V Gorici, dne 29. oktobra "1897.
Te&y XXVII.
Soča"
izhaja vsak potek o poldne in velja s  prilogo   ..Gotpt^arski lUf vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dara  poSiljana:
vse leto.....gld. 4-tO,
pol leta.....,    2-20,
četrt leta       ....     ,    1-10. Za   tuje   .iežele  toliko  več.   kolikor  je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se-oglase pri upravnišivu.
„FHB3rec"  izhaja   vsakih  M   dnij  v^ak   drujri  torek   in velja za celo leto SO kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu Iti stranij. Kadar je v petek praznik, izidela tista ž« v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
in .POSLANICE" plačujejo se za petstopuo pelit-vrslo: 8 kr., Se ae tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaSnicein pri Pij tnu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, 'naročnina in reklamacije pa upravnistvu .Soče". — Neplačanih pisem urodniStvo ne sprejema.  -~   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo jo v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj   in   odgovorni   urodnik Vinko   Levičnik
, Bog- In narod!"
Lahonska drznost
.t !
Iioj /it sliitm-ko ljudsko šolo » Gorici.
/     ..»»m M -   n.i   imSm,»,n \ i!i.
(KI 'I (. < Hllifl-t.OI -opMVm. /Ir'(/iu.; H|(J •-(•[JI II i (i i '( (. / • ( \ U 'U I ll. / .IvOi.lIl, •i ji »j I .11 l ii/. i i '! /i «v»h K .;>» pln-mj, ll'..Ml. |ll ./(I '.I. ... r I -Ml. (M. \. Mili pl.c       < V M    i   t.ril ti M l.l   -l lillU   UJ.      •.S,iP.l-ll>
I, S-iv-     -..'r     ',       ,      h        1,   ll'     i           ,   .1   \.,.|,|
sil»   171. (IW| j.iM-i rirk.i/, di |o šola notnima. Op   poi ) Tol.i s 1 o v e II s ki   li ti j—
<.k.n i, t iko praajaLi-Jm.siač L< iiassi. s |i>iii Ih-o ln.i zadovoljili, tuuvoi so hoteli, il.i lin stihi oh. iii.i puv/aine »s abo/iiatio" Mo-r"eo -olo / \s,.'i>i i.uhkalnum /ulji u.it. Ij-sk..M o-.nl) i tu l »ko v/dl/Mje nt s\oe -tin-M' ogi. .«i> slovensko .vita'1,0. /do st) -• ti ,liii«-kau" pntimli na .i ni-dei-dvo lu* pi.guvit m s! iii-oni, n i| mi' jioOj« ,o s\o|ih uiti k v to medlim -.nlo. Dosi.-h mi svo) na-ii.i i.. O^Iis.io m' .• Ii ju I uči m t v m šola -i - moi tli din it. mm mina l^lli. z i-^ , ,j, ju', t ' |'i<li aii uh [ioni ui|k ui|.i uun<ov. Mniislei-j j sivo |». je / mllokoin / rine |l, riuonibr.i j ls«r, i| J'H..M, -mi iy.i\ni odbilo. wik1.ii | pi iz o.'.., ,1. , |.os|.|.e le /a AiCaMio , , ,, \ ' t'J»« 1» |.n hmio m rii inoia obuna pn-, .,,. , , , (t *..t<ti ilnir*e imunim m> jiio-lou, .mi jo ,r vii , ' l''-1' l,"l' pn-ihh ik*i km ij-kini pol no , ,,f,     s      , j i,   '              M>-.'lil  nI., iin  s.    |.    piotl    temu    m.lil-
ili /«>J • t  «lriu!i   J      'M-ki 'UM   ll'v   /11   pll!ll/ll l lil ll l|Vts l   Upi IV110
',    , t   ,| ;,(„   k   j -iilho,   k. tih)  ie /  i.w.oill)(i /  »lu.   iS    le-
,,       ,  v.iiti.j1' a ii i Ive. -i   .Ms   i,i,\.i|uiio imiii-
.i     .    ,o t, v  '    !> >  ki t.ki/ / n uli pum m ki nirM pu-tii|)iii|.i.
¦»•«'>   m I   t*   -               Mm d hi pi    «    •    (val   . inii.lala.   lili
•   '     N '    ."      O   (    <<l   i i i        pniii,!.i)    lil    lipi.iMlil      mil u     |i
"    '<(•'   ^   «.     ne  ti. i oViui   piu tli   iii'ii'iio   inntiMi r ho,
in   h t.vi    k <\iiii,o    T nI i   ti   ptn iii.i    m
l     i        %  11! ii,,!     ll i  H-ii    ni,  p i    pa   |i'   linlii^lel-.lwi   nilie-
,<      i   ,    .  r,   ,  .Imo.  <h   ,1,-1,1   i,m ,|,:i  oli.mi/i   iov    luiNko
>\          ;»w,'i  !i-   '    i'i    [..p'1-.tili    pio Ime   il.iii .im ki     IpiiUke
l.i             .i-i     >.'•'   v   II*. I   p\l.rl,'.    lu    -i     III.   lin    Ohlllll
ipn...   k.'« i   n     i «»riie f.    ikiiii.ii   ^kluie im-lm  Ai-lop \
i    !   uu   otp   1-   ,     -t   JU. .A/    lS'll. ,   lil   M-   lih   llkl/ll,   loili   ¦•
,     i, ».   i   i-  • |ii,i'.,    ko   upi nun   -.oih^,.   r./muli  \   t < m
fr,    [     .V. 'M       ttl    1    «•„!,' |     ,,ko    III. .(lil    Ohlllll    .l.llll    \     I l    llllllell
to 11      ¦  h..„n,      |> i".. 11 -i«. \-'\ .. ni «li kom .no   \l.i.li dli-....   fh    ..'   «.   h m   lUduiliiuo   t      no   tu
vps ,^m.
1). M-mn-ki •.'. .h i ii/ii m |ti ti oil-!ok. j . kii u.o / iiivti.pniiii r.)-.. lili! ili-! i i-vi ii. po' m . i ,. bih pn u.uiivti i-ki m M •-. h .K.l t.r _•• piu-h po Ipnie. O,!, .1 i 1 -o pln-t.il, v lihi p'.'. / klin t. -k« Aoli ilo-vu, ¦.j.i-nl.ui , i -I.H.H-ku hel-ko m, O. A r  «      S.    •              l   M   ',.<)   nlpW..',       (Jn-piul,.,
.j.   .    •        i   .m...,.    ....   m, ,..,.,,. i n,  I..I.
. {.i. H., .i/ a p. „,*,,„ I
o!    /i.
• i    ii-h«,
* \ r< 1'ui-m. i.i-k.i
.  v a'., o  ,\.i-.< (...ii <l.|...i....i   -o
Tlaka in zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabri&ek (odgov. J, Krmpolld).
I -'-
i   t     JIM!   .   !•
pi(K'on   s!t.\i',i<em v   pin-doi tl,    ki    so
l    rt.    |.uio   <h!(    nilerp I mli.*,   ,e - o    -irti-*• r-u*   (ilr< .Ilo,    <la   ni(>liia
!         ><l'i'^J     rUi<l     pumi   ti      \     lltKO
»Voifol", i\w ji^ lula ondi nastanjena ilali-jaiisk.. sul.i.
Vsleil |e{,'i \pia^i|0. Ali so 7liano lo st\an iiuiououui iiimisliu m ali lio.'o inini-stoiski p.eiKeilnik kol noliaii|i mini-tor piv-piouli \likanjo soKkili olih-tev \ dilokioir a\loiioiiiiicrM ii|jeinski|,M /aslopa?
IluloMHliii smo, kai limleta oil^ovonla tiiot H.ulem m li.uoii (iiiilsdi, ah hoileta splnli k.i) o«lB.0\i)ii|»«.
Tako |i> loie|i /daj so /afoli uileipo-lovali Lihi, ko «.iiio se hknenu n.uelifah do Li\\ Ali hoilo imeli oni ka| voo \spolia iur'ti mi" Kvlo \i ! V Avstiip je iuoKt,ie \so . . ., / iki; In lo ,io Inlo?!
Neumestna polemika.
Kil smo i, kh oni dan o polemiki ,1», I..", lo moienio pouoMli danes o dopisu „01. So ei m h hi i»iro\ i h" nastianilKi.i, l»lo-.ii|«v',i .sloien-ki^.i l,islah. Nam |0 na-i.ivnost m nun \no, kako-.ni u <| hudo \spi hi hkih  dopisov, ki mani ii/,inhie tilalo||o  le
|ii','l|0,   la/Mlillie |)i   |lVI|i)!           lih),  k,l| piV
11 ro.pnil dopisiiu med iliiir'iiii:
,(.'o p. d./. In. odhoimk T......i |e imel
shod  ludl  \ Klllilil.  I deieMii johila .....|hna,
ku m« ud i s|,oil m hil o piau>in iSisii ;a/-iliui. V h in ilu je po|asii|o\al la/iueie v jonskem d./i lu. m /hoiu. V nokiiko . .e/.o j< spi,m| Sv(l|e poioulo \ Ivohandii / omili v Iv m.iln. (iliMia /adeva |e lnh i,rliMivaii|o i.Miii^a kiiivpiniilski.h .Sploh jo ia/pia\ljal Tlim i staie m \sen, (-•) /nane /ad.ue.Keiso mu |o /ili lu, da m> ni / idoslno pojasnil \ I.omii, Kohahdii m Kniilii, poslopaniu slo-Miiskih ilo/ilnili jinsLmtm, jo dal *.o po-si Inio i/|a\o \ notiskoni Slo^moin iilasilu. 'liuh \ tej i/|i\i m podal ničesar no\ct;.i, \se |c Inlo /o /uano. Povedal pa m loga, di <h. (iiivmiu m nokt duigi poslance nista hih /a to, da hi -lo\enski poslani i tik jiK.I volihanu /..pustih do/olm /hoi. I'm ..d ili inoi.uno lu (.niio, k.it ni hilo *o \ nohmm ( ivepMi, da se |e i.i|in ki e/o-u id-koJ i/|,imI pluti nekomu del--lin takole .(iiipM.iCif l.i hil .alo, da hi t slovenski po-luiii i/sto]»ih" .. Ali m Mioaofo, da |e i imio lo tudi m koliko vplivalo ua i.i|-iii „i niiNki.fi, iU |« iel v de/elni /hoi m /lisoval /i /a. .sin pioi.iiunH Tudi smo sh-ih i/ »s! os, ho (ki j, hila n. koliko tednov pop«. , I>11 nad-knlu), i\A si j> i,i|iu kno/o-n uhki 1 i iko m povol,uo i/ia/il o onem po-s| lino, ki i" i/ io]i pio\/tm*il
(.ovonlo se jo, di ,e hi) di. (Jr. /a lo,
da   s,    ojiuslijo   v -. i   piedlo„'i,   ki
hi   iiliviuli   i a/hui iti   I.aho('!!),
m s„(I samo/ilo, il a hi m  uillnli (!!!)
_ i. it se h i   ni koliko laskih glasov  v
j vi h pi.MslMi.    poluhnih   /a   /m.igu.  To   je
| hilo l.a.Nkotu, kil  jio-eimo povlaijamo, tudi
i pi.n dohto /nino (O jij' Vi   ^Sote*).
Pok. /ilo -¦* je, la je inio di. Um gorim \o innonio /. lak.al nijhoi)^. /.il, da iipgo\a 5ii oh\.l|ala. Tako bo god« JMiodu. kail.ll IHM.ltl, ki IJ/llkl m. po/uajo, odlo-fueo in s jo-., hnmii piodio/. stopijo v i>i\iH)st, da hi po/omost na-so olnav-di in jo od d»u,Mh odvr.u. vali.
Podlistek.
Stimajst dnij na Balkanu.
(l»..:..|.s«.o.,uv...
Mi!   ;    \ t,      i \    \i. Diihi.Miitka «J«> Metkini.
Oi»
h
P»
juti.,j Min.   t».t«]   'ulplult s, v, -n-    pa-ti Iv     (ii t.
(1m«:«» p..imi\ m k.iUi   iMinio-
ii i a- oj4iM.s-ko-iu\ at.sk«'dnizl>e «ia Hi'ks) Ccsarov.' (Ini/.he v Trstu jo nmihen, kakor.šni so oni, ki vozijo n. j»r. jž Trsta v Kopor, oo no še ni-kaj manjši; vomlar vozi dokaj wi<zh,. Do i popoldne smo se vo>:ili vodna mod Dalmacijo na des:u in njonimi otoki na levi strani. Pojjlf d na lovo in desno je zare.s diven, slikovit, če tudi suhi svet ni preveč ob-rašoen. - I>an jo hil krasen, nebo jasno kot ribje oko>, a mo.je «v'Uiiovito tomno-niodro; pihljala pa je ipak sveža sapa sem s hercegovskih planjav, da nismo s-utili te/.e, pekočih žarkov junijskega solnca. Tako potovanje po morju ponuja vrhunce uirodnostij in razkošnemu užitka ....
Parni k so ustavlja v vseh manjših lukah ob dalmatinskem obrežju; ne hodom jih omenjal, ker nisem tam videl ne doživel nič posebnega.  V Slanem
je :/.,t,ip:la naš i pilotna sopotniia, pori 5i r rn je ioko. / di\ahl i n..s/a pii-jiTo ibu/bo m /ikhiala š,.- \kolJo» rini,        rio M.l„\a'.
/ l'i)j.'om, mala' klicah smo p V - puniki - m i/^inila jo hiti um kos »k;. N"a oiejji* jo-in mhfe prn akoN.il.
