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo S. Mihalkov-A. Hieng: ROBINZONI IN DEKLETI. Predstava ob 16. uiri bo za mladinski, ob 20. uri pa za večerni abonma. Proste vstopnice za obe predstavi bodo v prodaji pri blagajni Delavskega doma. Prepričani smo, da bodo vsi obiskovalci zelo zadovoljni z izredno komedijo. UPRAVA DELAVSKEGA DOMA PREKLIC Preklicujem žaljivko, izrečeno Francu Gosaku, kol. 1. maja 12. in ae mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — MaričVa Leskovar, Trbovlje, 1, maj 12. Preklicujem besede, izrečene o Anici Klemen, za neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Drago Sol-tič. Trbovlje, Kolodvorska 9. Preklicujem žaljivko, ki sem jo izrekel Eriki Gačnik, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Karel Porornik. Trbovlje. Preklicujem vse žaljivke, katere sem izrekel proti Gizeli Gračner, gostilničarki. Stari Dvor 6, Radeče. — Ferdinand Kmetič, ključavničar, Stari dvor 7, Radeče. m.v miši Prodam hišo In 40 arov zemlje v bližini hudajamskega rudnika za 450.000 din. Naslov v upravi našega lista. Zgubila seru ključek »Wert-heim« ključavnice. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na upravo našega lista. Osebo, ki je 7, novembra našla v čakalnici železniške postaje Trbovlje sive usnjene ženske rokavice, prosim, da jih proti nagradi odda na upravo našega lista. Prodam Lutzovo peč, visoko 1X0 m. — Naslov v upravi lista. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE«, TRBOVLJE aktiva BILANCA na dan 31. dec. 1959 Pasiva »KTTVA KNJIGARNA TRBOVLJE BILANCA na dan 31. dec. 1959 PASI V A Rpstavfca Jt Znesek (v 000 dim /.a p Postavk« Znesek (v 000 din) <£ap Postavka St Znesek (v 000 din' čftp Postavk« 5' Znesek (v 000 dim A. Osnovna sredstvi A. Vin osnovnih sredstev A. Osnovna sredstva A. Virt osnovntii sredstev Jr Osnovna sredstva 50.954 1. Sklad osnovnih sredstev 45.378 1 Osnovna sredstva 364 1. Sklao osnovnih sredstev 484 *■ oefc&rna »recUrtv« osnovnih 2. Drugi viri osnovnih sredstev 19.163 2 Denarna sredstva osnovnih sred- 1 Drugi viri osnovnih sredstev sredstev 14.361 B. Viri sredstev skupne porabe štev 120 B Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porab* 3. Sklad skupne porabe 5,205 B. Sredstva skupne porabe l Sklad skupne porabe 120 f Sredstva skupne porabe 4.279 4. Drugi viri sredstev skupne i Sredstva skupne porabe — » Drugi vir* sredstev skupne po Denarna aredatva skupne porab« 2.720 porabe 1.794 4. Denarna sredstva (kupne porabe 120 rabe O. Obratna sredstva C. Vin obratnib sredstev C. Obratna sredstva C. Viri obratnib sredstev h Skupna obratna sredstva 43.716 5. Sklad obratnih sredstev 9.314 s Skupna obratna sredstva 5.895 > Sklad obratnib aredstev D. Izločena sredstva 6. Drugi vlrt obratnih sredstev 2.428 D. Izločena sredstva t. Drugi viri obratnib aredstev 2.468 1 Denarna sredstva rezervnega D. Reervnl sklad ln dragi (klad) 4 Denarna sredstva rezervneg« r> Rezervni sklad in drugi »kladi »klada m drugih skladov 3.296 T. Rezervni sklad tn drugi sklad' 3.485 sklada tn drugih skladov 226 Rezervni sklad in drug: sklad- »• Denarna sredstva nerazporeje- S. VUi nerazporejenih sredstev 7.424 7. Denarna sredstva nerazporeje- 4 Viri nerazporejenih sredstev oih sredstev — B. Viri sredstev v obračunu nlh sredstev - E. Vlrt sredstev v obračano K. Sredstva v obračunu ln druga pasiva E. Sredstva v obračano to draga ln druga pasiva tn draga aktiva 4, Kratkoročni krediti za obratna aktiva 1 Kratkoročni krediti ta obratna •• Kupci ln druge terjatv« 76.618 sredstva 29.600 8. Kupci in drug« terjatve 2.434 sredstva — •• Drue» aictivs 1.382 10. Dobavitelj: m druge obveznosti 51.291 B. Drug« aktiva 77 id Dobavitelji ln druge obveznosti 3.913 11. Druga Dasiva 12.244 U Druga pasiva 304 Skupaj: 187.326 Skupaj: 187.326 Skupaj: 9.236 strupar 9.236 Vodja računovodstva: Rojšek Martin 1. r. Predsednik upravnega odbora: Bartolj Alojz 1. r. Direktor: Dular Alojz 1. r. Podatki lz letnega poročila: Podjetje Je bilo ustanovljeno 30. l. 1947. v letu 1959 se je podjetju pridružil stavbni obrat in mizarska delavnica Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Podjetje izvršuje vsa dela gradbene •troke. Celotni dohodek Je znašal 466,934.000.-, kar je za 100"/• več od prejšnjega leta. Povprečno le bilo Zaposlenih 323. aktiva KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE BILANCA na dan 31. dec. 1959 PASIVA L Osnovna sredstva Z- Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe J* Sredstva skupne porabe • Denarna sredstva Skupne porebe C. Obratna aredatva *■ 81cuPha obratna sredstvi" D. izločena sredstva jjjenarna aredstva rezervnega 7 rS?