108848 NAREDBE Njih Svetosti papežev frgoaija 1¥, m I»9€4sd{a ¥11, v katerih ista poročata in potrjujeta PRAVILO Tretjega reda Pokore sv. Domenika. EVGENIJ ŠKOF služabnik služabnikov božjih v vednem spominu. to, da Dolžnost naša je delati na se vsakomur ohranijo neoskrunjene lastne pravice. Radi česar, ker smo mi v za¬ pisniku Inocencija, imenom VII. od njega pokornosti (h katerej so spadali pod¬ pisani prosilci), našli nekatera pisma, za katera so nas prosili naši otroci, VB r a t j e in Sestre iz Redu O t- c e v Pridigarjev* imenovanega : „S p o- k o r n i š k i Red svet. Domenika", ki bivajo v našem mestu Gubbis, ker so ista rabili iz opravičenih uzrokov, prepisala so se na naš ukaz iz zapisnika beseda za besedo in se na prošnjo rečenih Bratov in Sester tukaj objavila. Njih obseg je nastopen: 2 INOCENCU ŠKOF služabnik služabnikov božjih V VEČEN SPOMIN. Apostoljski sedež v svojej živej pre¬ vidnosti rad ugodno ustreže onim osebam, katere so se namenoma posvetile pokoreč se kacemu redu (ali radi tega ne morejo se tretjeredniki zvati redovnike, kajti manjkajo jim potrebne slovesne obljube, in samostansko življenje pri ženskah. Osserv. p. 16 ) pobožnemu življenju ter je vsikdar s svojo apostoljsko oblastjo ojačil ona pravila, ki so se sestavila z namenom voditi je v njih stanu, da ostanejo trdni in stalni. Nedavno se nam je pa od strani naših ljubih otrok, Bratov in Sester pri¬ digarskega Keda, ki se zovejo „Spokorniški Red sv. Domenika“ predložila neka spome¬ nica v katerej se nam je poročalo, kako so se dosedaj hvalevredno držali ter se še vedno ravnajo po nekem pravilu ali načinu pobožnega življenja, katero obsega mnogo poštenih naredeb in določeb, umestnih in pristujočih redovniškemu življenju; če prav je apostoljska stolica omenjene Brate in Se¬ stre in njih Red obdarovala z mnogimi privilegijami, vendar so še želeli, da njih pravilo potrdi Sveta Stolica sama, da bi se s tem trdnejše zagotovil njih obstoj ter 3 da bi, vnemajoč se z božjo milostjo v na¬ predovanju od čednosti do čednosti, Bogu služili z večjo pobožnostjo in srčnostjo. Torej isti Bratje in Sestre so nas prosili da bi uljudno apostoliški potrdili njih Pravilo ali način življenja, ter da bi zaukazali, da bi se rečeni Bratje in Sestre po istemu večno vedli. Mi tedaj dobro znavajoč vse spredaj spominane okolnosti, pojasnjene nam tembolj po vernim in natančnem poročilu častitega našega Brata Angela Škofa v Ostiji, katere¬ mu smo naložili da preišče stvar ter nam o njej poroča ugodno rešujoč prošnje nam predložene in smatrajoč za vredno našega potrdila Pravilo ali način življenja, ko- jega tnkaj objavljamo jasno in razločno pre¬ pisano v raznih poglavjih, izjavljajoč, da pripoznavamo in opravičujemo vse v njih obvezane določbe in ukaze, potrjujemo vse skupine z svojo apostoliško oblastjo in go¬ tovo vednostjo ter postavljamo pod pokro¬ viteljstvo tega odloka in zajedno hočemo in ukazujemo da se to Pravilo ali način življenja večno neoskrunljivo spolnjuje po istih, sedanjih in prihodnjih Bratih in Sestra h. I. Poglavje. O