N >ri S!a'ii'm pmvi nja i udosito i/je-d. » polotok 1'i'ljis.u.kisom d dei" piotl so\ oiju, \ehko \ lšo 1K no le/e M t> t k O-\ u i, kiuot smo bih namenjeni. Bal som s(> /o, <L\ bomo moiah objarirati ves la polotok, za kar bi potrebovali najmanj jeden dan. -- Toda vozili smo se drugače. Ta polotok je namreč ločen od celim- s severja in juga •/. dvema dolgima in zelo ozkima z a 1 i v o m a, katera spaja le 2 kilometra široka vez suhe zemlje, ki je zajedno vez polotoka z ostalo Dalmacijo. Ko smo prišli do konca južnega zaliva, je dovršil parnik (iravosu' svojo pot. Dosti ooclno selo so imenuje S ton Veliki. Ondi so na-tovorili vse blago in našo prtljago volom na vozove in hajd po dosti čedni cesti 2 kilometra daleč v S ton Mali, v luko severnega tudi silno ozkega in globoko zajedenega zaliva. Prav počasi smo hodili, ogledavali si razno znamenitosti, in hodili smo le 20 minut.
Nad S tonom se dviga majhen hrib, nekaj večji nego jo n. pr. tolminski Kozlov rob.  Ves ta hrib  je obzi-
d m gon oo sredini s\ojih leber / motornim /iriinjein, ki j<> ponekod telo ihojiiato Za zidovjeni, ki je prav dobi o ohianjeno, sta \irieli ia/\ahni dveh giailo\ ah trdnjav S ton le/i namreč na soveini mej1 nekdanje dnbro*vni-ške i epublike, to tirinja\o je bila /m idila vlada 1 1340. Pač zanimiv sporni nik stan- dubro\ mške moči in sJa\e! K ton Mali na drugi stiani leži po veriiu še vedno/a tem/ido\jeia; /unaj njeira tik luke je le par hiš. Nič posebnega !
V tem Malem Stonu smo pričakovali paru i k Bar o n e C h 1 u m e c k y» isto družbe, povsem enak «Gravosi»; zakasnil je bil skoro eno uro. Ta parnik vozi od Metkovičev v Stori Mali in nazaj. Tu smo obedovali, a slabše v vsakem ozirn nego na parnikih Woydove družbe.
Od S tona smo vozili vedno ob bregu polotoka; prva postaja je bila v Draeah, druga Crkvice, a tretja Tr-panj, ki leži naravnost nasproti izlivu Neretve. — V Draeah je povsem nov ključ (molo). Tu so naložili na naš parnik sedem sodov vina, dasi smo bili precej oddaljeni od ključa. Vseh sedem sodov je bilo privezanih na nedebeli vrvici; sodovi so plavali v vodi, štirje ljudje pa so veslali v čolnu proti parni!«! in vlekli za seboj sodove, katere so potem potegnili na parnik s pomočjo
ZumiIi shodov v Kobaridu in Kanalu sla se dva slovenska lista v Gorici začela pikali. Po nagoni mnenju so to le slepe pati ono, ki nokiij ih iizcgu nameravajo, kakor v icsnici ka/o|o. Majhna peresna praska ima pobohno •laniene. No veni, ali Slogino glasilo l.uiniie postopanje v nasprotnem taboru, Sploh so opaža pn katoliških strankah na hlovonskoin neka posebna sprememba, kt-leio nekaloii no morejo rnznmcti. Mi jo prav dobi o r.i/uinomo m prihodnost pokn&o v kiaUoin, da smo mioli prav".
Mi dostavljamo;
Ako g. dr, Tuiim ni povedal dopisniki! nič novega, nas le veseli, dn je lakd dobro poučen; ali ii|ogov dopis kaže, da sliši bvo-uiti la/uo zvonove, a ne ve prav, od katero sh.mi piilolaio m kakošni sol Sploh pa moie inilokaloii iiosliinec, kaj novega po-\odah na volilnih shodih, ko časopisi prej vso piomol)0)o v vseh možnih podrobnostih, Toda v o i i u i poslušalcev je ipnk mnrsiknj nov«, ali i\,\ vsaj živa besed«, deluje na ii|o vho diugače nego n, pr, tiskimit, Ali dopisnik jo holel priložili df. T, ¦/.utisnico, in v lu »lull \v.is lielfeu kanu* t
Dopisnik /. neko neuailjivo nam amo-liisljo vlači v polemiko ime veleč, g.riv, Ant, (! t o g o r č i č u, in lo način, ki resnici povsem no odgovai ju m ki je sposoben, poslnv-ll.di ime di. U, malce v čudno luč,, — Dopisnik pii/uava, da le dr, 0. in še eden poslanec nista hiln m izslnp (mnenju so pič lahko ra/.ličiia!), torej dva proli o s m i m. Ako hi (udi hilo to resnično, ven-d.ii sta so uklonila disciplini in sklep na o lliod |o hil hogla«eu, — Smešno pa je podtikali dr. C toli mijivne nade, da hi bili v iliiigačnein slučaju pridobili v veloposeslvu neka) laških glisov. Gosp, dr. G. pač no po/ua tako J.iho odnosajev na iaftki strani! Kako so |c i/ia/.il lajni knezonadSkot u poslani u, „ki )«' l.i/.por uzročil", — to pač ne iii.ponii|o nikomur, čemu torej vlačiti take icti v javnost?
Dopisnik mogočno zatrjuje, da se Bje pokazalo, da hi bilo najboljše, da bi obve-l|.do mnenje dr. G." — Ako hi tudi res hilo mnenje di. G. tako, kakor trdi dopisnik, \piašmio, kdaj in v čem se je pokazalo nijholje?
Kolohoci]c dopisnikovo končajo s prav nizko podlostjo, ko izreče veleinodro sodbo, da: .Tako so godi narodu, kadar novinci, (--- dopisnik jo /c »star kos"! Ur. ¦—) ki laztiui no poznajo (— dopisnik jih pozna, da se Dogu usmili! ~), odločujejo iu s posebnimi iredlogi stopajo v javnost (— iu /d.ij sledi piavamsmuvacija!-—) da hi pozornost na-se obračali iu jo od d i u g i h o d v r \ C e v u 1 i.
Klo jo ta »drugih"? Najbrže edino le dopisnik snn, katerega luč je obtičala pod polov iiikoni, k.imoi spada, namesto da hi hila po sk'oumi ?el|i g. dopisnika (ali r.je-govcgi uiloiuiatoija) svetila v deželnem zboru m o.lboiu v .blagor" in »srečo* slovenskega ii.ii oda
..Slovenski List" je namenjen slogi m edino le slogi! Tako pravi! Toda z Genskega pnnaša le lake dopise, ki zbadajo m dia/ijo na vso sirarn — in to po krivici ! l.op i hvala : \ tako pospeševanje „s!oge" ! Toliko uiediuStvu „Slov. Lisla".
Kouečno še nekaj!
h polemiko, ki jo bila nastala v ,Prlin, Listu" in tudi zdaj v „Siovonskem Listu«, jo preočividno, dn ličo za »jo člnni kluba slovenskih deželnih poslancev. Tolike brez« laktnosti bi no bili pričakovali od nobenega sedanjih deželnih poslancev. V klubu no govori, oll če so tudi drugačnega mnenja, so uklonijo večini, kur jo prav, Toda skrajno obsodbo jo vredno tnko zahrbtno z b a -dnnjo in zavijanj o v javnih listih. Tak6 neodkrilosrčnega razmerja v klubu slovenskih deželnih poslancev ni mogočo hladnokrvno gledali, — in prav bi bilo, oko bi se spregovorila pri prihodnjem občnem zboru »Slogo" primerim beseda. — Ako ta nli oni no umejo drugega, kakor tnko samozavestno modrovali po časopisih, v do. žoluom zboru ga pa pri po/.llivnom delu no vidimo, tedaj jo gotovo lo zgro&ll pot v deželni zbor, in na volilcih je, da mu povedo, knku mislijo o lakom izvrševanju zaupanega mu mandata,
DOPISI.
I« «011««. - (Živolu »Sofial") -Gospod urednik I Slednjič »oin prišel tudi jaz nn vrsto, na ono prijetno vrsto, ko človek — globoko vzdlbnivsi In roko ob roko veselo pomenšl —zadovoljno vzklikneš Izpolnila so m! jo jodna vroča želja, - Željo so pač različne. O zasebnih ne govorim, imamo pač narodnih dovolj. Godi so nam kol beraču, ki lava '/.mrzel, lačen in razcapan po mrzli zimi. in prava politična zima jo nastala za sij'.* primorsko Slovence. Želimo si, koprnečo želimo, da bi nas kaj kmalu zapustila, — Želje so kol potrebe, veliko in majhne, Jaz no letam v politiki visoko, podoben sem ra-cijonalneniu tečniku, ki se zadovoljuje pri bolniku okrcvavcu z niinucijoznimi poboljški, vedoč, tla „iz malega raste veliko*. Taka mala želja — iz prva skrita, poleni vedno bolj očita — mi je bilo dejstvo, katero sto nam oznanili, gospod urednik, v zadnjem listu, da bo izhajala »Soča* dvakrat na leden. To no bode marsikomu posebna pridobitev, a meni je .... meni, ki sem vesten "opazovalec vseh malih in velikih narodnih borb, kar jih je prestala »Soča* pod sedanjim lastništvom. Napredovali smo v tem času, napredovali iz lastne moči, napredovali tudi v sodnijslvu, zahteval je ta napredek mnogih žrlev, in velik del leh žrtev jo padel na pleča »Sociiiogu* lastniniva. Naj le reko narodni nezadovoljneži, zabavljači in mrmrači, kar bole, pribita resnica je, da je začel naš narodni napredek pospeševati svoje korake, odkar jo začela „Soča" pisali odločneje in brezobzirneje proli našim nasprotnikom. Klor* goriški narodnjak je tako neveden, da bi zahteval dokazov za to trditev ? Ginilelji, naši narodni stvari do skrajnosti neprijazni, so se — kakor kažejo novejši dogodki — zaprisegli, da uničijo g. G. — kol človeka ?.....
gotovo ne,  ampak kot  lastnika »Soče".  — Posel naših narodnih mrmračev je pač lahek
in skatljo iz vokin šli smo na kolodvor, ki je oddaljen morda 60 korakov. Tam sem dal nosaču 30 kr., s čemur bi bil zadovoljen vsak postrožčok na Dunaju; ali ta mi vrže teli 30 kr. zanifiljivo na mizo in zahteva — 60 kr., za tri koso po 20 kr. od vsakega. Meni jo udarila kar krv v glavo vsled tolike nesramnosti in začel sem malone divjati. Toda nosač mi pomoli tiskana določila mestnega županstva v Metkovielh, da nosač sme zahtevati od parnika do kolodvora za vsak kos prtljage do 50 k i lov težak po 20 kr.; moj nosač jo imel torej tri koso, ergo60 kr. To pojasnilo me je razdražilo So boli; pritožil sem se pri službujočem uradniku postaj?, a ta skomizgne z rameni, češ, to so mestnemu županstvu podvojeni ljudje. Sicer pa, je dostavil porogljivo, ali ne veste, da ste prišli *in das Land der Seerau-berei?» Žaljiva jo bila ta opazka za Dalmacijo, in v drugačnem slučaju bi bil temu gospodu primerno odgovoril, ali tu sem nehote* vskliknil: fako je! — Gotovo so to le posamično zlorabe; toda slabo uplivajo na tujce, ki potem povsod pripovedujejo, kakd nesramno so jih izkoriščali po Dalmaciji. — ludi meni ni ostalo druzega nego plačati onih 60 kr. — Par minut pozneje sem videl lopova pri buteljki piva in polnem krož-„i\r„ v,«n«ij-A «&nrtirn* — za moi denar!
lavadnega parnega dvigala. — lrpanj jo prav zanimiv radi originalno zavarovane luke. — Od tu smo krenili naravnost proti vshodu čez zaliv k izlivu — Neretve (Narenta), glavne reke cršne Hercegovine, po kateri plavajo Ludi najtežji parniki celo do hercegovske mejo, do — M o t k o v i c e v.
Po Neretvi smo pluli 1 uro 20 minut. To je jako široka in globoka voda, ki teče prav mirno med mogočnimi utrdbami, jezovi in nasipi na obeh straneh. Pravijo, da je stala uravnava Neretvo več milijonov goldinarjev. Toda od spom-ladnih povodnjih nanose voda toliko zemlje, ki so ustavlja ob obeh straneh, tla morejo pluti po sredi reke do Mot-kovičev le manjši parniki.
Opuzno (Fort Opus) na levem bregu Neretve je kaj zanimivo mestece s starinskim gradom vise nad njim. Tik roke je postavljen spomenik presv. cesarju.
Okoli 7. ure zvečer smo dospeli v Metkov ičfc. Pivnik se je ustavil na desnem bregu tikoma pod kolodvorom «bosansko - hrcegovačko jugo zapadne iržavne žeijeznice». Tu se mi je pripetil nov slučaj nesramnega izkoriščanja tuj-20V. Na parnik so pridrli strašno vsiljivi nosači; jednemu som izročil svoj potni kovčog, v roki pn sem držal malo ročno mošno iif škatljc s klobukom. I'oda nosač mi s silo pograbi še mošno
:,., I    -Si.'   w,t, i,- w\«- •.!•:. ^: »¦« -:.ir ,.- 1.1
-I,  j,i. v.I  .::.,!. [...|.,  m, .i- .L- .m j.:.'«./'.«' M  iii,:-.-'.!-'.«« ...;  i...   i.|,s.!W...   -.i!"-.   ;>.i
• 1» '
'(.t> |
n- .   |.«t*  i:.
in — če hočete — tudi hvaležen, ko rao- j drujejo, sodeč .Socino* delovanje po njega posledicah, a pohvalen ta posel ni. Lehkoje sedeti na bregu ter gledati, kako se zaganja urednik v sovražno reko,' hoteč rešiti vsalco pešCico slovenskega ozemlja, katero nam skuša odtrgati nasprotna slruja, lahko je dalje na bregu Čakati, kakošen bode izid tem zagonom urednikovim. In ako se mu kateri ne posreči, je tudi iehko grajati urednika in njegov list. A naj bi se jedenkrat ti slutvo-modri zabavljaCi in mrmraci postavili na težavno stališče urednikovo, potem bi videli, kako krivico mu delajo. Proč torej s tem pogubnim zahrbtnim zabavljanjem in mrmranjem I Ako ve kedo kaj pametnega, naj uredniku dobrohotno svetuje ali pa naj molči HnacfrmeCe le polena pod urednikove noge, vzbuja nezadovoljnost med čitajočim občinstvom ter nevarno otežuje že itak nehvaležni posel urednika, ki moli našim narodnim nasprotnikom svoj hrbet, da nas zakriva, a da oni po njem udrihajo.
