Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/626 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0215 Naslov programa Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave Vodja programa 972 Ada Vidovič-Muha Obseg raziskovalnih ur 29.750 Cenovni razred A Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 588 Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 Vsi trije segmenti raziskovalnega programa - bazični, kontrastivni in aplikativni - izkazujejo tematske sklope, ki so vgrajeni v ciljle raziskovalnega programa. 1 Bazične raziskave 1.1 Korpusno jezikoslovje: pomemben segment verodostojnosti pa tudi kompleksnosti jezikoslovnega raziskovanja je vezan na korpusno jezikoslovje. Z dokončanjem referenčnega korpusa FidaPLUS je bilo v tem smislu opravljeno pomembno delo. Raziskave s področja korpusnega jezikoslovje, med njimi tudi monografska (Vojko Gorjanc), so vezane predvsem na referenčne korpuse, analiza podatkov pa zlasti na slovarsko in slovnično problematiko, deloma tudi sociolingvistično. Na slovenščino so bili aplicirani, deloma pa tudi na novo razviti postopki leksikalne korpusne analize in predstavljene možnost sledenja spremembam v leksiki slovenskega jezika zlasti v zadnjih dvajsetih letih. Za fleksibilno izrabo korpusnih podatkov je v sodelovanju z IJS vzpostavljen zametek korpusne mreža Manatee/Bonito. 1.2 Slovnično-slovarsko, besediloslovno, socio- in psiholingvistično problematiko, tudi problematiko korpusnega jezikoslovja zaznamuje zlasti izdaja dvojezičnega slovensko-angleškega monografskega zbornika Slovensko jezikoslovje danes (zasnova in ureditev Ada Vidovič Muha). Razprave utrjujejo spoznanje o preseganju metajezikovne delitve jezika na slovar in slovnico in oblikujejo koncept t. i. slovarske slovnice. Dvojezičnost zbornika je odlična podlaga jezikoslovnega (terminološkega) slovensko-angleškega slovarja, ki sodi v program dela v drugem polletju leta 2008. - Težnjo po razumevanju celovitosti jezika izkazujejo tudi frazeološka spoznanja, ko z obravnavo t. i. prenovitve frazemov vzpostavljajo razmerja med slovarjem in besedilom. - Besedotvorna stilistika je tipološko zanimiva zlasti z vidika kratičnosti kot agresivnega sodobnega besedotvornega postoka. Na besedotvorjenem področju se nadaljuje delo na nadgraditvi monografske obdelave z obsežno analizo tvorjenih glagolov. 1.3 Raziskave s področja psiholingvistike so bile izrazito usmerjene v interdisciplinarno Program P6-0215 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 proučevanje razvoja otroškega govora; zaznamovano je predvsem s kar dvema monografijama Simone Kranjc, ene avtorske in ene soavtorske, vezano zlasti na razvojni proces predšolskih otrok. Z upoštevanjem socialnega okolja so analizirane besediščne, strukturnoskladenjske in pragmatične kompetence jezikovnega razvoja otrok. 1.4 Področje sociolingvistike je posebej zaznamovala monografija Obrazi jezika (Andrej Skubic), ki v slovenski prostor vnaša novo, aktualno interdisciplinarno razlago jezikovnih pojavnosti, temelječo na dinamični razplastenosti družbe, definirani z različnostjo t. i. kulturnega kapitala. S tega področja so inovativna tudi spoznanja o vplivu izobrazbe na vrednotenje jezika oz. na razmerje do različnih tako ali drugače zaznamovanih jezikovnih zvrsti. Tudi v slovenskem prostoru se ob raziskovanju dialektov krepi v sodobni postmoderni družbi aktualna t. i. sociolektologija. - Znotraj sociolingvističnih raziskav je podana tudi tipologija slovenske jezikovne politike z izpostavitvijo njenih protislovnih prvin. 1.5 Zgodovina slovenskega jezika je bila obravnavana glede na različno funkcijsko rabo, razmerje do drugih jezikov, večjezičnost, priznanost in prepoznavnost v evropskih okvirih ter raziskovanost s strani tudi tujih raziskovalcev. - Predmet samostojne raziskave je bilo ugotavljanje narečnih podatkov v tiskanih in rokopisnih besedilih od srednjega veka do 19. stoletja. - Originalna spoznanja na področju naglasoslovja in oblikoslovja so bila aplicirana tudi na sodobno slovenščino, kar je vplivalo na njen strukturno-pomenski opis. V tem okviru velja izpostaviti študije o rezijanskem narečju v povezavi z delom svetovno znanega jezikoslovca B. de Courtenaya. 1.6 V sklopu raziskav jezikovne zvrstnosti izstopa zlasti publicistika tako glede proučevanja razvojnega vidika slovenskega poročevalstva kot tudi glede kritičnega ugotavljanja razmerja med javnim in komercialnim novinarstvom v aktualnem času, mesta slovenskih medijev v globalnem svetu ipd. Raziskave so bile osredinjene na senzacionalizem, novinarsko konstruiranje medijskih dogodkov in vpliv EU na slovensko novinarstvo. Interdisciplinarno je bila obdelana tema razžalitve v slovenskih medijih z vidika prakse evropskega sodišča (Monika Kalin Golob, Marko Milosavljević), zlasti na diskusijski ravni tudi družbeno-politični položaj novinarstva. 