onih, ki se imajo sprejeti in o njih lastnostih. Pred vsem, da bode mogel ta Ked vedno rasti iz dobrega na boljše, kar 4 je odvisno največ od tega, da se vanj spre¬ jemajo dobro odločene osebe, hočemo in zau- kazujemo, da naj se nikdo ne sprejme v ta Red ako ne po mojstru ali načelniku, in po predniku bratovščine, ali z njih dovo¬ ljenjem, po zadobljenem privoljenju večine Bratov spoznavalcev Bratovščine v onem kraju (to zadeva samo Samostanske Tretje- rednike in Tretjerednice ali take, kateri očitno nosijo redovno Obleko ter imajo ka- pitularne shode. Osserv. p. 17.) in po pred- idoči pridni preiskavi, iz katere je sledilo, da je dotične osebe življenje pošteno, nje značaj dober ter je ne samo trdna v veri, temveč tudi, da ima kot sin Sv. Očeta Do- menika posebno ljubezen in gorečnost za katoliško Resnico. Dotična oseba, predno sprejme obleko te vere, mora povrniti vse kar ima tujega, spraviti se z bližnjimi ter imeti pripravljeno ali narejeno, svoje zadnje vo¬ lilo ali testament s svetom ali pod vodstvom dobrega spovednika. Iste preiskave in skro- nosti naj se store glede žensk, ki prosijo vstopa v ta red, katere pa, ako so omožene, ne smejo se sprejeti v zadrugo te Bratov¬ ščine ako ne z dovoljenjem in privoljenjem njih soprogov; to privoljenje se mora javno naznaniti. (To javno naznanilo se zahteva samo za Tretjerednice, ki javno nosijo redovno obleko. Osserv. p. 20.) Isto hočemo, da se godi z moškimi, ki so oženjeni, razun slu- čaja, ako bi bil od strani obeli ali jed- nega izmed zakonskih tak uzrok, ne zahte¬ vati dovoljenja, koji bi po menenjn pa¬ metnih oseb veljal za zadostnega. II. Poglavje. Ob obleki Bratov in Sester. Vsi pa, toliko Bratje kakor Sestre naj se oblačijo v belo in črno sukno, katera pa ne sme biti predraga ne v ceni ne radi unanjosti, temveč pristuje ponižnosti S 1 u- žabnikov Jezusa Krista. Suknja bodi črna, in kapuca Bratov enako. Haljine naj bodo bele ter naj imajo rokave dolge do pesti, ali zaprte. Pasi morajo biti samo iz usnja, z njimi naj se Sestre opasujejo pod Haljo. Na žepih, nogovicah in družili ne sme biti ničesar, ki bi na sebi imelo kaj posvetne nečimurnosti. Pajčolani in pasi Sester naj bodo tkani iz lanu ali konopelj. III. Poglavje. O blagoslovjanju obleke in o načinu sprejema v Red. Prosilec naj se sprejme v sobani ka- pitelja Bratovščine, ali pred Altarjem v Cerkvi Bratov Pridigarjev v onem kraju, po Mojstru ali Načelniku, ki smo ga že spomnili, ali po njegovem Vikariju, kateri, kadar ga bode prosilec, pokleknjen pred njim in v pri- 6 čujočnosti nekaterih Otcev Pridigarjev in Prednika Bratovščini ali njega Namestnika, ponižno vprašal biti sprejet v Red, tedaj bode blagoslovil pred vsem njegovo Obleko na sledeč način, rekoč: Ostende nobis etc. Oremus Domine Jesu Christe etc. Kadar je Obleka blagoslovljena obleče se jo prosilec na strani; na to povrnivši se k Altarju, po • klekne zopet pred Mojstra in ta zakliče : Veni, Creator Spiritus etc. in navzoči Bratje bodo nadaljevali to Himno do konca. Po končanej himni se reče: Kyrie