Kakor ti nar. zabavljaCi so vredni graje tudi oni imoviti Slovenci v naSem mestu in po nalih trgih, ki nočejo podpirati našega nar. glasila x naroCbo, rekoč: saj jo čitamv Čitalnici« Res je nnS narodni davek velik in postaja vedno večji, a res je tudi, da mora država trositi mnogo denarja za svojo armado, in da je narodno Časopisje naša narodna armada. Kdor torej naroCuje .Sočo", podpira v prvi vrsti našo nar, stvar in potem urednika, od katerega pač ne moremo zahtevali, da nas bode zastonj kril s svojimi pleCi. Torej Slovenci v Gorici in po Goriškem, , narocujto in plačujte pridno »Sočo"! Bog živi »Sočo*, nje lastnika in urednika! Goriški meščan. (Sprejeli smo ta dopis na izrecno Vašo željo in ker ste naš stari zvesti 3otrudnik v Gorici, sicer bi ga morali odkloniti, ker ne maramo sami svoje hvale v svojem listu. Ne rečemo, da ao ne zavedamo svojega dela in njega veljave, kar bi končna moral pripoznati vsakdo, toda.... saj veste, kaj hočemo reči. U r o d n.)
las Podbrda, 25. oktobra. - V zadnji ,Soči" omenja neki gospod dopisnik iz Tolmina, da je c. kr. kmetijsko društvo razdelilo v tolminskem političnem okraju 23 bikov betonskega plemena. Od teh 23 bikov pridejo tri na naše (grahovsko) županstvo, in ako bi se bili ti plemenjaki v županstvu primerno razdelili, ne bilo bi se treba pritoževati. Toda žal, da so se plemenjaki v našem županstvu jako neprimerno razdelili. Ker je pa gotovo, da daje država svojo podporo z namenom,- da bi ista donesla kar največ koristi, in je gotovo tudi namen c. kr. kmetijskega društva, da se naknpljeni plemenjaki primerno razdele, upam, da mi nihCe ne bo za zlo štel, ako tukajšnje razmere na kratko pojasnim, osobito še, ker sem v to naprošen od veC tukajšnjih kmetovalcev.
Županstvo Grahovo šteje okoli 4400 prebivalcev, in sicer kakor siedi: Kneza (s Temljinami in Grapami vred) 780, Grahovo 760, Nemški Rut 500, Obloke 430, Stržišče 970. Podbrdo 1355. Izmed tu naštetih krajev in vasi niso imeli zadnje imenovani Se nikdar nobenega plemenjaka od c. kr. kmetijskega društva in od državne podpore nobene koristi, ker je naravno, da kmetovalci oz. živinorejci iz Podbrda niso mogli voditi svojih krav tri ure daleC. Kakor v Podbrdu tako je tudi v Oblokah ter Stržiščih. Zakaj od nobenega posestnika ne moremo zahtevati, da bi vodil svojo kravo eno in pol ali dve tiri daleč. Tako je torej prišlo, da,-čeravno je c. kr. kmetijska družba dajala že več let po tri plemenske bike v naše županstvo, vendar ni imela večina prebivalstva od tega nikake koristi, ker so imeli bike na Bukovem, na Tcmljinah   ter v Grantu,   kamor  prebi-
valci velikega dela županstva svojih krav — vsled oddaljenosti — ne morejo voditi. Toda prejšnja leta ni moglo drugače biti, ker c. kr. kmetijsko društvo je moglo dati bike takim živinorejcem, kateri so za to prosili. Toda drugače je bilo letos. Spoznali so tudi naši kmetovalci, koliko uplivajo čistokrvni belanski biki na zboljšanje goveje živine, in prosila sta dva gospodarja, oba dobra kmetovalca in razumna živinorejca, za društvena plemenjaka. Ako pomislimo, da je samo v župniji Podbrdo 1000 glav goveje živine, ter poleg tega tudi v Oblokah in Stržiščih okoli 600 glav. ter bi bilo vstreženo s tem vsem trem gorenjim občinam, bi bilo le pravično, da bi se bilo obema prosilcema ustreglo. Toda ako bi tega že — vsled preaiajhnega števila ple-menjakov—ne bilo roogoče^naj bi se bilo vsaj, kakor že v začetku dopisa rečeno, za naše županstvo določene plemenjake primerno razdelilo. Pri tem se je namreč oziralo samo na one prosilce, kateri so imeli poprej bike plemenjake od društva. Toda tako postopanje je popolnoma nepravilno. Pri razdeljevanju plemenjakov bi se imelo gledali na to, da, ako so prosilci, se imajo razdeliti tako, da bi bilo možno kar največ občinorjem iste okoristiti. Zalo bi bilo le naravno, da bi se bilo dalo meslo g. Jožefu Močniku na Bukovem plemenjaka enemu prosilcu iz Podbrdske župnije, in to v prvi vrsti g. Miha Cufer-u v Kuku, ker leži selo Kuk nekako v sredi med Podbrdom, Stržišči in Oblokami. Pa dasi je prošnjo podpiralo baje tudi županstvo in je napravil tukajšnji podžupan g. Torkar iz lastnega nagiba utemeljeno prošnjo na c. kr. kmetijsko društvo, vendar g. Miha Čufer ni dobil plemenjaka. Priporočam torej merodajnim krogom, da se v prihodnje bolj ozirajo na dejanske potrebe, nego se je to zgodilo letos.        A. Munih.
li Komna, 26. oktobra.—(,Si*—.no"). — Kol žalostna ilustracija, kako umejo ne-koji uradniki c. kr. brzojavnega urada v Trstu naš jezik, naj  služi sledeča dogodbici.
Nekdo je šel v naš poštni in brzojavni urad ter je brzojavil v Trst neki osebi s pri-prostim slovenskim vprašanjem: ali je že neko delo dokončano. — Na to je prejel Iakoničen odgovor: ,Si — no*, kar v slovenskem Je-zikunič ne pomeni, pa v italijanskem jeziku znači: ,Da* -- »ne". —• Mož jo bil v zadregi, znajoč, da ni s tem nič kategoričnega povedano. Omeniti moramo kot kurjo/,um, da je vprašana oseba v Trstu odgovorila z slov. besedami: »Še ne", - semkaj je došel odgovor namesto »še ne" — »si" — »no". Iz tega vsak razvidi gorostasno razliko. Vprašamo sedaj: Ali dotični uradnik v Trstu ni znal slovenskega jezika, ali pa misli, da z nami norce brije? — Menda v 19. stoletju lahko zahtevamo, da mora znati brzojavni uradnik v Trstu tudi slovenski jezik, saj službe razpisujejo vedno, da se zahteva poleg nemščine znanje deželnih jezikov. Gotovo je, da je več brzojavnih uradnikov v Trstu, ki znajo tudi francoski, angleški in druge svetovne jezike, pa da bi slovenščine ne umeli, je neverjetno. Ako pa res ne umejo slovenščine, spada ta vest že v chromque scanda-leuse.
Take slučaje priporočamo našim poslancem, kajti na vhodu v cesarski grad na Dunaju je zapisano velikimi črkami: „ Justitia regnorum fundamenlum". Ako se pa tako godi, je — ni.
Iz Ajdovščine, —(Dve ajdovsko« šturski veselici). — Veselici dne 10. t. m. v Sturjah, kakor 17. t. m. v Ajdovščini sta zares pokazali, da Vipavci ne spimo. Posebno pri prvi veselici, ko je prvič javno nastopil mladi, a precej dobro izvežbani ajdovsko-šlurski tamburuški zbor, broječ 15 udov, kateri je vzbudil že pred splošno zanimanje, je bila udeležba prav ogromna.  Le
To je moj najživeji spomin na Metkovice. Vsi drugi so ostali precej v ozadju, — Moj švedski tovariš je bil enako osleparjen, kakor jaz. Toda bil je bolj hladnokrven, in dejal je smehljaje se: Ja, meine liebe Preund, in Griechenlande ich noch mehr zahlen, im-mer viel zahlen, ich mich immer argern. O, ich su 'ause viel ersahlen iiber diese RSuber in Griechenlande....
To zatrdilo me je potolažilo* Ne zaradi 60 kr. in tudi ne radi nesramnosti onega nosača, ampak radi tega, ker sem mogel v duhu oni «Seerauberei» odvrniti od sicer drago mi, bratske — Dalmacije ... in misliti si: marsikje dru-fod je Se veliko slabše nego tukaj! — oda nosač je brezdvomno grdo zlorabil svoj tarif, kar bi moralo onemogočiti tamošnje sicer vse hvale vredno mestno županstvo!
Metko vi 6 i so postali po okupaciji Bosne in Hercegovine zelo" važna postojanka tik hercegovske meje. (Tujci rabijo vedno ednino in reka jo Metko-v i c, pravilna pa je množina: Metko-vi ei, do Metkovičev itd.)
Motkoviči leže na levem bregu Neretve anfiteatralski ob vznožju mejnega hribovja med Dalmacijo in Hercegovino. Pogled s parnika ali od kolodvora na veliko skupino belo pobeljenih hiš in stolpov na levem bregu  ob vz-
nožju in pobočju hriba — je zares čaroben. Od kolodvora se pride v mesto po mogočnem železnem mostu, ki drži čez Neretvo. Moral sem iti tjekaj, ker tam me je čakala pošta od doma.
Hercegovska meja je le 1 kilometer od Metkovičev oddaljena. Od tu je že nekfcj let železniška zveza z Mostariem, ki se je podaljšala nedavno do Sarajeva. Vsa proga od Metkovičev do Sarajeva jo dolga 178 km. in se imenuje «Bo-sansko-hercegovačka jugo-zapadna državna željeznica».
„„s to železnico so se povzdignili tuui Metkovici, ki so postali nakrat važna postojanka na jugu Dalmacije. Iz Trsta in z Reke vozijo parniki raznih družb po večkrat na teden. S temi parniki je tudi Mostar v najožji zvezi z Reko in s Trstom, kar se opaža v trgovini vseh strok, pa tudi v obrti in v osebnem prometu. Bosna in Hercegovina pa imate po tej železnici in s pomočjo raznih paropiovnih družb odprto veliko pre-komorsko kupčijo. Dandanes se izvaža po tej poti posebno silno veliko stavbenega lesa, desk itd.
Toda Bosna in Hercegovina sta prostrani deželi, da ta edina železniška zveza ne zadošča potrebam domačega i?v?z?.". ^ntegadel so delovali merodajni čnntetji na to, da bi se zvezala postaja Bugojno (na železnici, ki drži od po-
žal, da je bila dvorana, čeprav precej velika, veliko premajhna. Udeležencev je prišlo skoro iz cele Vipavske doline, in več raznih društev z zastavami. Pa tudi domačini so bili skoro vsi zastopani; pogrešalo se je raztm pravih hajlovcev le nekatere, koji niso bili dovolj častno povabljeni.
Tamburaši so pri tej priliki prav očito pokazali, kaj vse zmore prava sloga in vslrajnost. Kar čudili se je, kake vspehe so leti dosegli v tako kratkem času. Samo po dvomesečnih večernih vajah zamorejo se ponašati z 2iimi izborno igranimi komadi. No, pa naj še kdo poreče, da Slovenci so barbari! Tudi gg. pevke in pevci so jako časlno vršili svoje vloge. — Splošno senzacijo so vzbujale povsem nove skladbe, katerih je bilo 8 na programu. Ljudstvo si je želelo vedno ponavljanja, kar se pa vsled preobširnega programa ni moglo zgoditi. Krona vseh točk so bili »Večerni glasovi* in pa »Jamska Ivanka", pri kateri ni bilo kotica ploskanja, dokler se ni ponavljala. — Pri veselici v Ajdovščini nam je g. zborovodja v jedrnatem govoru pojasnil izvor, smoter in napredek tamburice. — Živela tamburica! Vam vrlim Tamborašem pa želim, da bi nadalje vstrajali do popolnega obstanka, ter obilo posnemaicev.
