Politični ogled. DRŽAVA SHS. Vlada je sklenila Radiča takoj zapreti, ko se vrne ter ga soditi v Beogradu. S tem bi ga rada ustrašila, da se ne bi vrnil in da bi v njegovi odsotnosti imela proste roke na Hrvatskem, kjer upa s pomočjo enega dela hrvatske gospode razbiti in pireokreniti politično stališče fiirokih mas. Pomcžno delo za po povodnji prizadete kraje je vlafla odstopila *Rdečemu križu«, kateremu bo pomagal poslanski odbor. Od Jugoslovanskega kluba je v tem cdboru poslanec Sušnik. Pristaši pokojnega Protiča so v Beogradu zborovali in sklenili, nadaljevati s pokretom neodvisne radikalne stranke ter izdajati svoj list t ozirom na razdrapane rarmere v <adikalskem kluba _ S«^ skupščine so cdgodene in se bodo najbrž začele Se le po pravoslavnem novem letu okrog 16. januarja. VOLITVE V GRCUL V nedeljo so se nepričakovano mirno izvedle volit\re v Grčiji, pri katerih so dosegli pristaši btvšega vladne^a predsednika Venizelosa vdike uspehe. RAZMERJE MED NEMCUO IN FRANOJO ;e je precej zboljšalo, ko je nastopil nemško vlado državni karvder Marx. Nemški kancler je Franclji sporočil, da želi začeti z njo resna pogajanja in imenovati za Pariz pcslaaika. Francoska vlada pogajanj ne odklanja in je očividno veliko mehkejša, kakor preje. Pogojanja bi se tikala upostavitve gospodarskega stanja v Porenju in Poruhrju, kjer pa francoskc-belgijska okupacija v eni ali drugi obliki ostane, dokler se reparacijsko vprašanje ne reši v celoti. Francija tudi ne bo podpirala separatističnega gibanja .v Porenju, je pa zato, da dežela dobi svoj avionomni štatut in hoče imeti svojo mejo zavarovano proti morebitnemu napadu. — Francoski pogoji niso nesprejemlji^i, seveda so v marsikaterem oziru težki. Zlasti se Nemčija upira obnovitvi delovanja mednarodne kontrolne komisije nad Nemčijo. Nekateri mislijo, da hoče Francija skleniti z Nemčijo ugoden dogovor, da postavi morebitno vlado Macdonald—Lloyd George pred gotova dejstva. Drugi pa menijo, da vodi Poincareja ravno cth na izpremenjeno smer v Angliji do večje dobrohotnosti napram Nemčiji. CELO RUMUNIJA PRIZNAVA RUSIJO. Listi iz Bukarešte poročajo, da je rumunskn vlada predlagala ruski sovjetski vladi srporazumno konferenco na Dunaju, kamor naj bi obe vladi odposlali svoje zastopnike. Ruska vlada je predlog Rumuske odobrila in avstrijsko vlado poprašala za dovoljenje takega sestanka. Rumunska je pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Rusijo. Za pogoj obnove diplomatskih zvez pa stavi Rumunska zahtevo, da sovjetska vlada prizna aneksijo Besarabije od strani Rumunske. DELAVCI PRI PROTIDELAVSKl STRANKL Iz Ceršaka pri Št. Ilju v Slov. gor. poročajo: Čujte, g. urednik, noši ubogi fabriški delavci so organizirani pri demokratski stranki dr. Zerjava. Ali se no smejite? Smejati se mora ves svet Saj se celo krave v celem Št. Ilju smejijo. Demokrat pa delavec, to je ravno tako kot ogenj in voda. Demokratska stranka je meščanska stranka, stranka kapitalistov, krščenih judov, goljuiov, bankirjev, izvo^ničarjev, liberalnih odvetnikov in liberabiih učiteljev. Kako pridejo v to družbo ubogi delavci? Demokratska stranka je velesrbska, ki hoče vse posrbiti, ki boče in stremi po