eleison, Christe eleisoa, Kyrie eleison, Pater noster etc. Emitte Spiritum tuum etc. Dominus vobiscnm etc. Oremus. Deus qui Corda etc. Praetende Domine etc. na kar se bode odgovorilo Amen, in Mojster poškropi novo obleko z blagoslovljeno vodo, na kar ga bodo vsi Bratje Bratovščine poljubili v znamenje miru. Ženske naj se sprejemajo enako pred altar- jem in na enak način kakor Bratje. IV. Poglavje. O spoznavanju, ali o načinu spoznavanju. Po preteklem poskusnem letu, in tudi poprej, ako se bode zdelo umestno Mojstru in Predniku ali njiju delegatom in zajedno večini spoznavalcev v Bratovščini, ko se je Novinec dobro podučil in naklonil, naj se dopusti k spoznavanju, katero bode naredil 7 tako-le : „V čast Bogu vsemogočnemu Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, in Blaženi Devici Mariji in Sv. Domeniku, jaz N. N. pred Vami N. N. Načelnikom in pred Vami N. N. Pred¬ nikom Bratom Reda pokore sv. Domenika ustanovljenem v tem mestu (ali deželi) N. obečam, da bodem živel v bodoče po Pravilu ali načinu Bratov in Sester tega reda Pokore sv. Domenika do smrti 11 . Na enak način naj narede obljubo ženske pred rečenim Mojstrom in Prednico ali pred njeno namestnico. V. Poglavje. O vstrajanju v tem stanu. Hočemo pa, da noben Brat ali Sestra te Bratovščine, ko je napravil obljubo ali spoznanje, ne sme zapustiti več ta Red ter se povrniti v svet. Dovoljeno jim je pa pro¬ stovoljno prestopiti v kak potrjen red, kjer se spolnujejo tri slovesne obljube. VI. Poglavje. O molitvi kanoničnih Ur. Bratje in Sestre naj vsaki dan molijo kanonične Ure razun slučaja, da jim to brani bolezen. Za Juternico bodo molili osem in dvajset O č e n a š ev, štirinajst za Večernico in sedem vsako drugo uro. Na čast Blaž. Devici Mariji bodo vsako uro vsakemu Oče- 8 - našu dostavili eno Č e š e e n o si Marijo. — V blagoslovljen]e jedi naj izmolijo en Oče naš in p o j e d i zopet en Oce¬ na š ali psalm Miserere ali Laudate Dominum omnes gentes, ako jih znajo. Kdor zna apostoljsko vero ali Čredo, naj jo izmoli enkrat pred Juternico kot začetek in enkrat kot zaključek. — Ali oni, ki znajo in molijo kanonične Ure, kakor delajo Kleriki, niso obvezani moliti rečenih Očenašev in Češče- nih Marij. VIL Poglavje. Ob ustajenju k Zornici. Ob nedeljah in praznikih od praznika Vseh Svetnikov do Vstajenja Gospodovega naj vsi vstanejo k Juternicam. V Adventu pa in v Postu naj vstajajo vsako noč. (Kadar se je sestavilo to pravilo, bilo je v navadi v samostanih in tudi v kolegijskih cerkvah da so se Zornice molile po noči pri odprti cerkvi; in ta pobožnost je privabljala mnogo vernikov k vdeležbi. Bilo je torej naravno, da so Tretjeredniki morali v ta namen za¬ hajati v Kedovne cerkve, vsaj ob dnevih kake posebne pobožnosti. Manuale, prvi del str. 40). Tisti pa, kateri se ves dan pečajo z ročnimi deli bodo lehko molili svoje ure zjutraj do večernic, izuzemši te, in na večer Večernice in Zaključek. 