Z Žage, 20. oktobra. — Blagovolite odmerili, g. urednik, par vrsticam nekoliko prostora v Svojem cenjenem tedniku iz naše občine, od koder je kak dopis le bela vrana. Občina Žaga je dobila 1.1890. ljudsko šolo; šolske prostore je na svoje stroške vzdrževala, dasi je plačevala šolske naklade, kakor druge občine, kar gotovo ni pravično. Mnogo prošenj se je odposlalo na slavni c. kr. okr. šolski svet v Tolminu, da bi sezidal potrebno šolsko poslopje na Žagi, ali vsaj najemščino plačeval, žalibog do danes je ostalo brez vspeha. Kakor sem poizvedel, je občina še v preteklem letu podala enako prošnjo pri vis. c. kr. dež. šolskem svetu v Trstu, od koder ludi ni ne dtdut ne sluha kake rešitve. Trkaj, da se ti odpre, iti prosi, da se ti dii, veli stara prislovica. Pri nas je pa baš narobe. Trkali smo, in se je nam zaprlo, prosili smo, in se je nam odvzelo. V minoli spomladi jo menda sklenil pomnoženi si. c. kr. okr. šol. svet tolminski, naj se imenuje ljudska šola na Žagi saniostalnim, kar je ostalo do počitnic, so ve, da lo na stroške revne občine. S pričetkom zopelnega poučevanja smo imeli vrlega učitelja g. Kaus-a do H. oktobra, kateri je pa bil isti dan imenovan in premeščen v Kal pri Bolcu. Nii njegovo mesto,je imel priti baš oni dan pa g. Trtbše, katerega pa žalibog še do danes nimamo, in tako je nič manj nego 140 v šolo zavezanih otrok, od istega dne brez poduka. In kaj še? Zvedel sem iz zanesljivega vira, tla se je predsednik si. c. kr. okr. šol. sveta, visokor. g. grof Mir. Marenzi, izrazil, da šolo na Žagi odvzame (— Odvzame i Poj te no, saj to ni v njegovi moči! Tu ima edino besedo c. kr. okrajni šolski svet! — Uredn.) ter jo premesti zopet k srpeniški, češ, cesta med tema občinama je popravljena in deca lahko hodi k poduku brez nevarnosti na Srpcnico. Ali kam? Mogoče v cerkev? Še srpeniškim otrokom, katerih število šteje okoli 80, ne zadostuje ondotna šola, kar pa ni šola, temveč kaplanija. Gospod predsednik naj pa pomisli, da so slariši tukajšnjih učencev nekateri tako revni, da jim niti potrebne obleke niti obuvala ne morejo preskrbeti, kako bodo potem v zimskem času na Srpenici šolo obiskovali? Lahko se vsakdo prepriča, v sneženem vremenu naj gre z Žage na Srpe-nico, in gotovo si ne privošči več takega izleta; kdor je okusil, ta ve, kaj je zimski brivec, — kako hoče hodili na Srpenico pa 6-letni otrok?
Gaspod predsednik  se  tudi  izgovarja.
da Žiga ni nad 4 klm. od Srpenice oddaljena; naj bode, kje je pa Log-Čezsoški, frakcija .Podčeli" in skrajne hiše, katere so celo nao 7 klm. oddaljene, katerih otroci pa po mnenju g. predsednika niso dolžni šole obiskovati. Ako njega kaj drugega v oči bode, naj se ne maščuje nad ubogo nedolžno mladino.
Kje je županstvo, da molči o vsem tem? Naj pospeši svoje korake, dokler je čas, kajti po toči ne pomaga zvonit-.
O b č i n a r.
(Konec smo prečrtali. To ne sme v javnost zaradi — poštenega imena občine žagarske ir- nje prebivalcev. Take nespa-cnelnosti n*'; Žagarji ne narede! Zdravi! -    Uredn.)     _________
Domače in razne novice.
Poroki. — V Celju se je poročil naš goriški rojak g. Ivan Rebek z gospico Josipi"" ŽI v o t n i k o v o. — V Kobaridu se [e poročil g. Anion Š p r o c, c. kr. orožniki stražmojster v Tolminu, z gospico Antonijo Gruntarjevo iz znane kobariške rodbine. — Obema paroma: Mnoga ja ijeta !
Delodajalci v Gorici pozor! Iz Gorite te nam piše: Opozarjamo vse one delodajalce - gospodarje, kateri imajo svoje delavce zavarovane pri »Delavski zavarovalnici proti nezgodam v Trstu" ter do današnjega dne niso dobili glasovnice za se ali za svoje delavce, naj jih zahtevajo pri goriški bolniški b I a g a j n i c i (ulica Mimieipio) katera jih je dobila za raz-pošiljatev, a jih nI razposlala nijediieniu slovenskemu detodaJftlea-giKpoilarju. S; vre, nje tajnik zahteva, ako se pride po glasovnice, naj m jih tam kar podpise, drago pa da oiI^atI sani. Ako ^stranka odločno zahteva glasovnice, tedaj jih sicer izreče, toda brez uradnega pečata ter neizpolnjeno, to je brez izkazanega števil a zavarovanih delavcev, kateri imajo volilno pravico. G laso v n i c e h f r- z u r a d-n e g a pečata so pa ne v c 1 j a v ti e, in lo oni uradnik gotovo dobro ve. Kdor torej ni dobit glasovnice, naj ne zamudi, kajti <». novembra bo že volitev, najkasneje Ji. pa jih treba odposlali komisiji v Trsi. ¦ Rodoljubi z dežele bi siorili narodno dolžnost, ako bi se potrudili pogledati v svoji bližini, ako so dobili glasovnice oni gospodarji-delodajalci, kateri so bili oglašeni v »Primorcu'' št. 21. z dne 12. oktobra.  Taksne glasovnice naj
dajo podpisali na   pravem   mestu ...... ter jih
doposlatt »Goriški tiskarni". Goriška laska klika deta na vse kripljc, da zmagajo Lahi, kaleri so že razposlali imena svojih kandidatov tudi Slovencem. Opozarjamo še enkrat, in sicer o z a d n j i u r i, d.t poprašajo po svojih glasovnicah pri goriški bolniški blagajuici oziroma naravnost pri «Delavski zavarovalnici v Trstu*, kajti v nasprotnem slučaju bi se u t e g r« i 1 e v p o rabiti proti Slovencem vse one glasovnico, katere bi o n d i o s ' a I e. Pozor,   pozor in pozor rodoljubje!
Volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu". — Ljubljanski volilni odbor za nove volitve predslojništva in razsodišča delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu je po dogovorih s slo-vensko-hrvatskim volilnim odborom tržaškim v sporazumi jen ju z rodoljubi z Goriškega, končno določil nastopno kandidatsko listo.
A. Za pred stojništvo izmej podjetnikov;
Kategorija I. (Bela glasovnica). Član: Schivvitz Matija Valentin, inženir v Trstu; namestnik: Man koč Ivan, veletržec z lesom v Trslu.
Kategorija H. (Rudeča glasovnica). Član : Tonnies, tovarnar v Ljubljani; namestnik: Achtschin A. C., ključavničar v Ljubljani.
Kategorija HI. (Zelena glasovnica). Član: Kosler Peter, tovarna.* v Ljubljani; namestnik: Luckmann Anton, tovarnar v Ljubljani.
Kategorija IV. (temno-zelena glasov.). Član: S up a nč tč Filip, slavbinski podjetnik v Ljubljani: namestnik: Tre o Viljem,-stav-binski podjetnik v Ljubljani.
Kategorija V. (Plava glasovnica) Član: G;:. s s n e r Andrej, tovarnar v Trtici; namestnik: Grilc Luka, tovarnar v Zgošu.
Kategorija VI. (Rmena glasovnica). Član : K u š a r  Josip, posestnik mlina v Domžalah;
staje L a Sva — ob železnici Serajevo-Brod — v Dolenji Vakut in v Jajce) s Splitom v Dalmaciji. Invker jo Split že zvezan po železnici s Šibenikom in Kniaom, in se gotovo dogradi železniška zveza Jajca z Banjaluko v Bosni, od koder že vozi železnica do Zagreba, tedaj bi bila s tem zvezana tudi Dalmacija s Hrvatsko in z Avstrijo sploh. Kolike koristi bi bila taka železnica za Avstrijo v obče, za Bosno in za Dalmacijo pa še posebe, to so niti ne da preračuniti, Split bi postal polagoma najvažniša morska Inka r Jadranskem morju!
Toda, zdi se, Madjarji so bojij za *svojo» Reko in intrigujejo proti prej omenjeni železniški zvezi, da je to vpra-šenje nekako zaspalo ... Ali so ga zbudili v zadnjih mesecih iz pogubnega spanja, mi ni znano.
Ali se morda boje tudi na Dunaju, da bi bil Split potem preblizu — Zagreba? Ako se tega boj 6, zakaj ne delajo na to, da si priklenejo srca tak«') Splita kakor Zagreba z vezjo neoma-jane ljubezni in hvaležnosti ?!
- (D o s t a v e k. — Ko sem bil že napisal ta podlistek, sem prejel znamenito knjigo, o kateri govorim pod zaglavjem ^Književnost*. Tudi ta pisatelj govori o tej želez, zvezi; ostro graja avstrijsko I vlado da je povsem zanemarila Dalma-
cijo, da že davno bi moral biti zvezan Split z Dunajem, in pravi potem:
vVieder war es die bosnisehe Lan-desregierung, \velche auch Palmatien zu Hilfe kam, indem sie von Mostar aus die Eisenbahn bis nach Metkovie baute, so eine direkte Verbindung von Europa iiber Brod-Serajevo-Mostar mit tlet stid-Iichen Adria herstellend. Durch deti in seinem grOssten Theil vollendeten Bati der Bahn von Lašva (Station der Bos-nabahn) ftber Travnik, Dolnji - Vakuf und Bugojno nach Županjac, die lds Aržano an der dalmatinischen Grenze fiihren und dort von der cisleithanischen Ilegierung bis Spalato fortgesetzt \ver-den soli, Vird aber eine noch \viehtigere Verbindung zum Meere hergestellt. Aber wahrend in Bosnien rastlosTgedacht und gearbeitet vvird, vertrodelt man in den cisleithanischen Vertretungskorpern in Ausschiissen, Kommissionen und sebst in Reichstagssitzungen die kostbare Zeit mit nichtigen Gegeiistanden. Wo \vare Dalmatien heute sehon, \venu es mit unter bosniseher Vervvaltung stiinde! Und Bosnien ist noch nicht z\vei Jahr-zeltnte vom turkisehen Joche erlikst, es hat einen kulturellen Stillstand von vier Jahrhunderten iiberspringen ntussen!)
(Dalje pride).
namestnik: Vcrbifi Josip, tovarnar na Verda pri Vrhniki.
Za p r e d s t o j n i š t v o izmej delavcev:
Kategorija 1. (Bela glasovnica). Član: Gherbiz Valentin, kollar v Trstu; namestnik: Dorri Anton, delavec v Trslu.
Kategorija II. (Rdeča glasovnica). Član: Krečič Andrej, mehanik pri Llovdu v Trslu; namestnik: Sadež Ivan, livar v Trstu.
Kategorija 111. (Zelena glasovnica), član: Škof Fran, delovodja v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani; namestnik: Za-vršnik Fran, delovodja v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
Kategorija IV. (Temno-žolta glasovnica). Kolina n Friderik, uradnik kranjske stavbiti-ske družbo v Ljubljani; namestnik: arhitekt VVoif Anton, uradnik kranjske stavbinske dražbe v Ljubljani.
Kategorija V. (Plava glasovnica). Član: Rutirig Kail. f«klor tiskarne Kleinni.jr & Bambeig v Ljubljani; namestnik: Gostin-ča r  Josip,   paznik   v  predilnici v Ljubljani.
Kategorija VI. (Rmena glasovnica).član: Novak Alojzij, ključavničar v velški papirnici; namestnik: Plev ni k Josip, delavec v velški papirnici.
B. Za razsodišče izmej po d j e t-n i k o v:
Predsednik: ]|rib.'ir Ivan, župan ljubljanski. Namestniki: 1. Ilumberg Olmar, tovarnar v Ljubljani, 2. Knez Ivan, solastnik opekarne v Ljubljani; 11. Petere a Janez, lastnik opekarne v Črnučah pri Ljubljani.
Z a   r a z s o d i •> (:¦ <• izmej   delavcev;
Predsednik: Za noti Josip, kal.if.it v Trsti), Namestniki: I. Moravec Makso, tiskar v Trstu; 2. Rizzi Anlou-Cillo, ka-Iai.it. v Miljah; 3. Por.k Anton, livar v Trstu. V p r e d s t. o j n i š t. v o voli vsaka kategorija za.se, v razsodišče pa volijo podjetniki v s e h šest kategorij skupaj i it i s l o tak o d e I a v c i vseh sest k a i e-gor i j skupaj, — Glasovnic^ pravilno podpisane, je najbolje pošiljati na trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani, na Goriškem pa »Goriški tiskarni".
Kdo bo nadškof v Gorici i — Tržaški „Maltiun" jo v sredo prinesel senzačuo vest, da iia.lš^.f.mi v Gorici je imenovan Škof poreško-puljski dr. F lapp. Povedal je tudi, da to imenovanje se smatra v poučenih krogih kot v olik u s p o h italijanski h p o s I a ne e v, vsled česar so jugoslovanski poslanci zelo nejevoljni. Posebno J/di Basov i da se je zelo poganjal za to imenovanje.
Tako, zdaj vemo, da dr. Flajip bi ne. došel v Gorico za nadškofa po i/.volilvi sv-UiiIki, marveč po splelkureujih laških pos slaiicev in njihovih zaveznikov. — Iti za ita-Slovonce bi to imenovanje bilo tudi le toliko vredno, in nič več, da dr. Flapp i bi sodili po njegovih delili. Po dokazih v Istri bi ne imeli nif '.obreg.t od njega pričakovati, ali —  on od n a s tudi ne!
Po Gorici se je širila dalje novica, da mons. Jordan pojde na Flappovo mesto v Poreč!
„Gorrierc" pravi, tla bi bil sicer jako zadovoljen z dr. Flappom (caspito! die no-vitii!), toda .... priznati je moral, da novica o tem imenovanju Se ni gotovo dejstvo, toliko manj, <U bi  še!   prost- Jordan v Poreč.
Kakor BCurr." bvalisa dr. Flapp.i, to je že več nego kom(nromitujoče, ako moremo tako drzno govorili o škofu. — Ali kaj hočemo, ko je verni ir resnica, da kar hvalisajo nekatere vrste listi — gotovo ni dobro, za Slovence celo nevarno!
Da bi Slovenci ne- bili zadovoljni z imenovanjem dr. Fiappa, to je gotova reč; in po preteklosti sodili, imeli bi najbr/.e. malo vzrokov, k zadovoljnosti tudi z nadškofom Flappom samim.