2 Kontrastivne raziskave 2.1 Slovenščina-hrvaščina: segment tega razmerja, vezan na frazeološko leksiko, je bil predstavljen v večjezičnem frazeološkem slovarju - Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema (soavtorstvo Erika Kržišnik). Dosedanje raziskave hrvaščine in slovenščine v stiku so bile usmerjene predvsem v kontrastivno analizo in so danes v okviru sodobnih sociolingvističnih teorij nezadostne in nepopolne. Zato je bilo nujno raziskovalno težišče v preteklih letih preusmeriti k sociolingvističnemu pristopu in obravnavi časovnih spremenljivk hrvaščine in slovenščine ter statusu in položaju srbohrvaščine in hrvaščine v Sloveniji ter slovenščine na Hrvaškem v novih družbenih okoliščinah; rezultati so bili objavljeni monografsko (soavtorsto Vesna Požgaj Hadži). 2. 2 Slovenščina-ruščina: Ruska slovnica po naše, soavtorice Aleksandre Derganc, je prva v vrsti potrebnih jezikovnih priročnikov, ki bo lahko služila za oporo pri učenju ruščine tako v srednjih šolah kot tudi na drugih stopnjah izobraževanja. Nadaljujejo se raziskave tipoloških lastnosti dvojine v slovenščini glede na širši kontekst slovanskih jezikov. 2.3 Slovenščina-francoščina: izdelana je bila metodologije za vzporejanje francoskih in slovenskih slovničnih in diskurzivnih pojavov, glede na to pa oblikovan opis po posameznih poglavjih kontrastivne slovnice, objavljen kot strokovna monografija (soavtorstvo Mojca Schlamberger Brezar). - Opravljena je bila analiza francoskega in slovenskega govorjenega diskurza v luči povezovalcev in diskurzivnih zaznamovalcev. 2.4 Slovensko-angleška: pri tem jezikovnem paru se je na dvojezično situacijo prenesel postopek kontrastiranja na podlagi leksikalnih funkcij; njihova dosledna uporaba s predhodno izbranimi leksemi osrednjega besedišča postreže z rezultati, ki jih zlahka pretvorimo v vezano besedilo oz. leksikalna gnezda, ki so v slovarju predstavljena na grafično poudarjen način. Ta predstavljajo zelo zgoščen in kolokacijsko bogat prikaz določenega leksikalnega polja, hkrati pa jih lahko z izbiro ustreznih leksikalnih funkcij hitro prilagodimo pričakovanim parametrom slovarskega uporabnika. 2.5 Druge kontrastivne teme: predstavljen so bile zlasti slovensko-češke jezikovno-kulturne povezave - analiza 19. stoletja, tudi razsvetljensko obdobje idr. Program P6-0215 Stran 2 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 3 Aplikativne raziskave Raziskave so bile usmerjene v raziskovanje sporazumevanja in razvijanja sporazumevalne zmožnosti v osnovnih in srednjih šolah; povezane so bile z razvijanjem razumevanja in vrednotenja besedila pri pouku slovenskega jezika. Za slovenski jezik je bil oblikovan didaktični model in uveden v katalog znanj. - Slovenščina kot tuji/drugi jezik se je v tem času oblikovala kot posebno raziskovalno izhodišče: problematika je doživela monografsko obdelavo z metodološkega, pa tudi kognitivnega in drugih vidikov (Nataša Pirih Svetina). Za slovenšino kot tuji jezik so bili izoblikovani standardi znanja, ki prinašajo tudi fukcijski opis slovenskega jezika, oblikovan glede na ciljnega uporabnika, tj. govorca, kateremu slovnščina ni prvi jezik; objavljeni so bili kot strokovna monografija (soavtorji Nataša Pirih Svetina, Mojca Schlamberger Brezar, Marko Stabej). 4 Sklep Zlasti slovenistične raziskave v vseh treh segmentih - bazične, kontrastivne in aplikativne, ki nastajajo v matičnem okolju, se pravi v svetovnem slovenističnem središču - se umeščajo v temeljno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje; predstavljajo tudi vir drugih jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih študij. Intenzivno vnašanje informacijskih tehnologij v najrazličnejše korake jezikoslovnega raziskovanja, npr. gradnja, analiza in namenska (interesna) obdelava večstomilijonskih besedilnih korpusov, ima pomembne implikacije ne samo v smislu avtentičnosti jezikovnega raziskovanja in seveda jezikovne rabe, ampak tudi veliko širše - v smislu sociološke interpretacije, posredno lahko gospodarskorazvojne naravnanosti ipd. - Dobra slovenistika je zagotovilo tiste nacionalne identitete, ki ne gradi samo na ohranjanju, ampak predvsem na razvoju, dinamičnosti, odprtosti, konkurenčnosti jezikovne skupnosti. Ustrezna umeščenost maternega jezika v družbeni in politični kontekst jezikovne skupnosti omogoča njegovo polno razvitost in v tem smislu tudi učinkovito sporazumevanje. 