9 VIII. Poglavje. O Spovedi in Obhajilu. Vsi naj se natančno spovedo svojih grehov vsaj štirikrat na leto namreč, o Bo¬ žičnih, Velikonočnih, Binkoštnih slovesnostih in o prazniku Vnebohoda ali rojstva Blažene Device, ob katerih praznikih naj gledajo, da pobožno sprejmejo zakrament sv. Obhajila, razven slučaja, da bi to komu njega spo¬ vednik prepovedal. Oni pa, kateri bi se že¬ leli bolj pogostoma obhajati, morejo ustreči svojej pobožnosti z Božjim blagoslovom in dovoljenjem svojega Prednika. IX. Poglavje. O tihoti, katera mora vladati v Cerkvi. V Cerkvi, kadar se bere maša ali se poje oficij ali se pridiguje beseda božja, vsi morajo se pazno udeležiti molitve ali Oflcija ki se poje, ali poslušati pridigo ter pri tem biti popolnoma tihi razven slučaja, ako bi imeli kak tih pomenek radi kake posebne potrebe. X. Poglavje. O spoštovanju, ki so ga dolžni duhov¬ nim Očetom in njih Cerkvam. Bratje in Sestre naj gledajo, da se obnašajo, kakor predpisujejo cerkvene zapo- 10 vedi in dostojnost, v svojih župnih cerkvah z največjo pobožnostjo ; spoštujejo naj kolikor največ možno svoje duhovne pastirje bodisi Škofe ali nižje duhovnike; ter naj verno in popolnoma izpolnjujejo svoje dolžnosti toliko glede desetin kakor tudi gledč onih darov, ki so iz katerigakoli povoda v navadi. XI. Poglavje. O postu. Vsi Bratje in Sestre se morajo postiti vse dni od Nedelje pred Adventom do Bo¬ žiča, in od nedelje kvinkvagezime do Velike Noči. To zapoved o samozatajevanju zadnja dva dni posta je enaka z zapovedjo Sedov¬ nikov prvega Reda: zakon pokore in po- boljšanja, kateri se vsled tega jako prilaga dvojnemu duhu Tretjega reda, duh goreč¬ nosti in pokore. Manuale, prvi del (Str. 44). Postiti se tudi morajo vsak petek in vse od Cerkve zapovedane dni. Kdor bi se hotel več postiti in se podvreči drugim strogostim, lehko to stori z dovoljenjem svojega Pred¬ nika in po nasvetu kacega modrega Spo¬ vednika. XII. Poglavje. O jedi. Bratje in Sestre te Bratovščine smejo uživati meso ob Nedeljah, Torek in Četrtek. 11 ali druge dni se ga bodo zdrževali, ako niso bolni in jako slabi, ali se jim je rav¬ nokar kri odvzela, ali da je tak dan kak poglaviten praznik ali se nahajajo na po¬ tovanju. XIII. Poglavje. O sprehodili in potovanju. Naj ne hodijo po mestu iz potratnosti ali radovednosti. Sestre pa, posebno mlajše naj nikdar ne gredo same od hiše. Ne smejo se nikakor udeleževati ženitvovanj, plesov, razuzdanih in posvetnih pojedin, ali neči- mernih predstav. Iz mesta pa ali iz dežele, kjer prebivajo naj se ne oddaljijo niti na kako božjo pot brez posebnega dovoljenja Prednika ali Ravnatelja Bratovščini. XIV. Poglavje. O prepovedi nositi orožje. Bratje ne smejo nositi pri sebi orožja, s kojim bi se napadalo in ranilo, ako ne da se brani katoliška vera, ali iz druzega pa¬ metnega povoda in z dovoljenjem svojih Višjih. XV. Poglavje. Ob obiskovanju in streženju bolnikov. Prednik bode določil dva brata, katera bodeta obiskala čim prej mogoče in z veli- 12 kim usmiljenjem, ako se bode zvedelo, da je kdo iz Bratovščine zbolel, ter ga bodeta koj začetkoma spodbujala, da se spove ter sprejme druge zakramente sv. Cerkve; če bode pa potreboval kako telesno