Mi kar kr.dko nikar ne moremo verjeli, da bo imenovan dr. F I a p p. Treba bo pač najti osebo, ki iti še bil» engažovaiu v ka-koršuikoti narodnostnih prepirih na Pri eor-skem. V tem pogledu pa nam je dal dr. Flapp tolikih razlogov z.i pritoževanje, tla si ga Slovenci na Goriškem kratko nikar ne želimo na vrat, da bi še iz škofijske p daCe ne imeli miri', kajti v takih olnoša.ih bi nastale brezdvomno homatije, ki bi daleč segale iu katerih posledice se ne dajo naprej niti slutili!
Uoiitsccii-ovižarki Torek dne 2. novembra t. I. ob 7. zvečer bode iz prijaznosti predaval in izktzoval v dvorani ,Gj-riške čitalnice'* profesor g. 3, Čebular o Roidgen-vih žarkih. Ker so g. profesorju najprimernejši in n tjnoveji stroji na razpolago, opozarjamo slovensko r.izumnišlvo, naj bi le prilike ne zamu lilo, ter se nmogobrojno udeleži, tla se leni načinom seznani s to velevažno iznajdbo. Vstopnina prosta.
Odbor.
Izkaz doMilt radodarnih doneskov prinesemo prihodnjič!
,,1'orriiH'e" o naših učiteljih.—Neki dopisnik „G.* \z okolice (?) govori o zadnjem uvodnem članku v «Soči» in pravi med drugimi: »Ljudski učitelji se v resnici ne mešajo v politiko, razun par hinavcev . . .» Učiteljem torej prizanaša! Toliko huje pa udriha po duht vščini, češ, da ta vtika svoj nos povsod in da ji ni nobeno sredstvo pregrdo... Ljubezniv ta dopisnik, zares! Radi bi ga poznali!
Poštni voz prekucnil. — Poštni voz, k" prihaja iz hribov v Gorico okoli S. ure, se je prekucnil v torek na cesti med Kanalom in Plavemi. Bil je, kakor navadno, prepoln zavojev in kosov. V vo-.u so bile štiri osebe, med temi dva srečna novoporočenca ; nevesta si je pošteno razbila glavo, tudi drugi so se več ali manj poškodovali. — Lepa hvala za tako novico!
Tri obravnave v tem tednu. — Lastnik naše tiskat ne je bil obsojen v junija pri preturi na 10 gld, globe zaradi nedovoljenega razdeljevanja znat, • pesmi „L e p u-stite*. Obravnavajo bila odložena,  da  se
pokličejo še tri priCe, katere je obtoženec" predlagal.
Danes je bila vskliena obravnava o razsodbi, s katero je bila potrjena zaplemba št. 19. »Primorca" zaradi dopisa »S Kanalskega", kateri je bil ponatisnen iz »Soče* potem, ko je bila ta že dvakrat očiščena z zaplembo. Utok je zagovarjal naš lastnik sam, protestoval proti takemu postopanju drž. pravdnistva, ki nam dela s tem občutno škodo, — toda utok je bil po navadi odklonjen.
Jutri pa bo obravnava pri preluri proti lastniku po §. 9. t. z., ker tiskarna na reklamne rutice tvnlke Susteršic & C. ni tiskala svoje firme in jih ni predložila v. cenzuro, to pa edino vslod vsklika: Svoji k svojim! — Za en fam teden preveč dobrot!
Narcdiiii zaspanost. — Rodoljubom na dež'-Ii moramo reči jasno in glasno, da marsikje slabo vr.-e svo,o narodno dolžnost. Imamo priliko videli vsak dan ljudi, ki pri-bajajo v me.-to in ki se dajo strašno vleči za nos od vsakega kleparja! I>.i bi ti n.iši IJud-e iiin-li le koiJfkaj pojim o vsem, kar bi bila Slovencem dolžnost, ne bi se dodajale take reči. ki morajo boleti vsakega rodoljuba. -- Hr.jaki: učite, učile in zopet učite nezavedne <i)*edo, odpirajte jim oči! Le na delo, več Itd všlr.ijuega drla Ur treba!
Sedmi liiškl otročki vrt ni fnrštne sirote -e olvtm t. novembra. Torej že ~ e d e m lahkih olro^kili vrtov pomagamo vzdržev.di Indi mf Slovenci, dočim nam nočejo il.ili niti enr m-iibliivi.io pnlrebr.e slo-vrisku ijnd-ke ii;le! Tu je nova provokaeij.i Mmvnskega žiilja v tej cW*V. S.<j -jp i.fi-vidmi, ,|.t novi otročki vrl ;»• uipcr,i".i v glavnem proli nam  .S'.o\i'ti<vm!          Ako   bi
Sloveiui na de?"-li ur v/.diževail l,e*-kili trgovcev i'i fibrtuikov v (I.n-I.i. bi i/P'iuili vsi liki laiki navndi kar t v/, noč!
1'otrjrna zaplemb;!. -— I/daja za Golico zadnje dleviUr ;e bila /..splriijeiia, okrožno
sodile   [e   /iipiiMIlbl),   SeVeila,  potril;lo.   KoilOO
»'l-l.ivkii .r«':iti-l j (i nI; ji prr.l c. k r. najvišjim ~ odi .*.'•<¦ m" - pravi ra/> M)dba           ,«ib-ig.i   niiji-krune   /n.ike    prr-
jriv.Mc i lin-kanja /i-pt r drž i\m   ob!.i-.l\.i   in dra/.-n-a k suVa/im-li po g- :!«H». k. /.*, član« k    .Zop.-l   nekaj-   pa   .ob,.ktivue znake iircgtcik.i di.i/eic.i k sovražnosti zoper narodiiM-li po ij. :Ji>.!. k. z."
K.iliki-n z pli-mlu je U, bila v I.-lcii|lj«-lll Mu? Kdor in -Inžene, plača gn.i!
„Os>matorv TriistliMi" (uradni Ji-I za IVimor-ko) :e izvolil iiiilorlun •¦>¦ opomnili „Sr,če* in je .'ulii potnim. Zanikali, il.i bi bil .Ciirrierr di (imizia* p-ilvladno glasilu.         .Cm-.-   ,.•   dn-lavil  li.i  In,   d..
„«>-¦..-nabii-p* bi ,'¦<• iihhmI bivlli muhi * ,Soco«, ako bi lmtel z.iv»\n\iti v-.r urne 1.1/:. - Srvr.li: Wie del' Srlir',11) M-lb-l M'« Sil  deilkt   iT   VOH   Alld-rtl!
V Ti—lil fmvj ne iiPM.:ajo naie Ifdilve, da pflorrirre' jr [mivlailuo gladilo? Sevida, l</.!;<> bi b:l.i, pnpo/n.di kaj takega javno, in vendar je t.tko • ako ne .de ime- p.i enl.no B.|e t.iclu". saj to < e!6 i.Srutiurli.u priznava. „»:." ima zveze z vsemi uradi; v-ako novost >r -črko p.il ig.iju v .Oirr.* prrdalr! bi .C.." jep.iv-em zvt-t 7..igo\i«rnik naših otirij.izov. saj v dal zagovarjati v n i e m -.vo o politiko /.r 4esfokr.il snu vitez liimildiiii! Nistnn bili polog, tudi ne vi »m, za kako plačilu >n v*" to g»-b. -ali dejstvo leži prod nami v vse; nagoSi. --Ali treba še dniu.ifiiih dokazov za na^e trditve:' N.iin »e! Komur ne zadoščnjejo ti, naj si išcr viruse drobili!
Cirkus Hciiry. — Dohajajo prav mnogi o.lhčniii Slovenci z drž<-!r. a vsi od-haj.fo z.idovola.i, da so vid. !i tako i.-boruo o.seba- in tako m ve! ,eluo i/.uia>!ir živali, pa nai bo -sam Itaiudm,' ..se! Iv g..'.:... kon i .tU p>i itd. (Tovek se mkt.' r.š tuliti, kako «• im,gmV I.,ki'» dx.<C uau.Mii !e ž.-v.ili. - V sredo zv.čvr |.' n. pr. p.-> p:-..i: n i ,i:>;i-:().-mnkon,ii.!/vaMl .hvi;...«¦• .--..t" moifi!.-.
triikim p:ip"ri'ii:. »k ikal na !;a in /.op. t na kmi\>, v-r prav tako, kakor ua":--born:-i J.»kt-v-i! - 1'i-s- ilka na ž. i u-.f:ii Iltia ;r žrla^ta vn'.r ul...riio hvale.; -».uo .I'.k< v l.ov al. - Ta vrčrr :e l,:;.i Lu n.-fto t ,!..--.ias'.V.» Avgll-!a\ v. Hajk-rn. ki ;e skočil v „-..i!!o mortalo* .'.-z i'> kon; e:j "• i/.va;.;i !i:.,!ež.:vniše v,<e ni i'unr';! ;: nrp.ipi^uo tir-^a:if(.. Oi).';:i-s'vo ga V vt ,5no odlikovalo z ziviihno p«dtva!o. — Uošp. Henrv sam pa j" i/.vaj.d s 7 žrelu i tia':;ewr.r;:iieSr sku-pihe in dirke ;   pam-trn-   živ.«.!!.   š,>   govoriti
;;ai m.
,  '.e
ii jako zanimiva pred-.siava oii oblini ii.l-bv.Ei..'
Kdor j.e • bil v lirkiisii, n sj i:ik-:r ne zamu ii to'.i lep.- pri!"Ki ! Fv.tako i/.urlr-.iii cirkusov ni kmalu v deželo, v v. lika svetovna  n.r.-la pa  ne pi:dr  v--;.kdo!
Ona dva .duhovnika" v r.rrVnlaV-ti «ib'eki. katera sta u.ibir.ila milodarc- po »"'''i deželi za zid..nje in kr k.dol. terk ° m Tur-šketn. so spoznali za dva ogerska zala in drli ju pod ključ. -— V gorski okoliti sla nabrala p:-< c.oj"«Umar;.i (buli v hribi; je bil en tak) in sla dobila tudi vrč priporoči! od strani nekaterih župnikov in od namestil iS. t v a. Torej pozor za prihodnjič! — Arelov;.!i so in v Mariboru. — Bodimo pre-vidni z neznanimi bi raci!
Trorokovanje-- — Dopisnik .od So-tinili bregov v „S!"V, I.lslu" od srede je dejal mod drugim: ,XaJa goriška slovanska lista si bosta kmi.lu zeprt v laseh. Čoiiiu dre/.-.iti in oči! al i IJ! Ilojimo se. da bodo zopet viharji nastali na Goriškem, ker je prennlo —• ponižnosti. Dog daj, iia bi se varali!"
Res je, premalo je ponižnosti, a to v prvi vrsti pri dopisniku, ki se postavlja na nedogjedno visoko stališče ter »dreza in °čita*, sodi in obsoja, tla joj! Ako so za-uaiv.e le iskrica razpora, g. dopisnik bo hitel Pihali, tla bi ne ugasnila. Ali ni tako?
Vseslovanskii ideja na sliki. — Po-yo'tom dohoda ruskega carja Nikolaja H. v Varšavo, je bila izložena slika  nekega polj-
skega umetnika, katera je predstavljala vse- | slovansko idejo. Slovani so razpostavljeni na I skali, katero izdelujejo  za velikanski   »kip8. Na vrhu je Čeh, v sredi Rus, kateri   pridno opravlja delo, poleg Ru=a sedi Poljak z za- ' vezano roko, ker se je, nerodno uporabljajoč I dleto, urezal. Za  Poljakom so prihiteli   na ' delo  Slovak  in Srbin. Na podnožju z dletom v roki pa hitita delati Slovenec in Hrvat.
Zalivala in priporočilo kramarjem na Kranjskem. — Iz R r d nam poročajo od raznih stranij, da so došli letos mnogi krčmarji s Kranjskega in nakupili veliko letošnje izborne rebule. V nekaterih vaseh so jo skoro čisto pobrali. Plačevali so jo po precej poštenih cenah, kajti vinski pridelek ni obilen, a tako izvrsten, da ni bilo enakega že nad 50 let. Zategadcl so naši vinogradniki uverjeni, da gg. krčmarji bodo prihajali tudi zanaprej k nam po vino, da lako svoja vina ] rodamo svojim ljudem in da ne bomo na tujca navezani, ki bi se hrupili, kako nam oni dele - - .dobrote*.
Naprošoni smo, zahvalili gg. krčmarje po Kranjskem za letošnji obili dohod in prositi jih, naj nikar ne pozabijo nase dežele; naj pridejo, in dobro bodo postrržrni. Vina je sitrr Se obilo v deželi 1 Opustile ¦/v-f/.e /. ogrrskiini založniki in pridilo na Primorsko: brat k bratu! Podpirajmo so na gospodarskimi pnljjTTTijerkoli le mogoče, potem bomo močni tuli na pcliliskom!
Slovenske liMr v Ljubljani prosimo, da bi ponatisnili lo /...hvalo   in   priporočilo!
KflkA se sodi Ar.strijeein oli Italijanski meji. - • Neki kmetovalec; iz inarija-oeljske duhovnijr nam pornč.i; Slehili Iron-č i č. krnel v Loviščih (pod Murij.icelj) je peljal -2'>. t. m. voz oglja čez državno 'mejo, kakor delamo vedno, ker na avstrijski slrani ie ni ceste. Do italijanske ceste pa je loiik klanec, da jo In ha p r i p r e g e vsakemu težjemu vozu. lroiu"ič ie imel vprožon par volov in konja; za jiriprego pa si je vzel dva vola Štefana Markira. Doslej' pa je bila vedno navada, da >mo jemali na laški strani .boMo" l<> za svojo vole in knnjo, ne p.i za one, ki so za priprego in se vodim vračari z v i h klanca domov če/, mejo. Tudi Irončič je dobil tako .bolelo« po slari navadi; do l.i^ke slogane, je le )() minut ho.la, a Irončič j.> moral čakati rolo tri uro, prodno jo je dobil. Ko jo pripeljal Voz uprav čr/. iii";<>. sla sfjtla nudi it dijaški tiuatic iit nadzornik i/, (''.e.l.ida. Zahtevala sla .bolel n" in nadzornik jo opomnil, da je bolHa !r za p..r volov, vprržriia slu pa dva pura. Irnnčie jr povr.lal, kako jo bila ,|„.|,.j navada, in dostavil: „aU ni kaj prav, so rajo vrnem". Nadzornik p.i jo dejal: „uv.nili, .ivanti!" (najuej, uapirj!) Ko jo pa prijel /. vn/iiiii vi h klanca in jo hotel vprežona vola poslali nazaj, potegnila sl.i Huaiirarja s n -mu kres in tirala ju naprej. Vole so odgnali na .dog.ino" v lbani poleg Mimika, Irončiča, njrgovrgi sina in 7(i let slan ga Markiča pa so odgnali v zapor v .Irdad. -Zdaj je naperjena proti njim kazenska pravda ; na Vi imajo za zagovornika nekoga odvetnika v Vidmu.