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Program je bil realiziran skladno z zastavljenimi osrednjimi programskimi cilji. Doseženi raziskovalni rezultati - izpostavim naj samo npr. monografsko predstavljeno doseženo stopnjo razvoja novega informacijskega sistema podatkovnih baz (FidaPlus), obsežen dvojezični slovensko-angleški zbornik (744 strani) na temo sodobnega slovenskega jezikoslovja monografsko predstavljen, konceptualno nov sociolingvistični pogled na slovenščino - upravičujejo pričakovanje, da bodo v naslednjem raziskovalnem obdobju finančne okoliščine spodbudnejše za monografsko dokončanje odprtih širokih raziskovalnih tem, kot so npr. besedotvorje, slovarska slovnica, teorija frazeologije na slovenskem gradivu, jezikoslovni terminološki slovar kot metodološki vzorec oblikovanja splošnega slovenskega terminološkega slovarja, predvsem pa kontinuirano gradnjo besedilnega korpusa. Seveda če ne bo prišlo do prekinitve odsotnosti vsakršne infrastukture, ki je zaznamovala iztekajoče se raziskovalno obdobje, bo slovestika kjub svoji matičnosti še naprej potisnjena na obrobje. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 Sprememb raziskovalnega programa ni bilo. 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Slovensko korpusno jezikoslovje ANG Slovene Corpus Linguistics Program P6-0215 Stran 3 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Opis SLO ANG Monografska predstavitev korpusnega jezikoslovja - vede, ki jo je v jezikoslovje vnesla informacijska tehnologija, v večjem razmahu v drugi polovici 80-ih in v 90-ih let prejšnjega stoletja - je prva te vrste v slovenističnem jezikoslovju. Razčlenjeni so vsi trije temeljni postopki dela s korpusom: gradnja, obdelava podatkov in vzorčna možnost korpusnega opisa slovenskega jezika. The monograph on corpus linguistics, which was parented by IT and gained wider ground in the 80s and 90 of the previous century, is the first of its kind in Slovene linguistics. The three basic processes are analyzed: creation, data processing and sampling of the corpus of Slovene. Objavljeno v GORJANC, Vojko. Uvod v korpusno jezikoslovje, (Zbirka Zrenja). Domžale: Izolit, 2005. 163 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-6279-89-0. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 221678336 2. Naslov SLO ANG Mednarodna slovensko-angleška predstavitve aktualnega slovenističnega jezikoslovja zadnjih desetih let The international Slovene-English presentation of the Slovene linguistics work of the last ten years Opis SLO ANG Temeljni namen publikacije je bil celovito predstaviti slovenistični jezikoslovni prostor v smislu trenutno aktualnih področij jezikoslovnega raziskovanja. Zasnova zbornika avtorskih prispevkov, je nastala znotraj raziskovalne skupine (Ada Vidovič Muha). The book is an edited collection of contributions and was conceived within the research group led by Ada Vidovič Muha. Its aim was to present the current Slovene linguistic situation in the light of contemporary areas of linguistic research. Objavljeno v VIDOVIČ-MUHA, Ada (ur.). Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today, (Slavistična revija, letn. 54, pos. št.). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006. 744 str., graf. prikazi. 23 izvirnih znanstvenih člankov. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 5991264 3. Naslov SLO ANG Slovenščina kot drugi/tuji jezik Slovene as second/foreign language Opis SLO ANG V okviru raziskovalnega programa se je kot samostojno raziskovalno izhodišče oblikovalo področje jezika kot tujega jezika. Raziskovalci s področja jezika kot tujega jezika so v zadnjih petih letih utemeljili raziskovalno področje ter ga raziskovalno povezali z mednarodnim raziskovalnim prostorom. The field of language as a foreign language has emerged as a self-contained aspect of scientific research within the existent research program. Researchers of language as a foreign language have consolidated the subject-field and embedded it into international research activities. Objavljeno v PIRIH SVETINA, Nataša. Slovenščina kot tuji jezik, (Zbirka Zrenja). Domžale: Izolit, 2005. 167 str., graf. prikazi. ISBN 961-6279-90-4. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 221678592 4. Naslov SLO ANG Razvoj sistema za luščenje terminologije Developement of a system of automatic term extraction Opis SLO ANG Razvit je bil sistem za samodejno luščenje terminologije iz besedilnih korpusov, ki ga je avtorica samostojno izoblikovala in ki je bil odtlej apliciran že za različne terminografske namene. Sistem je bil tudi v mednarodnem prostoru odmeven, kar potrjuje citiranost avtoričinega prispevka. A system of automatic extraction of terminology from language corpora has been developed independently by the author. It has been used in several terminographic projects. Citation indexes confirm the system's international acclaim. VINTAR, Špela. Comparative evaluation of C-value in the treatment of nested terms. V: VINTAR, Špela (ur.). Fourth international conference on language Stran 4 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v resources and evaluation, Lisboa, Portugal, 25 May 2004. LREC 2004 satellite workshop, Methologies and evaluation of multiword unit in real-word applications : MEMURA 2004 : workshop proceedings. Lisboa: European Language Resources Association, 2004, str. 54-57, graf. prikazi. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 28779362 5. Naslov SLO Sociolingvistična monografska študija ANG Slovene sociolinguistic study Opis SLO Monografska razprava na dokumentiranem gradivu predstavlja slovenščino kot družbeno členjeno govorico; lahko jo označimo kot temeljno sociolektalno delo, ki zaradi interdisciplinarnega analitičnega pristopa predstavlja vzorec tovrstnih analiz ne samo znotraj slovenističnega jezikoslovja, ampak tudi širšega evropskega. ANG The study presents Slovene as a socially stratified language on the basis of documented material. It can be seen as the fundamental work of sociolectology, resulting from an interdisciplinary approach is a true example of sociolinguistic analysis, not only in Slovenia, but Europe as well. Objavljeno v SKUBIC, Andrej E.. Obrazi jezika, (Knjižna zbirka Posebne izdaje). Ljubljana: Študentska založba, 2005. 263 str., ilustr. ISBN 961-242-037-8. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 222973952 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat Naslov SLO Jezikovni viri za slovenščino ANG Slovene Language Resources Opis SLO Raziskovalci programske skupine so sodelovali pri pripravi vrste jezikovnih virov za slovenčino, med katerimi izpostavljamo Korpus FidaPLUS: http://www.fidaplus.net in specializirani Korpus odnosov z javnostmi KoRP http://www.korp.fdv.uni-lj.si/ ANG Members of the research group have contributed to several language resources, such as: the corpus of contemporary Slovene FidaPLUS: http://www.fidaplus.net and the specialized corpus of public relations KoRP http://www.korp.fdv.uni-lj.si/ Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v ARHAR, Špela, GORJANC, Vojko. Korpus FidaPLUS: nova generacija slovenskega referenčnega korpusa. Jez. slovst. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], mar.-apr. 2007, letn. 52, št. 2, str. [95]-110. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 34841442 Naslov SLO Mednarodna konferenca Europhras, Slovenija 2005 ANG Internationale Europhras Conference, Slovenia 2005 Opis SLO Postavitev slovenske frazeologije na evropski in svetovni frazeološki zemljevid, kar je bilo v veliki meri doseženo z organizacijo mednarodne konference Europhras Slovenija 2005 v Strunjanu (september 2005). Leta 2007 je izšel zbornik te konference. ANG Slovene phraseology was put on the map of European and worldwide phraseology with the organization of the Europhras conference in 2005 in Strunjan. The proceeding were published in 2007. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v KRŽIŠNIK, Erika (ur.), EISMANN, Wolfgang (ur.). Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah = Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen = Phraseology in linguistics and other branches of science = Frazeologija v jazykoznanii i drugih naukah : Europhras Slovenija 2005, [Strunjan, 12.-14. september 2005]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 618 str., ilustr. ISBN 978-961-237-203-3. Program P6-0215 Stran 5 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 234418432 3. Naslov SLO ANG Pedagoško delo Pedagogical work Opis SLO ANG Poleg posebej izpostavljenega mentorstva na podiplomsem študiju so bili člani raziskovalnega programa na dodiplomskem študiju mentorji kar 232 diplomskih nalog in pri 36 somentorji, in sicer tako na dodiplomskih študijskih programih Filozofske fakultete kot tudi Pedagoške fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Apart from supervising postgraduate students members of the research group also supervised as many as 232 diploma works and co-supervised 36, not only at the Faculty of Arts, but also Faculty of Pedagogy and the Facult of Social Sciences of the University of Ljubljana. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Gre za pedagoško delo, ki se izkazuje v vrsti tako diplomski, specialističnih, magistrskih in doktorskih del. Tipologija 2.11 Diplomsko delo COBISS.SI-ID 00000000 4. Naslov SLO ANG Gostujoči profesor na tujih univerzah/inštitutih Visiting professor at an institute/university Opis SLO ANG Raziskovalci so o izsledkih svojega razisovalnega dela predavali na vrsti uglednih tujih univerz, med njimi izpostavljamo le nekatere. Humboldtova univerza v Berlinu, Karlova univerza v Pragi, Univerza Karla Franca V Gradcu, Univerzi Pariz XXI, Univerzi v Lizboni, Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu. Members of the research team have shared their findings on a host of reputable universities, among which only some will be mentioned: Humboldt University Berlin, Charles University Prague, Karel Franz UniversityGraz, University Paris XXI, University of Lisbon, University of Buenos Aires Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Predavanja so registrirana v COBISS-u. Ta formular onemogoča njihov vnos zaradi omejitve prostora. Tako tudi COBISS.SI-ID-jev ni mogoče vnesti. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 000000000 5. Naslov SLO ANG Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih Membership in international boards/committees Opis SLO ANG ŠIVIC DULAR, Alenka: članica Mednarodnega slavisitčnega komiteja ŠIVIC DULAR, Alenka: članica etimološke komisije pri Mednarodenm slavističnem komiteju ŠIVIC DULAR, Alenka: članica Komisije za slovansko onomastiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju KRŽIŠNIK, Erika: članica (predstavnica Slovenije) v Komisiji za slovansko frazeologijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju VIDOVIČ MUHA, Ada: članica (predstavnica Slovenije) v Komisiji za slovanske knjižne jezike pri Mednarodnem slavističnem komiteju ŠIVIC DULAR, Alenka: memberof the International Slavic Committee ŠIVIC DULAR, Alenka: member of the etymology commission with the International Slavic Committee ŠIVIC DULAR, Alenka: member of the commission of Slavic onomastics with the International Slavic Committee KRŽIŠNIK, Erika: member (representative of Slovenia) of the commission of Slavic phraseology with the International Slavic Committee VIDOVIČ MUHA, Ada: member (representative of Slovenia) of the commission of Slavic languages with the International Slavic Committee Program P6-0215 Stran 6 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Šifra D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih Objavljeno v Ni objave. Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 000000000 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO______________________________________________________________________________________________________________ Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. Zlasti slovenistične raziskave v vseh treh segmentih - bazične, kontrastivne in aplikativne, ki nastajajo v matičnem okolju, se pravi v svetovnem slovenističnem središču - se umeščajo v temeljno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje; predstavljajo tudi vir drugih jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih študij. Intenzivno vnašanje informacijskih tehnologij v najrazličnejše korake jezikoslovnega raziskovanja, npr. gradnja, analiza in namenska (interesna) obdelava večstomilijonskih besedilnih korpusov, ima pomembne implikacije ne samo v smislu avtentičnosti jezikovnega raziskovanja in seveda jezikovne rabe, ampak tudi veliko širše - v smislu sociološke interpretacije, posredno lahko gospodarskorazvojne naravnanosti ipd. Z raziskovalnim programom se je okrepilo jezikovne vire za slovenščino. Tako je bil za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The research programme continues the dialogue of the individual research disciplines with international linguistics; its materials, theoretical approach and the findings are an original contribution to international linguistics. Research in the discipline of Slovene linguistic studies is a concentration of linguistic ideas on the Slovene language, while research results establish the authenticity of Slovene linguistic studies within the international linguistic community. Research of the Slovene language on the three levels, i.e. basic, contrastive and applied, that is carried out in Slovenia, makes an integral part of graduate and postgraduate education, while also triggering other linguistic, humanistical and social studies. The introduction of information technology in linguistic research, e.g. the creation, analysis and