Ali bi Neasicija vojask* Rusijo? sotielovaia z Stalni neuspehi sovjetske vojske v vojni s Finci so postali za sovjetske mogočnike nadvse neprijetni. Niso pričakovali toliko in takšnih vojaških porazov, ki so spravili rdečo armado v skrajno slabo luč. Da bi se^ sovjetska akcija na Finskem čimprej končala, bi bila potrebna nemška vojaška pomoč. O tem se vršijo, kakor poročajo francoski listi, razgovori med Berlinom in Moskvo. Berlin baje ne odklanja želje Moskve, toda kot pogoj za vojaško sodelovanje zahteva Nemčija: 1. Rusija naj ji za 99 let — to je za vedno — da v najem petrolejske izvire v poljski Galiciji. 2. Nemčija naj dobi v izrabo vse železnice v tej pokrajini, da organizira po njih poleg prevoza petroleja še prevoz raznega blaga z Balkana in iz Romunije. 3. Rusija mora Nemcem dati v izkoriščanje manganove rudnike pri ukrajinskem mestu Krivoj Rog. 4. Rusija mora dati nemškim družbam raz- lične koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev v severnem delu sovjetske države. 5. Dovoliti mora posebne popuste za prevoz nemškega blaga čez svoje ozemlje. 6. Privoliti mora v to, da bodo sovjetskemu ministrstvu za promet in za obrambo dodeljeni posebni nemški komisarji. Sovjetski poslanik v Berlinu Švarcev se je po teh zahtevah brzojavno posvetoval s sovjetsko vlado, ki mu je sporočila, da so nemški predlogi tako daljnosežni, da je treba počakati na odločitev političnega odbora ruske komunistične stranke. Pač pa sporoča sovjetska vlada, da bi bila pripravljena sprejeti zahtevo glede petrolejskih vrelcev v Galiciji, glede 300 km proge, ki veže Nemčijo čez zasedeno Poljsko z Romunijo, in zahtevo glede izkoriščanja rudnikov v Krivem Rogu. Razen tega bi bila sovjetska vlada pripravljena Nemčiji odstopiti 60 km širok pas ozemlja vzdolž sedanje madžarsko-sovjetske meje, da bi Nemčija dobila skupno mejo tudl z Romunijo.