1'bogi ljudje, si ne znajo pomagali. Naznanjamo to reč javnosti, morda se V oklene \n.li na;... poliiiika oblast: vsekakor bi bila umestila točna preiskava od strain c. kr. okr. glavar>lva goriškega. — Taki so sadovi, ker nimamo državne ceste v dolini obmejne roke Idrijo. Isti poročevalce nam nam jo Indi zatrjeval, da laiki .brigadirji* na dogaui grdo psujejo Slovence in Avstrijo in «r hudnjejo na vodne .seivalure" od iiiso strani.
Vabilo k občnemu zboru podp. učit. dru-tva. ki bo dne \.. n0v, v N.ibrožini ločno «<li in. uri doji. Dnevni ml: 1. 1'rakl. uk: čitaii;.* ' ., me, uaz. uk '¦_, ure s prvoioluiki. •2. Veritikaera zap. z.ulniega zboiovanja. II. Iz C<!:a v Kamnik — poiopNna črtir.i. I. Prniaigi. ."). Pev>ke vaje. K obilni udeležbi ul.udno vabi odbor učil. dul-tva za sežanski i.ilski okr.ij.
.V||iiiv.sk;i fitalnlea" priredi komori s- .Mi.h-:ov,iiijeiii .Ajdovsko-slurskega Minbii-r.iskitr.i zbora" pod vod-tvom g. Hrabro-Iava Vogriča v nedeljo dne :il. oktobr.t 1S'.»7. i-ilriistveni dvorani v Taboru. Ula-gajna se odpro ob ,"». uri in j>ol. — Začetek ločno oh li. uri. V.-topnina :',() kr. — Sedeži ;»!> kr. K obilni udeležbi vabi nljuclno Odbor.
Vabilo k skupnemu občnemu zboru ž< nske in mo-ke podružnice sv. dirila in M.-toda v Tolminu dne 8. novembra ob <i. mi zv.červ C.it.dniskib prostorih. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi najnljud-iieiM- vabi za žensko podružnico načelnioa: lika D.vctak. za moško pndiužnico mčelnik: Andr. Vrtovec V Tolminu, ^JG. okt. !S'.»7.
S Srpenlee. Pri nas smo imeli dva n.'".lr!j.i g. Tivl.*i-la in g. F.i.!K.'ljna. Prvrga >o nam l.iui v/o!i, a druzeg« je letos šolski nadzornik Dominko prosil, naj vloži prošnjo z.i r.pokojenje, in dokler ne bo vpokojen, so n.u tl.ili doj*iis|, novo imenovanega uči-tfi*-i \i.i ne pošljejo. Tako pohajajo uči-te!,>. naši otrtici se pa po vasi kl.itiio 'ti lovijo že cela dva m»scca brez kateregakoli poduka, mi plačujemo pa visoke šolske davke. Prosimo, d.t bi nam kdo pomagal, da bi dobili vsaj onega učitelja, da hi vsaj g. Fajgrlj poučeval, da bi ne bili naši otroci popolnoma brez poduka.
Planinski vrstnik. — V triglavski koči na Kredarici (iiI5 m, visoko) ji? pozabil nekdo kukalo, nož in še nekaj dru-go;r.i. Obrniti se je na proč. g. župnika Jakoba A 1 j a ž a v Dovjem na Gorenjskem. — V Vodnikovo kočo na Volem Polju je udri tat in pobral raznega blaga. — V Aljažavem stolpu na Triglavu se je vpisalo lelos 313 hribola/.cev. Prvi je bil ondi 2<! jun., zadnji 16. sept.— V „Slov. planinskem .društvu* se snuje odsek fotografov amaterjev ! Izborna misel! — V Pragi prav lepo napreduje tamošnja podružnica .Slov. planinskega društva" Dne '.). 1. ni. jo priredila pončno-zabavni   večer. Predsednik  profesor
G h o d o u n š k ^  je predaval  o  lepoti-.slo- ' venskih in tirolskih planin. — Kogar pobftže zanima slov. hribolaztvo, naj si naroČi druit-' veni list ^Planinski Vestnik" v Ljubljani.'..
Nesreče. — V nedeljo je nastal ogenj pod streho hiše g. Janeza Makuca v Solkanu. Pridni gasilci so ogenj omejili. Škoda ni posebna velika.  Poslopje je  zavarovano.
M-Ielna Hvalic Frančiška iz Krom-berga. služabnica pri Pavlu Vecchietu na Blanči v Gorici, je padla z murve in se precej poškodovala na roki. Prenesli so jo v bolnišnico."
24-letni Mihael M i z e r i t v Št. Fer-jnnu se je bil nekaj spri s svojimi tovariši, ki so ga tak6 strašno pretepli in razmesarili, da sta imela dva zdravnika v tukajšnji bolnišnici poldrugo uro šivanja okoli njega. Napravila sta mu baje 70 šivov; ves je pošit — vendar mladenič ozdravi.
Slavnost odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu Dragolinu Marlclancu se bode vrMla v soboto dne 30. in v nedeljo dne 31. oktobra 1897. v Barkovljnh pri Trstu. Odkritje spomenika se bode vršilo v nedeljo ob 1. uri popoldne; po slavnostnem odkritju bode veselica v .Narodnem domu" v Harkovl|ah, pri kateri bodo sodelovala razna pevka drnšlva.
K romarje in vinske odjemalce opozarjamo, da je najelo .Vinarsko in sadjarsko društvo za Urila« še ono klet na severni slrani mesla v ulici Via Torronle Si. 6. in jo založena z najboljšimi briškimi pridelki.
Desortna vina, kakor rizling in biirgun-der, prodaja vinarsko in sadjarsko društvo v Gorici, na kar opozarjamo gg. rojake v meslu in na deželi.
Obrt v Celju so je pričel za .Slovence lepo razvijali. Lolos bodo šteli celjski Slovenci pol ducata novih obrtniških podjetij. Le naprej — po poli osamosvojenja!
Vrt nfkiilil roilliliil mi Iii Ninoll noim-Siitl najl.nJiS.1 .lvn MhUh in domač., Mv.]„lva. i;ilmivč: b r. It«, s i. I. ;i t z u m x a >.,. I ,i .1 v ,. m p r n i k o .1 o. in a č« iniuilo. Mu ni> ilnliiin tu.li v K.irlhUli lo. Kimmli.
O polilisloill položaju so prihajala ta leden t.i-lr poročila:
Dunaj i!t>. oktobra. Poslanska zbornica jo danes Učakala veliko presenečenje. Podprrd.-rdnik Abra ha m.ivv ie/. je -uM-kom sr,o pivčilal pismo, s kalnim 'naznanja pir.Uodiiik i\v. Kal h ro i n, da so odpove p rod srd si vii. Vsa /.boru i ca je s I r-iii o I a. Dr, Kalin ein jo šo sinoči izvrševal svojo posle kot predsednik, a ni nikomur ničesar povedal, kaj namerava storili, danes /julraj pa so jo odpeljal v ll.ill. Kot kandi-daljo za prrdsoitmsko mesdo so imenujejo razni poslanci, mej njimi (udi dr. Kbouhorii,
Dunaj iiti, oktobra. V zbornici je dr. Lueger intorpoloval vlado glede njenega stališča napram izjavi barona llau(Vyja v včerajšnji soji ogersl«! zbornico. HainTv je bil rekel, d.i v slučaju, ako so ne reši v avstrijskem parlamentu provizorna nagodba, sicer i.e prenehajo vse zveze mej Avstrijo in Ogorsko, loiia skupna bi ostala samo vojska in zunanjo zadevo, v trgovinskih, carinskih m bančnih zadevah pa bi bile obe državni polovici povsem samoslalni.
D u n a j S26. Socijalni demokratje so v današnji seji podali predlog, naj se minisler-stvo obloži radi naredbe z dne 21. avgusti gle«'" bonifikacij za .sladkor. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predlogu, naj se obloži ministerslvo radi dogodi) v llebu, toda nihče so ne zanima za razpravo, ker je vso zanimanje osredotočeno na Kalbreinnv odstop in na dogodbe v Pošti.
Dunaj :!S. oktobra. Izvrševalni odbor desnico jo izdal komunike, v katerem pravi, da j" bila desnica pripravljena, priznali Di-paulijovemu jezikovnemu predlogu prednost pred vsemi drugimi nujnimi predlogi, samo glede časa, kdaj naj pride predlog na razpravo, jo bila mnenja, da se mora i/, ozirov na državni interes pred Dipaiilijovim predlogom r« siti nagodbrni provi/.orij.
Dunaj 26. oktobra. Časopisi javljajo, Ad pokliče cesar, čim se povrne sem, odličnejše voditrlje k sobi in jim razloži svoje mnenje glede posledic, katere bi nastale, ako se nagodbrni   provizorij ne reši pravočasno.
IJ u d i m pesi a 2(5. oktobra. Tukaj se razširjajo najrazličnejše vesli glede eveutu-valuosli, da se v avstrijskem parlamentu ne dožeue nagt/.tbeiii provizorij. Pravi se, da pripravlja vlada načrt zakona, po katerem bi se v oger.skein državnem zboru razpravljale vse tiste zadeve, kalere je doslej reševala ogrrska delegacija. Ministerski predsednik HaiiflV bi zastopa! ministra uiunjih del, državnega vojnega ministra pa domobranski minister Fojorvarv.
Dunaj 27. oktobra. V današnji seji poslansk" zbornice dela opozicija obslrukcijo 7. vto silo. Ob II. ure popoludne do 3. ure popludtu: je bilo deset glasovanj po imenih, mej njuni troje tacih, pri katerih je bilo treba po dvakrat glasovati. V krogih desnice se govori, da se danes ob 1. un zakbuči seja, v jutrišnji seji pa da glasovanja po imenih več. ne prepuste.
Dunaj 27. oktobra. Parlamentarna komisija desnice je sklicana na sejo, v kateri se določi modus procendi za omejitev obstrukcije. Desničarski krogi upajo, da se v tem ozirii doseže sporazumljenje tudi z nemško katoliško ljudsko stranko, tako da bode jutri desnica mogla preprečiti glasovanja po imenih.
D u n a j 27. oktobra. Pričakuje se, <ta izda desnica nov komunike glede položaja.
Dunaj 27. oklrobra. Legilimacijski odsek je že razdelil poročila o nekaterih protesliranih volitvah. O volitvi laškega posl. Verzegnassija in Mauronerja bo poročal dr. L a g i n j a, o volitvi laškega posl. Barlolija bo poroča! dr. Ferjančič, o volitvi dr. Jviginje pa češki posl. Slama. O volitvi laškega poslanca Horiisa pa dr. Schilcker.
Dunaj 27. oktobra. Srbski poslanec iz
Dalmacije dr. Kvekvič je pristopil Šukljevemn klubu,
Dunaj 27. oktobra. Dr. Kalhrein so mudi v Hallu, kjer se je napram nekaterim novinarjem izreke! o vzrokih svoiega odstopa. Kalhrein je rekel, da je že dolgo časa mislil na odstop, ker vednih škandalov ni b;lo mogoče pretrpeti in ker ni hotel biti predsednik zbornice, katera nic ne dela in Ie čas trati. Njegov odstop je pospešila okol-nost, da vsi njegovi pomirjevalni poskusi niso imej; uspeha, in da je položaj jako opasen. Dejal je, da je merodajne kroge mnogokrat opozarjal, da se razmere ne izboljšajo, dokler se ne doseže pošteno sporazumljenje mej Čehi in Nemci, da pa ni nič dosegel. Odločil se je za odstop, ko se je prepričal, da vlada ne podpi:« Dipaulijevih prizadevanj glede -jezikovnega zakona, dasi ima Dipauli najpošlenejše namene. Kalhrein ne odloži mandata, pač pa je prevzel opravila kot župan v Halln.
Budimpešta 27. oktobra Vladni list .Nemzet" prijavlja z oziram na Banfly-jevo izjavo glede provizorne nagodhe članek, v katerem pravi, da jo zdaj jasno razloženo, kaj se zgodi, Ogerski je vsejedno, kako se sporazumejo avstrijske stranke. Ogorska hoče nngodbo, naj jo dobi posredovanjem in dogovorno z avstrijskimi strankami, ali brez njih ali proti njim. V tem ozira stil krona In Ogorska jedini in jima ni mar za avstrijsko stranko,
D u n a j 28. oktobra. Vprašanje, kdo postane predsednik poslansko zbornice, 8o in rešeno. Nemška katoliška ljudska stranka je odklonila ponudbo, imenovati svojega kandidata za to mesto. Vsled lega misli desnica, naj bi se predsednik izbral izmej članov »Slovanske zveze", speeijelno ima v mislih poslanca dr, F e r j a n c i t a, o katerem pa se sodi, da jo malo voljan sprejeli to mcslo.
Ako bi dr. Ferjančič odklonil in bi BSIo-vanski zvezi" ne bilo dobiti primernega kandidata, izvolil bi se iz vrst konservativnih veleposestnikov.