processing of a language corpus of several hundred million words, has shown long-ranging implications that stretches beyond the obvious authenticity of linguistic research and language usage to a wider sociological interpretation and eventually contributes to economic mapping. Quality research of the Slovene language is in the core of national identity that is not based only on preserving a language community, but most of all its dynamic development, opennes and competitiveness. Only when the mother tongue is given due value in the social and political spheres, it can be fully developed and enables its users to communicate efficiently. Linguistic procedures and language technology developed within the research programme improved language resources for Slovene. Thus an important segment of the Slovene linguistic infrastructure was created, making sure that the infrastructure is incorporated into the linguistic research sphere as an essential segment of contemporary linguistic analyses and linguistic descriptions based on these analyses. 7.2. Pomen za razvoj Slovenije5 SLO Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. Raziskovalni program prispeva znanstveno in strokovno podlago za obstoj slovenščine kot državnega jezika in utrjuje slovenščino kot nacionalno identitetno jedro. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega Program P6-0215 Stran 7 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ Basic research studies of Slovene ensure that the language fulfils all its functions and is comparable to other European and world languages. The research programme presents a scientific and professional basis for the existence of Slovene as a state language and strengthens its role of the national identity core. In contemporary society which is based on knowledge and advanced technologies, it is important that adequate infrastructure is developed for every language. This is something that we must do ourselves. In the global community, accessibility of information in a particular language, as well as its potential to interrelate with other languages, is of vital importance, therefore, the compilation of various language resources for Slovene is crucial, as is efficient intradisciplinary and interdisciplinary communication, within a single language and among various languages. Terminological research is extremely important for a successful exchange of relevant information. By ensuring a fast and efficient exchange of new information, it offers economic subjects operating in this environment an opportunity for a better performance. Data shows that skilled transfer of specialized information from one language to another is an important factor in economic development. 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 14 1 - doktorati 13 6 - specializacije 13 Skupaj: 40 7 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi 11 6 - gospodarstvo - javna uprava 3 - drugo 2 8 10 Skupaj: 13 14 13 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * 1. Referenčni korpus slovenskega jezika FIDAplus 621.150.000 besed, število novih vnosov Program P6-0215 Stran 8 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 http://www.fidaplus.net 521.150.000 2. Specializirani korpus odnosov z javnostmi Korp http://www.korp.fdv-uni.lj.si 1.824.699 besed (v celoti novo gradivo) 3. Uredništvo Slavistične revije: Ada Vidovič Muha (glavna urednica za jezikoslovje), Aleksandra Derganc in Irena Orel (članici uredniškega odbora) 51 razprav in 32 strokovnih člankov 4. Uredništvo revije Jezik in slovstvo: Marko Stabej (glavni in odgovorni urednik), Vojko Gorjanc (področni urednik za jezikosovje), Simona Kranjc (področna urednica za pedagoško prakso), Martina Križaj Ortar in Nataša Pirih Svetina (članici uredniškega odbora) 61 razprav in 48 strokovnih člankov 5. KRŽIŠNIK, Erika (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem : členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004. 529 str., ilustr. ISBN 961-237-106-7. http://www.centerslo.net/l3.asp? L1_ID=4&L2_ID=38&L3_ID=59&LANG= slo. [COBISS.SI-ID 216918272] 40 razprav 6. Korpus slovenskih prevodov iz nemščine iz obdobja 1848-1919, http://nl.ijs.si/ahlib Digitalizacija, ročna obdelava, oblikoslovno označevanje in lematizacija prek 200 knjižnih del 7. STABEJ, Marko (ur.). Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2005. 238 str., ilustr. ISBN 961-237-116-4. [COBISS.SI-ID 220822528] 13 razprav in 15 strokovnih člankov 8. GORJANC, Vojko (ur.), KREK, Simon (ur.). Študije o korpusnem jezikoslovju : zbornik, (Knjižna zbirka Krt, 130). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2005. 199 str., ilustr. ISBN 961-6174-73-8. [COBISS.SI-ID 220056832] predod 6 temeljnih razprav s področja korpusnega jezikoslovja in inzvirna razprava slovenskega avtorja 9. KRŽIŠNIK, Erika (ur.), EISMANN, Wolfgang (ur.). Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah = Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen = Phraseology in linguistics and other branches of science = Frazeologija v jazykoznanii i drugih naukah : Europhras Slovenija 2005, [Strunjan, 12.-14. september 2005]. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2007. 618 str., ilustr. ISBN 978-961-237-203-3. [COBISS.SI-ID 234418432] 42 razprav 10. OREL, Irena (ur.). Razvoj slovenskega strokovnega jezika, (Obdobja, Metode in zvrsti, 24). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007. XI, 758 str., ilustr. ISBN 978-961-237-193-7. [COBISS.SI-ID 232729856] 53 razprav *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine - podoktorandi iz tujine Program P6-0215 Stran 9 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 - študenti, doktorandi iz tujine Skupaj: 0 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11________________________________________________________________________________ 6. okvirni program EU: DYLAN - Language dynamics and management of diversity http://www.dylan-project.org/Dylan_en/index.php (Marko Stabej) Leonardo da Vinci: Language competences, transnational networks (Špela Vintar) Blateralni projekti: vodenje projektov Črna gora: Odnos do jezikov v Sloveniji ter Srbiji in Črni gori, 2006-2008 (Vojko Gorjanc) Hrvaška: Slovenščina in hrvaščina v psiholingvističnem in sociolingvističnem stiku, 2004-2005 (Vesna Požgaj Hadži) Srbija: Slovenščina in srbščina kot tuja jezika, 2004-2005 (Vesna Požgaj Hadži) Bosna in Hercegovina: Analiza diskurza: k interkulturni komunikaciji, 2006-2007 (Vesna Požgaj Hadži) Srbija: Nadgradnja učnih gradiv za učenje srbščine in slovenščine, 2008-2009 (Vesna Požgaj Hadži) Portugalska: Večjezično luščenje terminologije za slovaropisne namene, 2004-2005 (Špela Vintar) raziskovalec pri projektu Turčija, Vloga prevoda v procesih globalizacije v Sloveniji in Turčiji, 2008-2010 (Vojko Gorjanc) 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12__________ NAROČNIK: vsebina projekta, trajanje Pristop : Slovar slovenskega izrazja odnosov z javnostmi, 2006-2008 Bertelsmann, Gütersloh: Analiza medijske regulacije in regulacije koncentracije v Sloveniji, 2005 Network Media Program-EU Monitoring and Advocacy Program in Open Society Institute, Budimpešta-New York: Television across Europe: regulation, policy and independence -Slovenia, 2005-2006 European Journalism Centre, Maastricht: Raziskava slovenske medijske krajine in sodelovanje pri pripravi vsebin za spletno stran in informacij o Evropski uniji, 2004-2007 Media Centar, Sarajevo: Public Service Programming and The Digital Age: Slovenia, 2007 Časopisna hiša Delo: Trendi in vprašanja pri dolgoročnem razvoju časopisov, 2006-2007 Časopisna hiša Delo: Izvedba integrirane redakcije z analizo obstoječih primerov in možnih organizacijskih, kadrovskih in finančnih posledic, 2007-2008 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.) Program P6-0215 Stran 10 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Predsednik Strokovne komisije za radijske in televizijske programe pri Ministrstvu za kulturo RS (-2005): Marko Milosavljević Članstvo v Strokovnem svetu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS: Vojko Gorjanc in Martina Križaj Ortar (2006-) Čalnstvo v Znanstvenem svetu ARRZ za humanistiko, področje ejzikoslovja (2006-2008) Monika Kalin Golob, (2008-) Vojko Gorjanc Članstvo v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS: Alenka Šivic Dular Članstvo v komisiji za podeljevanje državnih nagrad s področja šolstva Vlade RS: Marko Stabej Članstvo v Upravnem odboru Inštituta za narodnostna vprašanja: Alenka Šivic Dular Sodelovanje s podjetjem Interseek d.o.o. na področju razvoja semantičnih spletnih tehnologij (2007-2008): Špela Vinatr Članstvo v uredniškem odboru projekta iSlovar pod okriljem Društva za uporabno informatiko Slovenije (2004-2008): Špela Vintar Sodelovanje s podjetjem Agenda Open Systems d.o.o. v okviru slovenjenja programske opreme OpenOffice (2006-2008): Špela Vintar 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov Polemika o (ne)priljubljenosti slovenščine v šoli Opis Prispevek skuša z argumenti iz raziskave opozoriti na zakoreninjeno javno mnenje o nepriljubljenosti slovenščine v šoli, čermur podatki nasprotujeo, in skuša