postrežbo, gledala bodeta, da mu to priskrbita, kakor moreta. Ako bi pa bil ubožnega stanu, bo¬ deta skrbela, da mu pripravita vse potrebno kakor jima bode mogoče ali iz svojega ali iz občnega imetja. Isto morajo skrbeti Sestre za svoje bolne Sosestre. XVI. Poglavje. O smrti Bratov in Sester in o molitvah po njih. Ako je umrl kak brat, naznanilo se bode to drugim sobratom v onem mestu ali kraju, da se morejo osebno udeležiti po¬ greba pokojnikovega, kateremu bodo pri- sustvovali, dokler mrtvec ne bode pokopan. Isto naj se godi tudi ob smrti kake Sestre. Poleg tega bodo prvih osem dni po pogrebu pokojnika vsi Bratje in Sestre molili za dušo ranjcega. Duhovniki bodo brali jedno mašo drugi bodo izmolili petdeset psalmov, če pa ne vedo brati, sto Očenašev in na koncu vsacega očenaša Recpiiem aeternam etc. (kar se zapoveduje v tem Poglavju se dotika Tretjerednikov, ki žive v posebnih Bratov¬ ščinah, ter velja samo, za člane te bratov- 13 ščine, ako kdo umre. Glej Manuale, prvi del str. 73. Glej tudi Osserv. str. 56.) Poleg tega mora vsakdo v teku leta plačati tri maše za zveličanje Bratov in Sester, toli živili kakor mrtvih, ali moliti Psallerij, ali, ako je branju nevešč, petsto O č e n a š e v. XVII. Poglavje. O volitvi Prednika ali Prednice. Po smrti ali odstranitvi kacega Pred¬ nika Bratovščini, Mojster ali Ravnatelj zadnje naj imenuje s posvetovanjem starejših v Bra¬ tovščine novega Prednika. Vsako leto pa v Velikonočni osmini ali drugi ugodni čas naj Mojster zboruje z starejšimi izmed Bratov¬ ščine ob odstranitvi ali potrdilu Prednika, in, kakor bode on s prej omenjenimi spoznal za dobro, naj se isti potrdi ali odstrani. Enako more imenovati Prednik po nasvetu Mojstrovem in nekaterih starejših bratov Podprednika ali Vikarija Bratovščini in po tem, po svojem najboljšem menenju potrditi ali odstraniti ga. Ta Podprednik ali Vikarij pa ne bode imel druge oblasti razun one, katero mu je po svoji volji podelil Prednik. Enak red se bode vršil tudi pri volitvi Prednice in Podprednice. (To poglavje velja za Bratovščine Tretjega Reda, ki imajo ka- pitularno zborovanje. Osserv. str. 57.) 14 XVIIf. Poglavje. O nalogi Prednika in Prednice. Naloga Prednika je natanko in prvi izvrševati, kar stoji pisano v Pravilu in de¬ lati na to, da se izvršuje po družili sobratih. Ako bi se mu zgodilo, da zapazi nemarneže in neposlušnike, naj jih sočutno posvari ali ako to spozna za nspešniše, naj priporoči Mojstru ali Ravnatelju Bratovščine, da je posvare. Posebna naloga Prednice pa je obi¬ skovati vstrajno Cerkev, spodbujati druge Sestre, da spolnujejo Pravilo, in paziti tudi skrbno ali sama ali po družili v to določenih da ne bode v obnašanju, kretanju in obleki njenih Sosester kaj, kar bi žalilo tuje oko. Pred vsem naj skrbi, da nobena'Sestra po¬ sebno mlajših, ne napravi znanja s kakoršnim koli možkim, razven slučaja, ako sta si do- tična možka osoba in Sestra sorodna vsaj v tretjej vrsti sorodnosti, ter ako je oni neo- madeževanega značaja in življenja. XIX. Poglavje. O posvarjenju Bratov in Sester. Ako