*1* 10 drugih Skladov j^P>*rna sredstva oerazporeje- 40 sredstev *• Sredstva » obračunu . U» draga aktiva a' nJif01 ln druge terjatve ortlga aktiva skupaj: Vodja računovodatVa: Ranzlnger Nevenka Zap št Postavka Znesek (v 000 dim Zap 4t Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Vin osnovnih sredstev 29.300 1.502 16.837 286 9.798 1.686 661 18.435 1.522 80.027 skupne porabe viri sredstev skupne Predsednik upravnega odbora: Drnovšek Viktor L Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe s Sklad » Drugi porabe C. Vin obratnih sredstev J. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev o. Rezervni sklad in drugi skladi 7 Rezervni sklad in drugi siklad’ 4 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratno sredstva 10. Dobavitelji ln drug« ebvežnosti 11 Druga pasiva Skupaj: Direktor: Jesenšek Janez 18.555 12.845 17.307 3.592 5.391 2.434 678 9.080 10.145 80.027 Prodamo motorno dvokolo znamke Jawa, 175 c cm, v do« brem stanju. Interesenti noj se oglasij* v sobi 16 Okrajnega sodišča Trbovlje. V torek, 15. novembra, Je bila od knjigarne do Dimnika izgubljena zlata kravatna sa-pi.nka. Pošten najditelj naj drag spomin proti nagradi odda na Trgu svobode 31. Iščemo za takojšen nastop službe KVALIFICIRANEGA PLESKARJA Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku oziroma učinku. Pismene ponudbe pošljite na Lesno predelovalno podjetje, Zagorje ob Savi. STAT. STIČNA KONTROLA PROIZVODNJE Z uvedbo statistične kontrole v Strojni tovarni v Trbovljah bodo dobili v podjetju močno oporo za samokontrole pri izdelavi tovarniških produktov. Statistična kontrola, ki jo bodo uvedli v prvem polletju prihodnjega leta, odpira pot do delovnega mesta tudi nekvalificiranim ženam in ostalim. Statistična kontrola bo slonela na prostovoljni podlagi. Prišli pa bodo v poštev predvsem delavci, ki jim kontrolni listki na strojih že zdaj kažejo najlepše. V tovarni pravijo, da samokontrola lahko postane najbolj dosledna kontrola in da bo to pripomoglo še k boljši izdelavi posameznih artiklov in k večjim proizvodnim uspehom. S. S. Razpis Realizacija knjigarne s« je ponovn o povečala ln je znašala 30,892.319.-. Povprečno je bilo zaposlenih 2,3. Uspešno poslovanje knjigarne ovirajo neustrezni poslovni prostori ln prenizka obratna sredstva. Knjigovodja: Rojšek T. AKTIVA Predsednik potroš. sveta: Potočan Jelko ZLATARSTVO, TRBOVLJE BILANCA na dan 31. dec. 1959 Upravnik: Eberlinc Marjan PASTV a AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. DOLE PR! LITIJI BILANCA na dan 3L dec. 1959 PASIVA *JP- Postavka Znesek Zap. Postavka Znesek (v 000 din) St. (v 000 din)' A. Osnovna aredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva *• Denarna sredstva osnovnih •fedstev 12.164 1. Sklad osnovnih sredstev 13.090 1.306 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3.800 8- Sredstva skupne porabe J- Sredstva skupne p! švkč i\ tv 000 ln A. Osnovna aredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovn« sredstva 5.734 «. Sklad osnovnih sredstev 7.591 i. Denarna sredstva osnovnih 358 1 Drug! vin osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupni porab. B. Sredstva skupne porabe J. Sredstva skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 3.489 t Drugi vtrl sredstev vkupn* 4. Denarna sredstva skupne porab« 89 porabe - C. Obratna sredstva S. Skupna obratna sredstva 4.446 C. Viri obratnih sredstev J. Sklad obratnih sredstev 8.494 D. Izločena sredstva t Drugi vtn obratnih sredstev - 8. Denarna aredstva rezervnega sklada ln drugih skladov 1 882 D. Rezervni sklad ln dragi sklad 7 Rezervni sklad in Skiad skupne porabe * Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnib sredstev >. Sklad obratnih sredstev 1 Drugi viri obratnib sredstev u Rezervni sklad in drugi sklad i Rezervni sklad tn drug! skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva 4. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga o&slvi Skupaj: Znesek (v 000 dim 1.239 151 157 100 13 331 32 128 2.160 Obrtna delavnica ;e dosegla 4,259,«» celotnega dohodka. Cisti dohodek uporablja predvsem za nabavo novih sodobnejših aparatov, to je za kvalitetne ln hitre storitve. Knjigovodja: Rojšek M. Upravnik: Cerinšek Milan ; E * C* ! £ 5. — Se daleč sta bila od lega, da bi resnično našla zaklad, pa sta se že začela pogovarjati o tem, kaj bosta naredila z denarjem. »Povej mi, Huck, kaj bi U napravil s tvojim deležem, če bi našla zaklad?« — ijKaj? Vsak dan bi si kupil potico In pokalico ln v vsak cirkus bl šel!« — »Jaz pa sl bom kupil nov boben, potem pravi meč, rdečo ovratno ruto In še mladega buldoga!« Začela sta kopati. Pol ure sta delala In se potila, a brez uspeha. 6. — Delala sta še pol ure. Se vedno nič. Huck je dejal: -Tom, ali so zakladi vedno tako globoko zakopani kakor tale tukaj?