javnost senzibilizirati glede položaja slovenščine v slovenskem javnem šolstvu. Objavljeno v KRIŽAJ-ORTAR, Martina. Slovenščina v šoli : ni tako nepriljubljena. Delo (Ljubl.), 27. okt. 2006, letn. 48, št. 250, str. 5. COBISS.SI-ID 6795593 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Naslov Niz televizijskih oddaj Opis Kratka zgodovina slovenskega jezika Objavljeno v POGORELEC, Breda, GRDINA, Igor, TOPORIŠIČ, Jože, ZORKO, Zinka, ŠIVIC-DULAR, Alenka, MERŠE, Majda, NOVAK, France, JESENŠEK, Marko, STABEJ, Marko, AHAČIČ, Kozma. Kratka zgodovina slovenskega jezika : TV Slovenija, 1. program. Ljubljana, 2006. [COBISS.SI-ID ] COBISS.SI-ID 25243949 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 1. Naslov predmeta Slovenski knjižni jezik I-IV Vrsta študijskega programa Dodiplomski univerzitetni: Slovenski jezik in književnost Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Program P6-0215 Stran 11 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 2. Naslov predmeta Ruski jezik I-IV Vrsta študijskega programa Dodiplomski univerzitetni: Ruski jezik in književnost Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 3. Naslov predmeta Hrvaški in srbski jezik I-II Vrsta študijskega programa Dodiplomski univerzitetni: južnoslavistika Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 4. Naslov predmeta Slovensko-angleško/nemško/francosko/italijansko med jezikovno posredovanje I-III Vrsta študijskega programa Bolonjski prvostopenjski univerzitetni: Medjezikovno posredovanje Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 5. Naslov predmeta Računalniška leksikografija in Računalniška obdelava naravnih jezikov Vrsta študijskega programa Bolonjski tretjestopenjski doktorski: Prevodoslovje Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 6. Naslov predmeta Metodologija jezikoslovnega raziskovanja Vrsta študijskega programa Podiplomski program Slovanski jeziki in književnosti Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 7. Naslov predmeta Jezikovna kultura Vrsta študijskega programa Dodiplomski univerzitetni: Novinarstvo Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r a G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r a G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj Razširite v ponudbe novih Program P6-0215 Stran 12 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 G.02.01 izdelkov/storitev na trgu C a r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov <• r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje (S r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije d r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti a r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r (S r G.02.07. Večji delež izvoza (S r r r G.02.08. Povečanje dobička a r r r G.02.09. Nova delovna mesta (S r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r (S r G.02.11. Nov investicijski zagon a r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti (S r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti (S r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij r r (S r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r r a G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja (S r r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave (S r r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r (S r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r (S r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r (S G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj a r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r C G.07.02. Prometna infrastruktura (S r r r G.07.03. Energetska infrastruktura a r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva a r r r G.09. Drugo: Program P6-0215 Stran 13 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 C C C C Komentar15 Dobra slovenistika je zagotovilo tiste nacionalne identitete, ki ne gradi samo na ohranjanju, ampak predvsem na razvoju, dinamičnosti, odprtosti, konkurenčnosti jezikovne skupnosti. Ustrezna umeščenost maternega jezika v družbeni in politični kontekst jezikovne skupnosti omogoča njegovo polno razvitost in v tem smislu tudi učinkovito sporazumevanje. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Ada Vidovič-Muha in/ali Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Kraj in datum: Ljubljana 2.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/626 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s Program P6-0215 Stran 14 od 15 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 15 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P6-0215 Stran 15 od 15