Dunaj (Izvirna brzojavka) 29. oktobra. Večerna seja je začela sinoči ob sedmi uri in traja nepretržno do poldne in črez; dnevni red: prvo či tanje pogodbe z Oger s ko.
MATTONI-jev
BIESSHUBLER
je najčistejši alkalifinl
KISLI  VRELEC.
III
Podpisanoc vsojn si p, n, gg, goro-Jakom v mestu In na dežoll, posebno pa ožjim svojim rojakom Brioom naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. •odgieo v Horlol
velik« gostilno
v kntori lori domača bola tov Icvriln« istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusim jedila po zmornih ootiah. PHpo-roftovajo so kar naj topi o jo slavnomu občinstvu, bo biljoži
Karol Fflndlfi,
	¦J- V	irki	1B i	Ieiiry v	Gorici.	-Wffl	
•s 'g C0							Y
C TI		|t^Wi		WB mt vSr^jSll			8-u
*9 1.	'»J	I^.--'T*	^¦^SS^		Vicit^r		i
Y sol ml o :it). oktobra: dve predstavi. r<)|)nlii(lii(! ob 4 poiobna predstava za učenca In otroke s znižanimi conami* '/vuCor ob B, uri častni vefior m ravnnlclja Il«nry-ja. — Prvikrat,; Pepelčiea till «sloklotil Čeveljček'*. Velika pauloinina s 50 tuknjšniini otroci v slaroali otl !)~fi lul.
V nedeljo 31, oktobra: dV6 predstavi. Popoiudtio ob 4. na občo željo:
ROBERT-VRAG. *L»
V   ponedeljek 1. novembra: dve predstavi. Popoludne ob 4.: Pepelčiea. Zvečer ob 8.: bciicfičllil predstava prvega .Tokey-a Mr. A. Loyol-a.
V  torek ~2. novembra: Zahvalna In oprostna predstava. Pri vseh predstavah: Čudoviti slon „B»ondln".
K obilni udeležbi uljudno vabi                                        H 611Y y.
»I                                                          i       .i        —
F Dr. Rosa balzam   Pražko hišno mazilo
za talodoc
J4I
--<llz lekarne P. FBAGNER-ja VI»WSOl[>»-------
je staro, nnj|»rej v Pragi upornliljovnno liigno nilia-vilo, kutcii) vr.iližujo (Uiis rano in jili tudi obva-rujo nciSistobo ler ublnfcujočo clolv^jo na vroilno in bolečino, V obrokih po 35 In 25 kr. S poito 6 kr. vofi.
je *i>lošno, ie .10 let znt.iio domač« zdravilo. knlero uzrnfa lek, ulojSuje prebavo in lehko od-vaja. Pri rudnemu vporabljanju oJ»*ujc prebavno
orgnnc in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld,, mala 50 kr. S poito 20 kr. več,
POZOr!   Vs' del' »»Mano picvideni  z  zraven naluiiijeno  in  zakonito priznano  zaSčilno   znamko.
Blawa^i|a: Lekarna B. FRAGNER-ja jri črnem orlu" v Pragi, Mala slrana, na voglu Spomrin nllcfi'
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletli, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli.
Dnevno ragpoSilJanjc \m poŠti. — Zaloga v vseh lekavnah Avstro-Ogciske...-»jOJL..R
^^
raju
Književnost.
Gospod profesor Jož. Stritar jo za
Mohorjevo družbo zopet priredil leposlovno zbirko, obstoječo iz donuičili pesmij, dveh igrokazov in jedne povesti, ki ima iz li v podobir opravi, kakor svoj Cas istega pisatelja knjižnica »Pod Lipo"'
Knjige družbe sv. Mohorja, katera broji letos 7l.5i0 udov, so nais> došle. Knjig je Sestero in sicer: Zgodbe sv. p i s m a. (IV.) Slovencem priredil in razložil dr. Fr. Lainpe. Moiilvcutk: Sv. Rožni vene c. Spisal dr. los. W a 11 e r. Bolgarija in Srbija. Opisal profesor A. Bezenšek. Temu snopiču je med tekstom pridejanili več slik in zemljevidov. Poljedelstvo, (I.) Spisal Viljem Robrnian. Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. J. M i 1 o v r š n i k. (Slovensko vt-cernice 50 zvezek.) Koledar za leto 1898. — Člani, sosebno radostno sprejmejo daljšo povest v letošnjih „Vc-černicuh*. Vzajemnost slovansko bode sirila krasna Bezenšekova knjiga. Spisi v »Koledarju" so kratki in tehtni. Pogrešamo domoljubnih pesmij. Povesti ste v »Koledarju" samo dve, kar je premalo. Pozornost bode med našim ljudstvom vzbujal Anton Stri-tofov spis »Slovenski pevci na Dnnajn', kaleremu sta pridejani sliki mojstra Hubada in njegovega slavnega zbora. Od srca želimo, da bi se družbe sv. Mohorja letos številnejše oklenila naša posvetna inteligenca. Množiti število udov družbi sv. Mohorja je čast vsega slovenskega naroda! Za prihodnje leto je odbor določil te-le knjige? 1.) Zgodbe sv. pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Fr.
Lampe. V. ?nopic. 2.) veliki katekizem ali krščanski nauk. 3.) Viljem Rohrmanovo »Poljedelstvo«; II. snopič. 4.) Naš presvetli cesar Frančišek Jožef I. K 501elniei njegovega vladanja spisal prof. Jož. A p i Ii. Ta jubilejna knjiga izide v slavnostni, lepo opravljeni ter s slikami okrašeni obliki. 5.) Slovenske vecernice za pouk in kratek Cas. 51. zvezek. 6.) Koledar družbe sv. Mohorja za navadno loto 1899.
Dureh Bosnlen -Hercegovina kraus iind qucr. — Von Heinrich Renner-Illuslrirt von W. L. Arndt u E. Arndt-Ceplin. Zweito, in Wort umi Bild erganzle und vcrmehrle Auilige. Berlin 1897. Str. 508 v veliki 8°. — To je naslov krasni, z največjo skrbnostjo in eleganco izgotovl eni knjigi, katere mora biti vesel vsak prijatelj prezanhnive Bosne in Hercegovine, ki imata še lepo prihodnost pred seboj. — Knjiga je pisana Živahno, vedno zanimivo, vsaka vrsta zadovoljuje Ci-taleljevo radovednost in ga vspodbuja k na-daljnemu Cilanju. Pisatelj je sam prepotoval deželo; vse je sam videl in doživel, kar popisuje. Ob enem pa je knjiga nadahnjena t vzvišenim spoštovanjem do naroda, ki biva v teh dveh deželah; in z veliko ljubeznijo govori o šegah in navadah, o jeziku, o narodnem pesništvu tega p-aeda. Skratka: Knjiga je pisana takd, da si boljše no moremo želeti.
Knjigo krasi M velikih slik na ceh slrani in nad 300 slik v berilu. Slikarja sta oba umetnika prve vrste, velezaslužna 7,a npoznavanja Bosne in Hercegovine z zunanjim svetom.. In vse slike so krasno, umetniški izdelane, kar je berilu kakor živo
Slovenci, noMraite le svole trgovce, oMe, z«e, ofrette M., držite se strogo gesla »Svoji E svojim"
dopolnilo. Dodan je tudi zemljevid Bosne in i Hercegovine. — '"'»na nam ni znana. Založnik | pa je: Dietrich Reiner (Ernst Volisen) v Beroliuu; sicer jo preskrbi vsak knjigar.
Pcronospora ali strupena rosa ter način, kako se je tej borzni obraniti. Govoril dne 27. maja 1897. na poduCnem shodu srediskega bralnega društva ..Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču. — Delce, kojeb'a namen je blag, stane samo 10 kr„ ako pa se naroči večje število iztisov, se cona še bolj zniža. Razprava je pisana po-Jjmho tako, da bode služila izvestno dobro našim slovenskim viničarjem, ako se hočejo natanko o navedeni Irtni bolezni poučili. Premožneji vinogradi iki naj l.o delce pridno širijo mej prosto ljudstvo vinorodnih krajev: korist jim bode samim. Knjižico, katero toplo ~~'prTporofiahTo," še dobTprT pisatelju A. Koši-jff v Središču na Spodnje-Stajerskem.
Podnfc o igranju na eitrali sestavil Fran Sal, K o ž o I j s H Založil L. S c Ii \v e n t-ner v Mrežicah, HI. zvezek, cena 1 gld, 30 kr. V najnovejšem zvezku tega dela, o katerem srno že spregovorili obširneje, ko smo ocenjevali prva dva zvezka, podaja skladatelj: Loge melodijsko tablico (I—IV. lega), skale več oktav (teki), harmonično niol-šknlo in kroinnlično Skale. Kot vaje je vloženih več toek: Slovenska narodna z vnrijncijo, Zdravijca (Pijino ga, pijmo - - dr. G. Ipavčeva), l/diko noč (po K. Mnškovom nnpevu) v raznih legali, Mazurkn, Fr. S. K„ Gavota, Fr, S, K. in 4 primerne Etude. Igralci, ki so že nekoliko napredovali in imajo resno voljo, da se popolnijo, najdejo torej v leni zvezku obilo gradiva* za nadaljevanje svojHi študij in smo preverjeni, da bodo radi segali tudi po tem zvezku, kakor po prvih dveh. Ob jednem , opozarjamo na skladbe za citre in tudi za pelje iti klavir, katere jo že prej izdal podjetni založnik g. Sch w e n t n e r, ki zasluži, da ga slovensko občinstvo z obilnim naroče-vanjeiu vspodbuja k daljnemu delovanju na pričetem polju.
JFoiilaril - Seirtc (jO Ki%
Iiis fl.M X> p. M. jaiifmemselio, dtincsisclie eJc. in den ncu-outci: Densins untl Knrlion, so.vio »churarze, woisse unil fiiibisfo Hannoboru-SoEdo von 85 kr. bi* (1.14'05 iici- Motor — jdftH, Besiiroift, karviort, petnustort, Da* imvlo olc. (en. ai» vorseh. Qunl. und 2000 verseh. (•'»¦'liKiii IioeHln*1 olc.) Tovto- und xt«uorfroi ins Haus. — M«»ler uirigehond, DoppeUe« Briofporto nach der So!i\vci«.                                                                    „  ['••]
" "                     . m, k, ilofl.),
V vsakem poStno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in Irajuim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.                                                                         18a
Idina s1oy. zaloga dotikov, šolnikov
in rokavic za dame gospode in uradnike.
krojni aparati,
nbl.-kf.
C. kr. privileg.
s katerimi ji- vsakemu mujc.-iic krojiti v.iaki obrazci j», rinvih  utrnjih uivznni s» razpi'J'Iajaj<>  '-\ vs*> Obleko pr,K|,|. i-no, za ^.iki <Ini-i komad pa |i<> «M. i prt tvrdki
M. PONEHAJ
kriiaiil nalstir I* ume t Sirltl n Traniki
v hodniku in v I. nadstropju
V h. št. 22.                       207    1
TIrata zaloga vsaki.vrstm-ga Mnf?a, »rtovih ol.Ifk, perila, vm-U priprav za oMfko za vsaki stan p«' najnovejši modi. — lllago «' prodaja 111 d i na m ««t o r
in sicer h v prvem nadstropju
.....   kjer ne sprejema tudi naročila za izdelovanja raznih
ohlek.      Odjemalci blaga na meter ai morejo da« narediti oMiko tudi pri drugih krojačih.
Hehion-falirl
zomuii.
100 do 300 ii mesečno S^SfiSfc K
vseh krajih h prodajo zakonito dovoljonili drž.pn-|iiijcv in tm-čk, a da nI potrebna Klavnica in ni iiikuku nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Ost.r-rolchcr, VIII PeutHoho kusho H IJudnpost. 7«, to -1
Zastavljalnica in ž njo združena hranilnica
ustanovljena po grolu Thurnu
naznanja, da plača zavod na lastna stroške s 1. januvarjem 1898. vsled postave z dne 28. oktobra 1896. na hranilne vloge vpeljani dohodninski davek 1'/,. % ter da ostanejo dosedajne obresti nespremenjene po 4, oziroma
Izprašana in zaprisežena babica
naznanja, da se je preselila v ulico 5. Antonio štev. 8
III. nadstropje, kar naj blagovoljne- sprejniu na znanje p. n. gospe v Gorici in z dežele, katere so ji bile doslej naklonjene.                             300 3—i
3 E. Riessner 3
Nunsko ulico št 3 nasproti cerkve priporoča slavil, občinstvu
nagrobne venec
z amotnih cvetlic, biserno vonco, trakove a  vonci  7,  napisom  ali  brez  v  vseh barvah, v največji izberi in   po  najnižjih cenah.             ain,:t—1
Vozniki v Goriei in i dežele, pozor!
Sedlar
Valentin FerjanDič
naznanja, da je odprl svojo                      241
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici v hiši srofu Tlumift
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine zn zasebnike, voznike, jahalce. torbice, koveepro itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege hi oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Garantirano
je dobiti           2S3 8-1
v vsaki meri in vsak čas pri Alitoilll Jailiar-jn, kuharju brinovca in posestniku na Bledu f.eldes) na Kranjskem. Cena in uzoree zastonj na zahtevanje.
Posestvo na prodaj!
Proda se prostovoljno po nizki ceni hiša z dobro obiskovano gostilno v popolno dobrem stanu z gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom, 2 orali dobro obdelane in prilične njive ter z lepo hoslo. Več pove pr. župan v Loki pri Zidaneminostu ali posestnik sam Franc K usek v Ljubnem (Lcoben) Štajersko.              307 3—1
Kmetija s Iiišo, hlevom, seitožetjo, z gozdom itd. je            -,0
na prodaj.
Več pove Perše v Volčah na križpotju.
. gid.
3'60; remont, srebro, kolekovau,  zla-
lorez, gld. 6--; ankersfcn burtilnica, I.
kakovosti, razsvetljujoča, pld. 1-GO; rc-
pulator v orehovom zabojCk-i, od gld.