« — -Včasih, vedno pa ne. Po navadi ne, toda mislim. Huck, da nisva našla pravega kraja.« Tako sta si Izbrala nov prostor in znova začela kopati. Delo je šlo sicer počasi izpod rok, vendar napredovala sta. Ko jima je bilo le dovolj, sc je Huck naslonil na lopato, sl z rokavom obrisal pot s čela In vprašal: -Kje bova pa potem kopala, ko bova tu opravila?« 7. — »Mislim, da bi se lotila starega drevesa, tam na Cardiffskem griču, za hišo Douglasove vdove.« — »Dobro be tako, Tpm. Samo če nama vdova ne bo vzela zaklada. Na njenem svetu je.« — -Kaj še, Huck- Morda bo že poskušala, toda kdor najde enega izmed skritih zakladov, je njegov.« — Nadaljevala sta delo. Toda kot poprej, tudi tokrat brez uspeha. Takrat pa Tomu šine misel: -Huck, kako sva neumna! Delala sva zaman. Ponoči se morava vrniti. Ali boš lahko prišel?« 8. — »Mislim, da!« — Po domenku sta skrila orodje v grmovje. Huck je prišel ponoči mimo hiše in zamijavkal. To je bilo znamenje za naša iskalca zakladov. - Ob določeni uri sta hila dečka na mestu, toda noč je bila (emna. Tesno jima je bilo pri srcu in le malo sta govorila. Končno se jima je zdelo, da je že polnoči. Zaznamovala sta kraj, kamor je padala senca žive veje in začela kopati. Upanje je naraščalo, toda znova in znova se ju je polaščala malodušnost. Delavska univerza v Trbovljah bo v kratkem pričela S t ’ . ji angleškega in francoskega jezika (začetnimi In nadaljevalnimi). Vsi interesenti za angleški al' francoski tečaj se naprošajo, da se čimprej priglasijo na upravi Delavske univerze (Trg revolucije 11 ali na tel. številko 80-288). Delavska univerza Trbovlje KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE razpisuje delovno mesto visokokvalificiranega AVTOMEHANIKA Pogoj: kvalifikacija VKD in praksa. Prednost imajo kandidata, vešči popravil kmetijskih strojev. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje po dogovoru. - Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom strokovne izobrazbe in prakse dostavite na upravo KZ Brežice. Televizija SREDA, 7. decembra BEOGRAD: 18.00 oddaja za otro* ke: »Sestanek ob šestih« — ig.4( »Svet v znamkah« — film — 19.00 »Cas, ljudje ln dogodki« — 20.00 TV dnevnik; ZAGREB: 20.16 TV reklame; BEOGRAD: 20.30 TV magazin — zabavna oddaja — 21.30 Portreti ln srečanja: »Sestanek s Olivero ln Radetom Markovičem. ČETRTEK, 8. decembra ZAGREB; 9.00 TV v loti; LJUBLJANA: I8.00 Razgledi za mladi svet; »Mesec pripoveduje« — 18.30 TV film lz serije Interpol 1 »Trije ključi« _ 19.00 Poljudnoznanstvena oddaja — Stare kul- I ture — III — 19.30 TV obzornik — 20.15 TV kiosk — 20.30 »Poznal svoj domači kraj« — Prenos is Kopra. PETEK, 9. decembra BEOGRAD; 20.00 TV dnevnik — 20.15 TV o filmu — 20.45 Program Jugoslovanske kinoteke. SOBOTA, 10. decembra LJUBLJANA: 18.00 Otrolka Igra »Izlet« — prenos Iz Kranja — 16.45 Film li serije »Nevarnost Je moj poklic«; BEOGRAD: 20.08 TV dnevnik; ZAGREB: 20.15 TV reklame — 20.30 »Krokodil« _ satirična oddaja — 21.30 Film ts serije »Cahnonball«, NEDELJA, 11. decembra LJUBLJANA: 9.30 Kmetijska oddaja — 16.00 Serijski film »Lat. sle« — Popoldne prenos iportne-ga dogodka — 18.30 Plesna šola; BEOGRAD: 20.00 Sedem dni — 20.30 »Človek s proge« — potiski Igrani film. PONEDELJEK, 12. decembra ZAGREB: 19.00 TV pregled; — BEOGRAD: 19.25 Znanost ln tehnika — 20.0o TV dnevnik — 20.U Tedenski športni pregled — 20.30 »Balada o mesecu potepuhu« TV drama __ prenos. KINO KINO -DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 7. in 8. decembra s’ovenski film »TRI ČETRTINE SONCA«; 9.—12. decembra amer. barv. cin. film -SONCE ZOPET SIJE«; 13.—15. decembra italijanski film »POPLAVE STRAHA«; 16.—19. decembra ital. film »GENERAL ROVE-RE«. KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«; 7. decembra ameriški barv. cinem. film »VOZOVI NA ZAHOD«; 9.—12. decembra — franc, film »PRECEP«; 13. in 14. decembra amer. barv. cin. film »ZELENI OGENJ«; 15. do 19. decembra nemški film »DEKLICA ROSE-MARIE«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« v Trbovljah: 10. in 11. dec. mehiški film: »UKRADENA SREČA«; 17. in 19. decembra jugoslovanski film »SKOZI VEJEVJE NEBO«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 1915, v ponedeljek ob 17, za mladino v nedeljo ob 15. uri. KINO »SVOBODA II« V Hrastniku«: 7. in 8. decembra ital. barvni VV film -LJUBEZENSKO NAGOVARJANJE«; 10.