nadvladi Srbov, ki je ustvarila centralizem, ki podpira belgrajsko, gcljufivo bando, ki izžemo Slovence in jim pije kri, ki je zagrešila, da nem Slovencem tako slabo gre, ki hoče slovensko pleme uničifi. Kako pride v to družbo ubogi slovenski delavec? Demokratdca stranka je skoz in skoz liberalna. smeši katoliške duhovnike, grdi katciiško Cerkev, imenuje dobre kristjane klerikalce, farške podrepnike, tercijalke itd. itd. Demokratska stranka je prctiverska stranka, hoče kateheta izgnati vr. šoler dela za protiversko šolo, je proti svetosti in nerazdruženosti zakona. Kako grdo piše ta stranka v »Uniji« o papežu, o katcliških praznikih itd. Demolrratska stranka dela za pravoslavno srbsko cerkev. Kako mcre biti katoliški delavec, ki hodi v cerkev in k spovedi, član te stranke? Demolrratska stranka je protidelavska stranka. Kdaj pa so bili bopati bankirji, izvozničarji in advokati za uboge delavce? Demokrntska stranka je neštevilnokrat dokazala, da je proti interesom dplavcev. Ona je ustvarila zakon o zaščiti države. Po tem zakonii, ki so ga skovall demokrati, se ne sme delavec geniti, ne sme nikdar štrajkati, če je še tako slabo plačan. Če ga tudi bogati fabrikant tako izkorišča, tiho morn biti, drugače ga zaprejo v kajho kot protidržaven element. Za sveto voljo božjo, kako more biti ubogi delavec pri tej stranki? Demokratska stranka je nesreča za Jugoslavifo, zato je tudi nihče ne mara. Pri zadnjih volitvah je dobila v Sloveniji samo pol posla»ca v Ljubljeni. Zdaj pa v zadnjero času zapuščajo tudi meščani, trgovci v mestih in na deželi knr tnnnoma to stranko. Tudi učitelji gredo k radikalom. Nihče torej ne bo pri tej stranki, razen ubcgi delavci v CeTŠaku in njihov ubogi general. Pri zadnjih volitvah v Avstriji niso dobili demckrati niti enega noslanca. Cel svet jih zapušča. Samo iibogi delavci v Ceršaku se dajo od te strenke farbati. Delevec, ki je pri domokretslci stranki, je podoben telctu, ki pristopi k mesarski zadrugi ali Icuri, ki drži z lisica, ali miši, ki drži z mačko, ati mački, ki drži s psom. Naše pridne delavce v Ceršaku je na led spravil neki obskumi Hercog, o katerem vobče govorijo Ijudje, da mu precej manjka, da ima zavreto kri. Ta Karlček je bil etikrat Orel, bil je pri krščanski Slovefkskl ljudski stranki, potem je bil Radičevec, potem republikanec, zdaj pa ft kraljevsko meSčanski buržoazijski demokrat. Menja svoje mnenje kot žid svojo robo. Ni ga resno vzeti. Ubogi siromaldr ki gredo temu človeku na Umanice! Nekaj se jea rvad Zebotom in nad celim svetcm in še nad par vasi navrh, pa ne ve zakaj. Hoče pač kl|ubovati kot kak čmerrkav otrok. Kerlček, boš že postal zopet ponižen! Bog ne pusti drevo rasti do neba. Samo rečemo ti: Žebot je najbolj priljubljen in najdelavnejši poslanec cele Jugoslavije, ki mu nisi ti vreden Jermenov od čevljev odvezati. On |e dobil pri zadnjih volitvah največ glasov v Sloveniji, če si ti siromaiek revno proti njemu delal. MARD5ORSKA POROTA. Posil&tvo. Dne 12. decembra se je zagovarjal pred poroto 18Ietni mesarski pomočnik Bcnifacij Bo»šl iz Ploderšnice ra« di hudodelstva posilstva. Ko se je vračala dne 12. sept t. 1. dclavka Marija S. z dnine domov, sta jo povabila