se koga najde krivega kake sum¬ ljive udovoljnosti (domačnosti) in ako se po trikratnem posvarilu Prednikovem ne kaže poboljšanega, naj se izključi za en čas od Kapitelja in iz družbe z druzimi Brati. Če 15 bi pa temu navzlic trdovratno ostajal pri svojej zmoti, naj se v sporazumljenju s starejšimi Brati javno izobči iz njih družbe ter naj se zopet ne sprejme, dokler se vsem Bratom ne zdi, da je popolnoma poboljšan. — Enako naj se izvrši tudi z onim, kateri bi žalil kacega svojega Sobrata ali koga druzega z besedo, ki bi ga pripravljala ob dobro ime, ali ako bi ga v jezi stepel, ali bi se podal v kraj, kamor se mu je prepo¬ vedalo, ali ako bi doprinesel kako neposluš¬ nost ali bi se hudobno lagal svojemu Pred¬ stojniku, isti se bode več ali manj strogo kaznoval glede na stan osebe in različnosti greha s postom ob kruhu in vodi, z začas¬ nim izključenjem iz občnih zborovanj in tudi iz družbe Bratov. — Konečno ako bi bil kdo prepričan smrtnega greha, naj se kazni v sporazumljenju večine Bratov spoznavalcev v onem kraju več ali manj strogo glede na zahtevo pregreška in na stan osebe, to pa tako, da kazen služi v svarilen vzgled dru¬ gim. Ako bi se on tej kazni ne podvrgel, naj se po nasvetu starejših Bratov izobči iz Redu. Vse to naj se enako izvršuje tudi glede svaritve Sester. (Ta povelja domnevajo kapitularsko zborovanje; torej glede na osebe ki spadajo k Tretjemu Redu, katere žive na svojem domu, naj izvrše izključljivo Pred¬ stojniki Bratovščine vse kar je tu predpi¬ sano. Osserv. str. 62 ). 16 XX. Poglavje. O zborovanju Bratov in Sester in ob volitvi Mojstra ali Ravnatelja. Enkrat na mesec in sicer oni dan in ono uro, katero bode ‘določil O. Ravnatelj ali njega Namestnik, vsi bratje se morajo zbrati v Cerkvi Očetov Pridigarjev, da skupno poslušajo besedo božjo ter se zajedno ude¬ leže sv. maše, ako bi ura bila ugodna. O tej priliki jim bode mojster prečital in raz¬ lagal to Pravilo ter jih bode tudi podučil v druzih njihovih dolžnostih, nemarneže bode posvaril ter jih tudi kaznoval kakor se mu bode boljše zdelo v Gospodu in v smislu tega Pravila. Tudi Sestre se bodo zbirale prvi Petek vsacega meseca v Cerkvi Otcev Pridigarjev, da skupno poslušajo besedo Go¬ spodovo in prisustvujejo sv. Maši, in tudi njim bode Mojster čital to Pravilo in pri¬ merno posvaril in kaznoval storjene pregreške. Hočemo pa, da si izberejo v vsakem mestu ali kraju, kjer se nahajajo enaki Bratje in Sestre, za Mojstra ali Ravnatelja pobožnega Duhovnika iz Reda Pridigarjev, ki je sposoben te naloge, katerega jim je dovolil in določil na njih lastno zahtevo, Glavni Mojster ali Provincijal sam ali po druzih. — Ohranjenje in večje vstrajanje rečenih Bratov in Sester Pokore sv. Dome- nika hočemo in zaukazujemo, da so kjerkoli 17 bivajo, popolnoma podvrženi v vsem onim. kar zadeva njih Pravilo in način življenja, ravnateljstvu in svaritvi istega Glavnega Mojstra tega Reda in Deželnega Prednika njihovih Provincij. XXI. Poglavje. Ob oprošče vanju. Prednik Bratovščini s svojimi Brati, in Prednica s svojimi Sestrami, ter