—12 decembra amer barv. QS film -POSLEDNJI VOZ«; 14. decembra ital. film: »GENERAL OD ROVERA«; 15. decembra jug. film »TRI ANE«. LEPA BOLNIČARKA IN »ROLLS ROYCE« Lepa italijanska bolničarka Tatjana Sonzini se je pripeljala z vlakom na postajo »Vic-taria« V Londonu. Hotela se je odpeljati s kakim, javnim avtomobilom in pri tem zagledala neki »Rolls Royce« in sedla vanj. Toda že v istem trenutku so se pojavili policaji in Tatjana, ki ne razume dobro angleščine, je le s težavo razumela, kaj so ji dopovedovali. Končno je vendarle zvedela: Rolls Royce je bil last princa Filipa Edinburškega. PLAČAL BO 600 MILIJONOV DIN GLOBE Trgovec Vero Bratt; iz For-lija bo moral plačati okrog 600 milijonov lir globe zaradi protizakonite trgovine s tekočim gorivom. Tako je razsodilo prizivno sodišče v Bologni, ki je s svojo razsodbo potrdilo obsodbo sodišča iz Reggio Emilie, ki ga je obsodilo na globo 476 milijonov lir in na 126 milijonov lir za odškodnino, ker je »uporabil v druge svrhe« — ne pa za kmetijske — 7455,75 stotov petroleja in 8.352 stotov gazolina. 4.940 PORODOV V 37 LETIH Kdo v Trbovljah ne pozna tovarišice Pavle Baloh, babice, ki je delala 37 let in je pred dnevi odšla v zaslužen pokoj. Kolektiv sindikata zdravstvenih delavcev ter uprava Zdravstvenega doma v Trbovljah sta ji j»riredJla poslovilni večer in ji ob tej priliki izročila primerno •pominsko darilo. V NEMČIJI NAJVEČJA POTROŠNJA ŽENSKIH NOGAVIC Po globalnih računih porabi nemška žena nad 15. letom starosti letno povprečno 13 pa- rov nogavic, kar je naj večja potrošnja na svetu. Industrijski viri podrčtavajo, da je bila potrošnja nogavic na glavo v letu 1959 v Kanadi 12.7 para, v ZDA 12 in v Angliji 11 parov. Velik porast potrošnje v Nemčiji je predviden tudi v potrošnji nogavic za moške in otroke, ki se bo letos baje povečala od 4.2 na 5, oziroma od 7 na 11 parov na osebo. ORJAŠKI KROMPIR Na posestvu Petra Obradoviča, zidarja iz vasi Kameno, pridelujejo že štiri leta neobičajno velik krompir. Letos je Peter izkopal iz zemlje krompir, ki je bil težak skoraj kilogram in pol. Redek primer krompirja je poslal Peter v dar prodajalcu To-dorju Bošnjaku iz Herceg Novega, v čigar prodajalni stalno kupuje seme za to vrsto krompirja, pri kmetovalcih znanega pod imenom »beli krompir«. JUGOSLOVANSKA PODJETJA V SUDANU Monterji tovarne strojev in naprav za predelavo usnja »Ko-stroj« iz Slovenskih Konjic so te dni odpotovali v Sudan, kjer bodo začeli vgrajevati stroje v . tovarni za predelavo usnja. To tovarno grade jugoslovanska podjetja v Kartumu, gradnja pa se finansira iz kredita, ki ga je Jugoslavija odobrila Su- danu za to in. še nekaj drugih tovarn v okviru načrta izgradnje sudanske industrije. Gradnja tovarne gre h kraju. Zanimivosti iz znanosti in tehnike Ameriške inženirje je mogoče še bolj kot vest o sovjetskih sputnikih zabolelo sporočilo, da Rus; ne zabijajo pilotov v rečno dno s težkimi ovni, marveč z vibratorji. 2e dolgo je naimreč znano, da se predmet pogrezne v pesek do šestkrat hitreje in z manj uporabljene moči. če ga močno stresemo. Znanstveniki na princetonski univerzi so z velikim zanimanjem gledali iilm. ki so jim ga predvajali Rusi. V njem so pokazali. da je mogoče spraviti žogo za golf z neznatnim tresenjem na dno v zvrhani posodi peska. Avtomatizacija izdelav Strojna tovarna Trbovlje, ki je sprejeta tip domačih jamskih stojk in dosegla z njim v proizvodnji lepe uspehe, se je povezala tudi s poslovnim združenjem »Avtomatizacija« za izdelavo kompletnega projekta za popolno avtomatizacijo izdelave jamskih jeklenih stojk. JEŽ PODRL KOLESARJA Kolesar Bratislav Obradovič se je peljal na svojem kolesu po starem selu pri Veliki Plani. — Mrak je bil popoln in kolo brez svetilke. Naenkrat je kolo udarilo v nekaj trdega, zračnica je eksplodirala im kolesar se je na-mah znašel v jarku zraven poti. Violina, stara 327 let Viojino, ki jo ima Branislav Cabdarič v Somboru, je izdelal že leta 1633 znani italijanski mojster Nicoila Amatti, učitelj slavnega Antonia Stradivariusa. Ni-colo je na violini zapisal; »Nico-lous Amattis fecit in Cremona 1633«. Po mnenju nekaterih glasbenih strokovnjakov predstavlja ta violina redkost in ima veliko materialno vrednost. Ko je vstal in prižgal žepno svetilko, je bil Obradovič zelo presenečen. Na zračnici je visel večji jež. OBLEKA IZ PAPIRJA Nov postopek v izdelovanju in impregnaciji papirja, ki so ga odkrili v Ameriki, omogoča izde-Lavo cenene in praktične obleke, ki jo je moč desetkrat nosili, nato pa se odvrže. Po svojem zunanjem videzu je obleka iz papirja takšna, da se sploh ne razločuje od volnene ali bombažne obleke. Prve serije te obleke so vzdržale poskuse in zato bodo kmalu začeli izdelovati velike količine. Itazen oblek bodo izdelovali iz tega novega papirja tudi klobuke, spalne vreče in kopalne obleke. M .1. fmm . ELIZABETH TAYLOR V FILMU »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI« Gospodorske vesti MEHANIZACIJA KAMNOLOMU \ Vrednost izvoza okrasnega kamna iz Jugoslavije bo dosegla letos kakih 280.000 dolarjev. Iz kamnolomov so, oziroma še bodo odpeljali letos kakih 20.500 