Bohl in njegov tovariš na kozarec vina v gostilno Peklar. Ko je S. odšla iz gostilne, je šel Bohl za njo ter jo v bHžinj njenega doma napadeL Zamašil je je usta m jo nato posittl. Po dejanju je zbežal z doma ter se dalje časa skrival. šele dne 29. sept. so ga orožniki zasačili v Zg. Cmureku. Porotniki so vprašanje posilstva zanikali, nakar je bil Bohl oprcščen. Zločin, odkrit po 12 letih. Roza Trop je stala že pri jesenskem zasedanju pred porotniki, v svrho natančnejše ugotovitve pa je bila takrat razprava preložena. Obtožena je, da je pred 12 teti dne 16. avgsta 1911 zažgala županu v Obrežu, g. Ivanu Ravšl, gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal z živino in krmo vred. Dejanja je bil prvctno osumljen slaboumni Alojzij Kolarič, čcgar sorodniki pa so takoj dokazali njegovo nedolžnost. O zadevi potem celih 12 let ni bilo sli-. šati več besede. Dne 14. juruja 1923 pa je Ana Dogša ovadila svojo sestro Rozo Tiop, da je ogenj pri Ravšlu ona zanetila iz maščevanja, ker je bil Ravšl kot župan v pra\"di zaradi ločitve zakona z njenim možem Francem  Tropcm na moževi strani. Tro-pova je takrat tudi prcsila svojo sestro, naj tega nikomur ne pove in Dogševa je v resnici molčala celih 12 let Da pa je prišel zločin končno le na dan, je vzrck ta, da je prišlo med obema sestrama do prepira zaradi preužitka. Po izpovedl Ane Dogša je  njena sestra Tropova zažgala gobo, jo zavila v papir in vrgla potem v podstrešje Ravšlovega gospodarskega poslopja, ki je takoj zgorelo. Pri pcnovni porotni obravnavi so vnovič zaslišane priče izpovedale za obdolženko obtežilno, nakar so jo porotniki spoznali za kiivo. Senat jo je obsodil na osem let težke ječe. Stara »atinska bratca sta Frkierik Codec iz Male Nedelje in Ivan Pistotnik iz Okonine. Bila sta že večkrat kaznovana, toda delamržnost in naklonjenost do tatvine ju še ni prešla. Do jeseni sta s^dela v zaporu, tcda amnestija ju je osvobodila. Komaj sta bila svobodna, sta že začela s starim rokcdelstvom. V noči od 9. na 10. oktobra sta v Prebukovju ukradla posestniiku Juriju Ajdu vola, ga odgnala v Krapino in ga tam prodala. Izkupiček sta kmalu porabila, pa sta radi tega zasnovala novo tatvino. V noči cd 22. do 23. oktobra t 1. sta ukradla posestniku Francu Križan v Kokoričih v ljutomerskem okraju dve kobili, posestniku Josipu Heriču iz iste vasi sta pa izmaknila voz in qpremo ter se nato odpeljala zopet pr.ti Krapini, kjer sta pa bila aretŠrana. Na razpravi sta krivdo priznala, nakar je bil obsojen Godec na 5, Pistotnik pa na 6 let ječe, Nevarni tatovi '"'"*' so pekovski pomočnik Ivan Straser iz Pobrežja, monter J. Pras iz Slov. Bistrice in Jakob Kidrič, ze sami steri znanci scdišča, kjer so že večkrat sedeli. Jakob Kidrič je v poletju kot kaznjenec pobegnil iz mariborske jetnišnice in med tem časom izvTŠil več tatvin. Dne 4. septembra je pa vlomil z ostalima dvema tovarišema v stanovanje dvornega sodnega svetnika g. Fona, kjer so odnesli ronogo obleke in dmgih stvari v vrednosti 200.000 kron. Blago so prodali, z izkupičkom pa veselo živeli, dokler jih ni zalotila roka pravice. Porotno scdišče je obsodilo Kidriča na 6, Frasa na 7 in Straserja na 5 let težke ječe.