z enimi in druzimi Mojster ali njim določeni Ravnatelj lehko oproste z držkov posta in družili v prejšnjih poglavjih predpisanih strogosti vsaki krat, kader bodo iz kacega veljavnega in pametnega uzroka spoznali za potrebno. XXII. Poglavje. O načinu vezljivosti tega Pravila ali načina življenja. Slednjič hočemo in ukazujemo, da, kakor je določeno v Predpisih Pridigarskega Reda, enako velja tudi za navžoče Pravilo ali način življenja, da izvzemši Božje in Cerkvene zar povedi, cerkvenih določeb v vseh družili Do¬ ločbah in Zapovedih tega Pravila neso vezani Bratje in Sestre k nobenemu dolgu, temveč samo k pokori ; to bode pa morala, ako jim jo je naložil kak Duhovnik ali Mojster radi kaciga pregreška sprejeti in točno in ponižno izpolniti oni, ki so jo zadolžili s po- 2 18 močjo milosti našega Gospoda in Odrešenika Jesusa Krista, kateri pravi Bog živi in kra¬ ljuje z Očetom in Svetim duhom od vekov do vekov. Amen. Konec Pravil Tretjega Reda. Naj torej ne bode nikomur dovoljeno predrzno oskruniti ali se zoprstaviti temu izreku našega potrdila, obveljavljenja, volje in ukaza. Če bi pa kdo se drznil to posku¬ siti, vedi, da bode zapadel srdu vsemogočnega Boga in Svetih Apostolov Petra in Pavla. Dano v Rimu pri Sv. Petru dne 26 . junija prvo leto našega Papeževanja. Konec Bule Inocencija VIL Da bi tu priloženi obseg teh pisem našega prednika imel svojo veljavo, ukazu¬ jemo s svojo apostoljsko oblastjo, da ima ta obseg v vsem isto moč, vrlino in učinek, kojega bi imel isti original rečenih pisem ter da se mu ima vedno in povsod, toliko pred sodnijo, kakor drugod, kedar bi se priložil ali predložil dati ista popolna zanesljivost in poslušnost, ki bi se dajala originalu. Ne mislimo pa s tem ustvariti nobeno novo pravo, temveč samo ohraniti staro. Naj bi torej nikdo se ne drznil skruniti^ ali ustavljati se tej našej določbi in volji. Če bi pa kdo bil tako predrzen, da bi to storil, vedi, da za- pade srdu vsemogočnega Boga in Svetili Apostolov Petra in Pavla. Dano v Florenci Velovečenja 1439, dne 14. maja, deveto leto našega Papeževanja. Konec Bule Evgenija IV. PRIVILEGIJI IN ODPUSTKI PKIPADAJOČl Ir?) ali ki se ga posebno dotikajo. O privilegij ah Tretjega Reda, I. Sv. Oče Papež Pij VII svetega spo¬ mina je blagovolil s svojim Pismom od dne 6. julija 1806 razširiti na Tretji Red vse privilegije, kateri so bili že dovoljeni dru¬ gima dvema Redoma sv. Domenika, kakor tudi vse dušne Milosti zadevajoče notranji red, sploh vse kar se je Otcem Pridigarjem in Redovnica Domenikaricam neposredno ali po sporočilu sv. Očetov Papežev ali po Njih Poslancih ali Ministrih do tedaj dovolilo samo ako bi to ne omejevalo zunanjo oblast Ordinarija ; ter je izrekel, da se udeleže teh Milosti in Privelegijev vsi Tretjeredniki in 20 Tretjerednice tudi tajni, čeprav bi bili zdru¬ ženi s Tretjim Redom samo noseč obleko ter bi še ne bili naredili slovesne obljube. Naj torej vedo Bratje in Sestre, tega Reda, da uživajo vsled tega Papeževega do¬ voljenja jako dragocen zaklad milosti in dobrot. Osobito naj jih