kubakov okrasnega kamna. Povpraševanje tujih kupcev po jugoslovanskem okrasnem kamnu, s katerim so obložena mnoga poslopja na svetu — na pr. dunajska Opera — je zelo veliko. Toda delo v kamnolomih je premalo mehanizirano in zaradi tega ne morejo ustreči željam tujih kupcev. V prihodnjih letih bodo zaradi tega mehanizirali kakih 15 večjih kamnolomov. TUDI Z AVSTRIJO BO POVEČANA BLAGOVNA IZMENJAVA V medsebojni blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Avstrijo so bili letošnji uspehi znatno boljši od lanskih. To potrjuje že sam podatek, da je vrednost blagovne izmenjave v letošnjih 9 mesecih večja kot v vsem lanskem letu. V devetih mesecih je znašala vrednost blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo 14.872. lani pa v vsem letu 14.159 milijonov din. Blagovna izmenjava med obema državama je v letošnjih devetih mesecih za 4,7 milijarde din večja kot lani v istem času. Žveplena kislina v JUGOSLAVIJI V Boru bo kmalu dograjena tovarna žveplene kisline, ki bo v drugem četrtletju prihodnjega leta začela poskusno obratovati. Ta tovarna z letno zmogljivostjo 230.000 ton žveplene kisline, bo porabila kot surovino odipadlo žveplo, ki je doslej izpuhtevalo z dimo-m iz topilniških peči in dolga leta uničevalo rastlinstvo bližnjih vasi ter ogrožalo zdravje prebivalcev. Ze leta 1962 Jugoslaviji ne bo treba več uvažati kisline. PRED DNEVI SO ODPELJALI s posebnim vlakom dz Zagreba iz podjetja »Rade Končar« v Sovjetsko zvezo drugi del pošiljke 180 transformatorjev - v vrednosti 320.000 dolarjev. združeno podjetje »Daima-cija-eement« namerava zaprositi na naslednjem natečaju Jugoslovanske investicijske banke za 5 milijard 300 milijonov dinarjev kredita za rekonstrukcijo in prehod na proiz.vodnjo umetnega cementa. Po rekonstrukciji bi se povečala sedanja proizvodnja od 430 tisoč ton navadnega cementa na 750 tisoč ton umetnega cementa. DVE VRSTI TARIF ZA PTT bosta v veljavi že v najkrajšem času. Tarifi bosta ločeni za splošne storitve, ki jih bo določila skupnost jugoslovanskih PTT podjetij v sporazumu z Zis, in krajevne tarife za tisti del storitev, ki se začno in končajo na ozemlju enega podjetja. Krajevne tarife bodo določali delavski sveti PTT podjetij v sporazumu z ljudskimi odbori. LETOS JE BILO V JUGOSLAVIJI odprtih 17 novih fakultet, katerih skupno število se je s tem zvišalo na 77. To je za 57 fakultet več, kot jih je imela Jugoslavija pred drugo svetovno vojno. TOVARNA »CELULOZE« IZ MEDVOD se pripravlja na razširitev svojih obratov in modernizacijo proizvodnje v papirnici na Goričanah. Na površini 77.000 kvadratnih metrov bodo zgradili nove objekte, celotna vrednost gradbenih del, ki bi morala biti končana v treh letih, pa znaša 800 milijonov din; skupno z opremo bo nova investicija znašala 3 milijarde dinarjev. PRED SODIŠČEM Sodnik: — Obtoženec, ali ste poročeni? Obtoženec: — Ne, tovariš sodnik, toda plavo oko imam od nekega prijatelja! UŠTELA SE JE — Stric, ponoči se mi je sanjalo, da si mi dal pet tisočakov — je zvito rekla nečakinja stricu. — Prav, kar imej jih! V KAVARNI — Tu je vaša kava — reče natakar —' posebna kava s Kube! — Zaradi tega sem tako dolgo čakal nanjo, ker ste šli tja ponjo, pa so vas še Američani ovirali — je odvrnil gost. SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA \ RUDAR : TRIGLAV 4:1 (2:1) Rudar: Krajšek (Zagorc), Zibret, Deželak Bostič, Sorel, Breznikar, Gradišek, Irt, Knavs, Jerše, Opresnik. Triglav: Dagarin I., Dolinar, Finžgar, Mesarič, Perkovič, Lekič, Dagarin II., Krašovec, Stu-lar Fr., Stjular J. V začetku je bila igra obeh naspro-tnikov hitra in enostavna, z močnimi streli na gol. tako da sta imela vratarja precej dela. Toda Rudar je kaj kmalu dosegel svoj prvi zadetek. Stredec je bil Zibret iz enajstmetrovke. Od tu naprej so imeli pobudo domači in v 15. minuti vodili že 2:0, in to z golom, ki ga je dosegel Jerše. Gostje so se omejili bolj na obrambo, toda njihovi hitri napadalci so nekajkrat nevarno napadli. Tako je Stularju voley udarer v bližini Rudarjevih vrat uspel in vratar je moTal po žogo v mrežo. Drugi del se je po mnogih nesrečnih za-pletljajih tudi končal z zmago domačih. Dosegli so dva gola, katerih strelca sta bila Jerše in Irt. Toda po ugodrtih prilikah sodeč, bi moral biti rezultat precej večji, saj je ostalo nekaj skoro stoodstotnih priložnosti neizkoriščenih. Tako tudi kljub prepričljivi zmagi gledalci z zadnjo tekmo jesenskega dela na domačem igrišču niso bili v celoti zadovoljni. Sodnik Hren iz Maribora je bil pri odločitvah prepočasen, ni upošteval prednosti in slabo sledil igri. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Triglav z 2:1. DRUGO MESTO ZA RUDARJA NAFTA : RUDAR 1:4 (0:3) Zadnje kolo jesenskega dela slovenske conske nogometne lige sicer ni bilo pppolno, toda jesenski prvak je poznan in prav tako je oddano častno drugo mesto. Prvi je »Maribor«, ki je v odločilni tekmi v Ljubljani Krimu odnesel točko ter bo tako z boljšim količnikom pred Rudarjem prezimoval na naj višjem mestu. Rudar je z zmago v Lendavi svojemu izkupičku dodal že dve točki, toda izkupiček jesenskega dela zadostuje samo za drugo mesto predvsem zaradi slabšega količnika. Zanimivo je to, da sta Maribor in Rudar v tem delu prvenstva dosegla enako število golov. Zal se je pa Rudarjeva mreža večkrat zatresla (6 prejetih golov več kot Maribor) in tako lahko spet enkrat občutimo, kako važni so goli. Vsaka točka in vsak prejeti in dani gol. Rudar je imel še pred dobrim mesecem res idealno priložnost za osvojitev naj višjega mesta, toda »nesrečni« poraz s Slovanom je vplival na končno razvrstitev samo toliko, da danes, ko govorimo o Rudarjevih uspehih, ne moremo višje kot do drugega mesta. Res je, da je bil položaj revirskega zastopnika v republiški konkurenci na začetku jesenskega dela preoej slabši in verjetnosti, da bi še lahko resno vstopil v borbo za najvišje mesto, je bilo spričo prikazanih mlačnih in neborbenih tekem dokaj malo. Toda moštvo se je naenkrat prerodilo in spet so njegovi konkurenti imeli opravka z resnim nasprotnikom, ki nerad odstopi točke. Takšen tempo bi moral Rudar zdržati do konca. Sicer pa naj bi bila to dobra šola za bodoče, saj bo drugi del prvenstva za Rudarja nedvomno težji od pravkar končanega jesenskega dela. V Lendavi sta moštvi nastopili takole: Klarič, Kepe. Lebar, Matičič, Varga, Bačič, Simen-ka. Pintar, Poselel. Kulčar in Horvat za domače, za Rudarja pa: Zagorc, Pristov, Deželak, Bostič, Sorel, Breznikar. Irt, Knavs, Zibret in Opresnik. Prvi polčas je bil Rudarjev. Bili so mnogo boljši tako da bi bil izkupiček tega dela - 3:0 lahko še precej večji. Toda Rudar je moral predčasno zaključiti serijo golov zaradi precej ostre in grobe igre domačih, ker pač ti proti tehnično boljši enajstorici Rudarja niso imeli drugega orožja. Tako so domači v drugem delu dosegli gol, ki pa jim je za nadaljnje ostre akcije vlil še več poguma. Rudar je pa po Knavsu dosegel še četrti gol in tako zasluženo osvo-jih obe točki. Za Rudarja so bili uspenši Opre-, sniik, Zibret in Knavs (dvakrat), za domače pa Pintar. Sodnik Janžekovič je svojo nalogo dobro opravil. Mladinci so prvenstveno srečanje v Mariboru z domačim Kladivarjem izgubili z 1:0. Lestvica, ki še ni popolna zaradi neodigrane Rudar II (Trbovlje) : Fužinar (Ravne) 3:2 (2:1); Rudar (Hrastnik) : Fužinar (Ravne) 3:1 (2:1). Partizan-Rudar (Velenje) :’Rudar n (Trbovlje) 4:1 (3:0). Prvo mesto je na turnirju osvojilo moštvo prireditelja — Pa rti a zna-Rudarj a iz Velenja. Nogometaši trboveljskega Rudarja so za osvojeno drugo mesto prejeli lep pokal, Hrastničani p* rudarsko jamsko svetilko. LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA V ZADNJIH TEKMAH PET TOČK ZA MOŠTVA IZ ZASAVJA PROLETAREC : PAPIRNIC AR 4:0 (3:0) Predzadnjo nedeljo so imeli nogometaši zagorskega Proletarca v gosteh Papirničarja iz Vevč. Gostje so bili vse do nastopa v Zagorju najresnejši kandidati za prvo mesto, saj do tedaj še niso izgubili prvenstvenega srečanja. Zato je razumljivo, da je za tekme vladalo V Zagorju precejšnje zanimanje. . Čeprav napadalci Proletarca niso imeli sreče pri streljanju na vrata, so kljub temu kar štirikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Ce ne bi zagorski nogometaši večkrat zgrešili nasprotna vrata, bi bila katastrofa Papirničarja na igrišču v Zagorju še večja. Proletarec je iz te tekme zasluženo osvojil obe točki z goli Blažiča (v 15 .in 30. min.), Prašnikarja (v 44. min.) in Starca (v 67. min.). Sodnik je dobro opravil svojo nalogo; povsem upravičeno bi lahko izključil zaradi ugovarjanja in nešportnega obnašanja še levo zvezo in srednjega napadalca gostov. Za konec še nekaj vrstic na račun nediscipline: po končani tekmi igralci Papirničarja niti niso pozdravili nasprotnike in oBčinstvo, niti niso dali nasprotnim igralcem rok (izjema je bilo le pet igralcev Papirničarja). Gostje iz Vevč niti niso pozdravili sodnika. Sicer pa so Papir-ničarji po tekmi izzivali gledalce in skušali tako izzvati kak incident, da bi tako vsaj z endm samim dejstvom podkrepili najavljeni protest, za katerega se nam zdi, da ni itobenega razloga. RUDAR : JAVORNIK 3:0 p. f. Nogometaši hrastniškega Rudarja bi se morali na igrišču v Hrastniku srečati z nogometaši Javornika z Rakeka. Gostov pa v Hrastnik ni bilo, ker je vodstvo nogometnega kluba Javornik brzojavilo ljubljanski nogometni podzvezi, da igralci ne bodo potovali v Hrastnik, ker klub nama denarja. Tako so zmagali nogometaši