\ 450 naprej. Cenik z 500  slik  zastonj
H in franko. Kar  ne ugaja se  z?menja
f ali znesek povrne.                            47;>
Sug. Kareeker
Tasehenubren-Fabrik imd Vei-sandt-Gescliiift und Lie-ferant des Vcreines fiir Giltcrbeamle. — Bregenz am Bodensee Nr 473. gfcp* 2 letna garancija. -^p||§
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 07                   Goriei iii z dežele.
Prodaja kavino primeso   iz   tovarne /IRNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cš-rila in Metoda.
Vinarsko in sadjarsko društvo v
za Brda             1 M
v Gorici   ^^s^^    ^
m
W m
I Prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih briških vin.
I              DESERTNA VINA.
g Ilaz|io3.Ija na vse kraje od 50 litrov naprej. ^              Uzoree vin pošilja na zahtevo.
t Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št. 20.
Seznam blaga
tvrtlke
G. Ferd. Resberg
v Goriei«
Glavna zaloga:
v ^apudtvsVv utki it. U
(stara cukrama).
Podružnica: na Korn« it. %
(Attetnsova palač»). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče —  olje — ikrob
—  ječmen — kavino primeso — moko — gris ~    drobne in  debele otv obe ~ turšico — zdb sol — moko za   pitanje — kis
-     žveplo — cement — bakreni
vitrijot itd.          160— i
V podružnici na Kornit prodsija tudi
moko, otrobe, ovs, turšico itd.
jp«r- Svoji k svojimi-^p®
Ambrož Furlan
Irpovc«                                   t-H
z jedilnim  blagom
na IržaSki i:i-sli 4. v (ioiiri
priporoča   kavo,  riž,  sladkor,
moko, žito, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
Lpp*» 1'ohIn>/.c u-slno In |m» /moral coni. "^tjj
Slovanska gostilna v Trstu
Pri Petelinu ^
Sjirojino v svoje I14«' jiroslore \«ari^'.'i I:u"ii<'^.» i ulrnjciieHa ftosla, ter (sa pomisli z jndjo in [n-iieo, tla ho zadovoljen.
(¦».•ipodar f;n.«lilllt! A. Vodopivoc jo preskrhel tojim poslom liladne^a,        '
t l>c
sk.-
lm
tiljkah.
1'iijazna pospodinjn pa Vas p.mlivži' z ti-rnim zajalrkom. kosilom,  veieijo.   na   »-Ijo  (;o-t.i.
Da bolje iirtlrežcrn svojim cenj. |ro.-.tnin, posebno pa t milnemu popotniku napravil »'.ni tudi spalnice 7. mehkimi, a čednimi posteljnini, katere oddajam svojim gostom na željo v  pn-norišiV.        Cena
Vse prav f-edno. zdravo in ceno. Popotnik, ko pride, v Trsi, ozri se na krasno tablo:
„Pri retcliim"
Sfm- ulica Glic^a štev. 7. "^MS
64
irgoveG z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna nlica S — GORICA — Via Giardino 8 12 Q.            "            priporoča
dalmatinska vino iz Jelše in Sibenika,
pristna bela     J&R&ttfP'     furlanskih,
In črna vina    ^T^^P      briških in
iz               ^0i&t&             isterskih
vipavskih,           g?            vinogradov.
Dostavlja na dem in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ojrerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej- Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cen« zmerne. Poslreiba poifens.
Ed. Pavlin v Gorici
v Nunskih ulicah št. 10
nasproti gostilne
,15clejra zajca*. dnhovSCini in slavn.
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rež za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice,- rakev (truge)
vsake velikosti, zlatih črk i. t. d .    .    9V~   Vse   po  nizkih   cenah!!!   -T»0|
Teodor SlaMiija
srebrar v Gorici, ulica Morelli bt. 17.
Priporoča se picCi^tih dii-hovSCint za i z g o lovljenje crkvenih posod m oiodij i»o najnovejem uzonu m nijm/ji ceni, kot: Moiištiniir. keliliot, svečnikov, itd. itd blaie xeii popravlja ter jih v otniju po srebreui in pozlati. Dr si \>\ zamorejo tudi bolj ic\ne ceikvc naiotiti eerkvene^i kovmskc^i blaga, olajšuje jim to svonj omenjeni s tem, di jimje pu-pravljen pošiljati blar'o, iko mu potem to izplačujejo n i ohi oko Obroke si pa naiodvile« sim lahko določi.
Strelovode iz biki i v Ognju pozlačene najboljšo iznajdbe, kakor ludt vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporoča tudi po najnižjih cenah.- Pošilja vsako Mogro dobro spin»Ijcno In poštnine franko!           10 (Gl.
Velika novost!
Plin „Aeetylen
(solnčni žarki). 2%, 10 i To čudovito svetlo ponuja razen svoje lepoto tudi ugodnost, da se je more imeti v vsaki hiši radi svoje lehko upravljajoče priprave in splošne koristi. Zaloga teh priprav, kakor tudi vseh potrebščin, kot n. pr. apneni karburij, luči, lire, bračale, kljunčke za luči itd. so nahaja pri ovlasčeni agenciji za razsvečavo na Kornu št. 12 v Gorici, kjer se prevzemajo tudi popolne upe-ljave. — Ageat je g. Anton Nami t (p. d. Blažon),
Veliki prazni sadovi
iz Srbije, iz h r a »t o v o g a I osa z ž o I o z-nimi obroči, od 2, 7, 20 'M) <lo 70 hoktov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Katanč-iioje poizvedbo, pri 11 p ravni št v u, ali v liisi na Franc Jožofovi costi Št. 0. pri g.   L.
Storil.                      3|fi 7     j s.     78 »     t v.
I    Anton Potatzky    1
*          v Raštelju šiv. 7 v Gorici        S
*'                                       *•
*  ppodajalniea drobnega % % in narnberškega blaga f
*                       na drobno in na debelo.                     ?
*  ---------------------------------------------.-----------------------i«
«                             .ledino                 s, au-7 ' L;
%\ m najcenejše  kupovališče. 2
*j-----------------------'•-----------------------------------------;$
%\                  Posebna zaloga                  ;!*j
$' /a kupovalce in razprodajalce na deželi, jij *l             za krošnjarje in cunjarje.             |i*
l'                  Največja zaloga                  J-
« Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popu-if| *' lovalnih in kadilnih pottebžOin. !* «,l                  Zimska obuvala.                   L
t\ Vo/icki in stoli na kolesih za otroke. ;g «j                Strune za godala.                \Z
*' Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. !;J J j       Prosim dobro pazili na naslov:       ji©
J, Na sredi Raštelja štv. 7.||
Gabrijel Piccoli
Železnafo vino
|.ni/[.ii:"i;m j-ii.  i!iiri'".!ji-
Irhkr. |.n I.'.ivXiv ž-lf/ti.il |.i.|..n'.ir,  Ut.-ijVjiikiijf |ni s-i.iln.lnili,   u:i   | ipin:i!ijl,:iliji(   Uvi   in  ii.i žiuili tijinih ..-.•|..i!i.  |.ri|...i...-|jiv   i.(.->-l>no ti..li z.. .l.,|-.,!i„..   I.I.-.I.. .lil.ik.-.                         IH Hi    II
ril-Ll   [.'l.-IIIK.V   [.-.I |>lr|l.ir.ll:i  illM V  -r\,i ¦„»;, 111 |li'r> t .Ull> • V
žel. zri:i!.j-,i Li-IlL.i m  io iiiilf,M„iim.   i/Ir"l.!i   \l.  -U.lji'
kili-',!.-".,   .llrvr   .,.
Lekarnar Plucoli :^ahlSJx>^.:^::•:::;
po tvtn.i- ni la^kiujlu dr. If. Iliitrt-rju  ..........
ii.i  Odi i  in prof.  Kult.   Kiiiipltschu,  z..|1.i../.ni(T.1
HMllllj.kf-.t    k.'lll,kil    V    I,j..ldj..|ll.
Sl.-kli-liV«  iinaj.M-.-i pr.l lifr.-,  u-lj.l   I   (.'II.   t ii,.llit.-i-!.«¦ sli-kli-iiirc .'! (.'M. CD kr.. fi;ink«i •> |.r.;ti,ino \r--d i j-M.
»artiila liKriiijs kUrnar Pi:cc!l»IJjblJani prsti rsvzerja zcEjka.
¦h-.&ma. A>A«A«A*AII
LIHIMENT. CAPSICI G0MP08.
iz Riehterjeve lekarne v Prajfi pripiiznano Ut izvrstno bol iibtažujoče mazilo; m ceno 4(1 kr.. 70 kr. in 1 <;M. se ddbi po vst-li Iclcaniah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredsfvo\edn<> le v oriir. sMilriii-eall z našo zaščitno znamko, s „Sidromi( namreč, iz R i C H T K KJE V K lut.nie in vzame kot originalni izilclrk le tako stekleniL), ki je previilena s to zašiitiM znamko.                                     ;;„_>, n    \VTLJ
Richtarjeva lekarna „pri zlalem levu" r4T.
v PRAGI.                     ["4/
\l
5f=*
Ivan lomicelj
trgovec z \e&Un\m btagom
v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša fiiša Pallova)
priporoma svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijot (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žvaplenke.
Tse prodaja po tako zmerni coni, da se ue boji tekmovanja (konkurence).                              U'A
Fran Vanek
prij.oro/a svojo                   148 ((a.)
goriško pivovarno
na Oorisecku — V Gorici  •    Piazz.i Calterini
Pivovarna jo zdalno raz^irjoiia tor uro-jeiia po iiiijnovoj^i zalilovi. Iviilia pivo po f-oftki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski .slad.
Priporoča se p. n. Kostilritoarjom in zasebnikom v Goriei, v Hrtlili in na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in jtosp. (Jollfiioil I)e-Konliart v O.nnpolongo za Furlanski dol deželo.
TT—iT
Tovarna uzornili telovadnih priprav
Mm. Y1n:»y«-aj
v Prasi na Srn I ho v u
(1'iiili.i-Sniii'li.A) Vmoliiiid^k.i uli.v Ti-lo HI«.
k popnliiMnni li/.ririiciiin jirirojovfuiju soKolsUili in šolskih lelovadiilc
|iu 1 e , i j i: ¦ j v < >j' 11 i  |i| ifio/ii.iiilli in )>l.ik!i>'nili  • i>.l.i\ il..
V   lil   .Ink.!/.,..   L I   l,l/.|.ol..i-'.........j-..   pil|>.l|IHll-
,,,1,  -| ;,/,,! o ,m,,',1, m itio/..|,:.kili.
Zii;-i.l:iklj,i;.'dii.. !<¦!... C.-n.' fA(> /n..'iiie. |ilii.'iije se p.i na  m-M-Oie ol.i-f.l.t- p.i volji in xiu..2iiiiMi.
//avadna priprave so vedno y zalogi.
(.Vinki,    pinlin-lllli    l!l    IKUTti    Z.l    liiipoln«    t.'ld-
iii.mii'.-   ,.ii;.Iju   na   r.alit -v.i   ln.'/|.Liriii»   in   pnšimni'
p,..-l.»                                                                 No. :,i    '21
1'opriMi« IzvrSnjc po najni/Jlli t-eiiuli.
^             tovarna (amburiG
rX    I. STJEPUSIN
l'ra vi t rpotc c v   sok  je   jedino   oni. koleri   ?c   ju-ipra vlja v lekarni k Zrinjskemti, II. Broil jo vin, Zagr cb, Zrinjski Irp štev. -20. Trpotcev   sok   nepresežno  deluje   pri   vsili   pieb Injenj ih d ti š n i h o r p- a nov, t c r j e  n a j b o 1 j s e s r c d p t v o z a   p r sni   k n t a r. k a-šelj, prsobol,   hripavosl  in  vratobol.  Tudi zastarani kašelj so s tem zdf,«vilo«n v   najkrajšem   easu da odpraviti;   bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in   na  ta način   hitro   okrevajo. •*— Izmed mnogih zalival spominjam tukaj samo eno: «V el c c e n i o n i gospod 1 e k a r n i k ! Pošljite mi se tri steklenice Vašega izvrstno delojočega IrpotCevega  soka;   potrebujem   j "h za moje  poznance. Jaz sem   od   dveh   steklenic  od   nesnosnega   k ašl j a p op oin om a ozdravel.  Hvala   Vam.   Priporočil   bo dem   ta   zdravilni  sok vsini prsobol ni m. S spoštovanjem — Rudolf Au s i m. Na Dunaju, 20. marca jb07.s
Pazi naj se toraj. da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Ni k o le Zri n j s koga. kajti samo je oni j) r a v i trpotcev sok, kateri to v r, r s t •¦• e n o znamko nosi. — C. e n a s le ki en i ei s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraeu-navši -JO k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju.— Ceniki r a z u o v r s t u i h d o ni a C i h preskuša n i h z d r a v i 1 r a z p o š i I j a j o s e tt a zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, II. Urodjovin. Zagreb. Zr.njski trg štev. 20.                            2>G 30—1
stroje za poljedelstvo. \>
vič znižano
peronospori.
. Sušilnice z
Mlatilnice, mlini za iito, stiskalnice (prei.') za vino in sadje r.izli.'niii M^tav. (To siisk:iInii-.> imijo >k,»-.i „a„ tl;i;i;n.> m,>r kakm; hi
Siamoreznice Jako lahko za goniti ii po   7elo  zmernih  cenah.   Stiskalnice, seno in  slamo, tii   i« ]<otni>ti<.\ \sikev pidjodelsko sirnjc prnd:ija v iiujliid^i :zvj>iLvi
Is;, llellvr mi Dunaju
II/2 Praterstrasse 4g. Pt-oit ponarejanjem se je posobno trelia
i. Škropilnice proti ti:1, 21.   tr».
rejanjem se je posfbn Zastopniki se iScoj