Rudarja iz Hrastnika brez borbe 3:0 p. f. SAVA : LITIJA 2:2 Moštvo iz Litije je v srečanju z enajsterico Save osvojilo točko. Kaže, da so nogometaši i* Litije prebrodili krizo, oziroma težave. V zadnjih tekmah namreč nizajo točko za točko sebi v prid. Do pomladi bodo prezimili v prvenstveni lestvici na 8. mestu (kolikor pa v zaostalem srečanju Kočevje : Sava zmaga Sava, pa na 7. mestu). Upati je, da bodo spomladi litijski nogometaši še uspešnejši. GRAFICAR : BRATSTVO 2:1 Gledalci, ki so videli prvenstveno nogometno tekmo ljubljanske nogometne podzveze med Grafičarjem in Bratstvom v Ljubljani, trdijo, da bi Hrastničani lahko osvojili vsaj točko, če bi bili bolj srčni in prisebnejši (saj so zastre-ljali enajstmetrovko). Zaradi poraza, ki so ga sicer poznavalci nogometa v ljubljanski nogometni podzvezi pričakovali, je padlo moštvo Bratstva iz Hrastnika za mesto niže v prvenstveni lestvici. Lestvica po končanem vanja v NPL: jesenskem delu tek- X. Grafičar 11 10 0 1 21:3 20 2. RUDAR H 9 0 2 33:10 18 3. Papimičar 11 8 2 1 18:14 18 4. PROLETAREC 11 6 1 4 18:14 13 5. BRATSTVO 11 4 4 3 21:15 12 6. Kočevje 10 5 1 4 15:15 11 7. LITIJA 11 3 2 6 19:20 8 8. Kamnik 11 2 4 5 14:22 8 9. Duplica 11 2 3 6 16:23 7 10. Sava 10 2 3 5 15:24 7 H. Javornik 11 2 3 6 14:28 7 12. Olimpija 11 0 3 8 7:23 3 (V prvenstveni lestvici ni upoštevana zaosta- le med Sobote in Ilirijo, LESTVICA je naslednja: Maribor 11 7 2 2 28:11 16 Rudar 11 7 2 2 28:17 16 Ljubljana 11 5 4 2 28:12 14 Sobota 10 5 3 2 18:11 13 Krim 11 5 2 4 23:13 12 Kladivar 11 5 2 4 33:21 12 nirija 10 4 3 3 16:12 11 Slovan 11 3' 4 4 27:19 10 N. Gorica 11 3 4 4 20:28 10 Olimpija 11 4 1 6 19:36 9 Triglav 11 2 2 7 20:29 6 Nafta 11 0 1 10 5:56 1 ZASAVSKI NOGOMETAŠI NA TURNIRJU V VELENJU V počastitev 29. novembra - dneva republike — Je bil v Velenju pokalni nogometni turnir, na katerem sta razen nogometašev prireditelja Partizana - Rudarja Velenje in Fužlnarja iz Raven nastopili tudi nogometni enajstorici Rudarja II iz Trbovelj-in Rudarja iz Hrastnika. Rezultati: ParUzatv-Hudar (Velenje) : Rudar (Harstmik 4:2 (2:1), ja lejema oocevje : sava, ki je Dila odigrana zadnjo nedeljo. - Op. uredništva.) (ma) ROKOMETNI TURNIR V RADEČAH Tudi letos ;e TVD Partizan v Radečah dostojno proslavilo Dan republike. Tako je društvo sodelovalo s svojimi oddelki prejšnjo soboto pri slavnostni akademiji, kjer so mladink« prikazale precej spretnosti In lepih vaj na visoki gredi — še več priznanj po so bili deležni najmlajši oicilbani. v nedeljo pred praznikom republike so pa rokometaši prieddli svoj turnir, ki ;e postal že kar tradicionalen. Tudi tokrat je bil pokrovitelj tega turnirja DPD Svoboda iz Radeč, ki Je zmagovalca nagradilo z rokometno žogo. Da bi popularizirali rokomet tudrl v ostalih krajih hrastniške občine, sta bili na to prireditev povabljeni še ekipi i* Zidanega mosta ln Hrastnika, vendar slednje ni bilo. Po pričakovanju je prvo mesto premočne osvojila ekipa iz Radeč, pa tudi drugo moštvo se je dobro odrezalo, saj ;e zasedlo drugo mesto pred pkipo iz Zidanega mosta. Sezon* rokometa Je v glavnem končana in so vse moštva pokazala še kar zadovoljiv rokomet. Podrobni rezultati: Radeče I . Radeče H 14 : 6: Radeče I : Zidani most 24 • ib in R»" deče II ; Zidani most 9 : 4. Največ golov, to Je 17. Je pa dosegel Mrežar lz Radeč. SVER ElVESTRR: Pq o sivi rokavici »Izkazalo se je,« je odvrnil šef, »da je morilec vlomil v oderuhovo bLagajn& in v njej vse premetal. Zanesljivo je nekaj iskal. Cisto jasno je tudi, da je morilec imel oderuhov ključ. Zunanja vrat:a blagajne je odprl s pravim ključem, le v notranji predal je vlomil s silo. Najbrž Jaerven tega ključa ni imel s seboj.« »Zelo verjetna je domneva, da je neznanec iskal menico,« je rekel drugi bankir. »Seveda bo tako.« »Pa še umor je izvršil, da bi se lahko polastil menice...« Bančni ravnatelj je molčal. Sef je še pristavil: »Da, torej je bila menica napačna.« »Razumem vaše pomisleke,« je nadaljeval ravnatelj, »ako je menica v resnici ponarejena, oibstaja nasproti komiisionarju dejansko hud sum.« Sef je prikimal. »Prav to moramo ugotoviti,« je rekel. Bančni ravnatelj je spremljal šefa takoj nazaj k policiji. A še prej je šef telefoniral detektivskemu oddelku in mu naročil, naj pokliče komisionarja Bruuna k zaslišanju. Sef ni dolgo čakal na prihod komisionarja. Komisionar je bil mlajši mož živahnih kretenj 4fn nekoliko nervozen v vsem svojem vedenju. Bil j* skoro čisto plešast in imel je majhne rjave brke ter vodeno modre oči. Očitno je bil zelo nemiren, ko so ga začeli zasliševati. Sef si je zapisal njegovo ime in njegovo starost. Stel je trideset let. »Ali ste že slišali, da je agent Jaerven izginil?« je začel šef. Bruun je postal še nemirnejši. »Ne,« je odgovoril, »o tem nisem slišal še ničesar.« »Talko... Jaerven je izginil že dvanajstega. O tem bi morali vendar zvedeti, saj ste bilj z njim v poslovnih stikih.« Komisionar je prikimal. »Da,« je odgovoril, »z njim sem v zvezi že več let... žal,« je pristavil s vafthom. »Ker je policija domnevala, da je Jaerven mrtev, smo njegove papirje zaplenili.« Sef je vzel iz žepa menico. »Tale papir,« je nadaljeval, »je menica, izstavljena od vas na 30.000 kron. Menica je podpisana od vašega strica konzula in dospela je enajstega, torej v času, ko je Jaerven izginil. Zakaj niste menice rešili?« »Ker mi je bilo čisto nemogoče. Izkušal sem od Jaervena doseči odplačevanje dolga v obrokih, a Jaerven v to ni privolil. Naposled mi je vendar dal podaljšanje.« »Za kako dolgo?« »Do petindvajsetega.« »To je čudno. Ali je Jaerven večkrat dovoljeval podaljšanje?« »Ne.« ^akaj pa je bil nasproti vam naenkrat tako ustrežljiv?« Komisionar se je nasmehnil. , »Saj je zanesljivo vedel, da bo dobil svoj denar.« »Seveda.« Nastal je kratek molk. Nato je šef vprašal: »Ker ste imeli na menici ime svojega strica, bi vendar lahko šli v kakršno koli banko. Zakaj ste se obrnili prav na oderuha? Gospod bančni ravnatelj, vi bi to menico zanesljivo tudi diskontirali. Ali morda ne?« »Vsekakor,« je odgovorili bančni ravnatelj, »tudii če bi se glasila na 300.000 kron.« »Prav rad verjamem,« je rekel šef. »Zakaj ste ŠM k temu zloglasnemu oderuhu?« Komisionar se je vznemiril. Videlo se je, kakor da se njegove misli pečajo z nekaj čisto drugim in čisto nič z menico. »Sel sem k Jaervenu« je pojasnil, »ker sem že več let z njim v poslovnih stikih. Hotel sem mu dati malo zaslužka.« In nasmehnil se je spet na svoj čuden brezupen način. »Kakšne so bile obresti?« je vprašal šef. Komisionar si je segel z roko v lase in njegove oči so dobile mučen izraz. »Sto odstotkov,« je rekel. Sef je zdajci vstal in nekaj naročil enemu izmed navzočih stražnikov Ta se je takoj odstranil. Šefove besede so dobile zdaj oster naglas. »Nemogoče je, da hi bilo tako, kakor vi pravite,« je rekel. »Poslal sem stražnika k vašemu sitriou. Vaš sitnic je zdaj v pisarni in bo gotovo kmalu prjšel sem.« Komisionar je mučno sedel na stol, da bi počakal. »Razumem, da ste zmerom v denarnih težavah« je tako mimogrede pripomnil šef. »Da, to je žal resnica.« »Zakaj vam vaš stric ne pomaga več?« »Saj mi je še,« je rekel. »Ta menica je vendar najboljši dokaz za te Jamči mi za trideset tisoč kron.« Sef ga je hitro ustavil: »Ne verjamem vam. Menica je ponarejena.« V tem trenutku so se odprla vrata in Asbjom Krag je vstopil. Hitn je pogledal po sobi naokrog in ko je opazil mladega komisionarja! ki & je poznal, mu je bil ves položaj takoj jasen. Sef je pokazal detektivu papir. »Tukaj je menica,« je rekel, »ali ne mislite tudi vi, da je ponarejena?' Krag je vzel listino v roke, jo pogledal in jo položil spet na mizo »Da,« je odgovoril. »To je zelo verjetno.« Komisionar se je samo smehljal. »Bomo videli,« je zamrmral. Spet so se odprla vrata in v sobo je stopil star gospod s sivo brad« Bil je konzul Bruun, eden izmed najbogalejših mož v mestu Svojega nečaka ni niti pogledal, ampak je naravnost stopil proti šefi detektivskega oddelka. »Za kaj gre?* je vprašal. Sef je vstal, se staremu gospodu vljudno priklonil in odgovoril medtem ko mu je izročil menico: »Radi bi vedeli, ali je res vaš podpis na tej vrednoti.« Konzul je osupel pogledal menico in nato svojega nečaka. Komisionar je vstal. »Pomisli, stric,« je rekel, »dolžijo me, da sem ponaredil tvoj podpi® Kakšno grdo sumničenje!« Konzul je napravil korak proti njemu, ves tresoč se od razburjenj'1 »Ali je še več takšnih menic? Takšnih, na ta način namreč?- J1 zasikal skoro hripavo. »Ne, stric.« , »Dobro, gospodje, dobro, menica ni ponarejena.« Vrgel je listino na mizo in hotel oditi. Sef po ga je zaprosil, naj še ostane. »Rad bi vašega nečaka še nekaj vprašal. Agent Jaerven je izg*n’ dvanajstega zvečer. Najbrž je bil tega dne umorjen. Gospod komisi«1^ ali nam lahko natančno in zanesljivo poveste, kaj ste tistega dne ^ osmih zvečer dalje počeli in kje ste bili? Vi veste kateri dan misli«174 »Da.« »Bodite torej tako prijazni in povejte nam.« Mladj mož je zdajci močno pctoledcl. , Nekaj trenutkov je vladal popoln molk. »Ne,« je rekel, »tega ne morem storiti.« Bančni ravnatelj je skočil s stola. , Konzul je strmel v svojega nečaka z velikimi, široko odprtimi °ČTflt' Sef se je približal mlademu možu. »Torej vas moram zaradi suma umora prijeti,« je rekel sočutn« obenem zelo resno, Pri vratih pa je mirno stal A^bjSm Krag, sloveči detektiv. Cu^ nasmešek je bil okrog njegovih ust. »Kako slepi so lahko ljudje,« Je menil. (Dalje prihodnjič’1