poštevajo Duhovniki Tretjeredniki da so deležni vseh onih privi¬ legijev, ki se sem ter tja sporočajo po Dok¬ torjih kot dovoljene našemu Redu, ali splošno vsem Redom prosilcem, ako neso kontencijski Sicer pa, ker je splošno govoreč v praksi jako težko da ne rečem nemožno, da bi Tretjeredniki in Tretjerednice, katerim je posebno namenjena ta knjiga, potrebovale vse Milosti in Privilegije, katerih so lehko deležni, ali bi iz druzega pogleda bilo jako dolgo in težavno delo navesti jih tukaj na¬ tančno, radi tega bodemo še spomnili v sle¬ dečim paragrafu nekatere odpustke, katere je bolj potrebno, da se poznajo, koje so na¬ ravno bile tudi njim dovoljene po spomenjeni Apostolski naredbi. II. Isti Sv. Oče Papež Pij VII. je bla¬ govolil iz istim Pismom zajedno pooblastiti za vedno glavnega Mojstra pro tempore Otcev Pridigarjev, da more ali sam ali pa po drug\ izrečno k temu določenej osebi, dovoliti Škofom Tretjerednikom, Duhovnikom, Beneficijantom, sploh obvezanim iz kateriga- 21 koli povoda, da privatno molijo kanoniške Ure ali k Češčenju Blažene Device, da mo¬ lijo te molitve po domeuikanskem obredu; kakor tudi dovoliti mašnikom porabo Re¬ dovnega Mešala v vsakej Cerkvi za brane maše in v Redovnih Cerkvah tudi za slo¬ vesne Maše, samo da ne premene to kai se pravi mašni Ordinarij in kanon dotičnega Rimskega Ambrozijskega ali kacega druzega obreda. Ker pa ta milost ne more nikogar za- jedno vezati, oni, kateri bi vdobili od glav¬ nega Mojstra, enak privilegij, naj pomne, da neso obvezani, da se ga stalno poslužujejo. Osobito naj pomnč, da rabeči Domenikanski Brevijarij ne bodo obvezani k tedenski mo¬ litvi. Molitev za pokojne, k kojemu sta ob¬ vezana druga dva reda, prvi in drugi, in tudi ne k Molitvam k Materi Božji one dni kedar jih morata druga dva Reda dostaviti k službi božji. III. Vedo naj poleg tega vsi Bratje in Sestre Tretjega Reda, in naj to dobro pom¬ nijo v njih veliko tolažbo, da so in bodo oni po izreku Glavnih Mojstrov Pridigar¬ skega Reda (pooblaščenih po Sveti Stolici) vedno posebno deležni, toli v življenju kakor po smrti vseh dobrih del, ki jih store in jih bodo doprinesli vsak čas in povsod Sini in Hčere sv. Domenika: to je, deležni bodo strogosti, molitev, žrtev in raznega apostol- 22 skega truda, ki jih doprinašajo in jih bodo, v Božjo čast doprinesli Otci Pridigarji v tolikih njih Samostanih, v tolikih njih Misijonih : deležni so tolikega dobrega, ki se učini in se bode učinilo na svetu po vseh Domeni- kanskih Redovnicah, ki so se Bogu posve¬ tile, t. j. po tolikem številu Redovnic Dru- zega Reda v svojih Samostanih in tolikih Tretjerednic v svojih pribežališčih; deležni so vseh zaslug, ki si jih pridobivajo ter si jih bodo pridobili s svojimi dobrimi deli vsi Bratje in Sestre Tretjega Reda, poznavanega in razširjenega po vsem katoliškem svetu. § 2 . O nekaterih Odpustkih dovoljenih po¬ sebej Tretjemu Redu ali ki so mu skupni z prvima dvema. Neštevilo je odpustkov podeljenih in potrjenih posebej Tretjemu Redu po Sv. Pa¬ pežih Sistu IV.. Leonu X., Juliju III., Ur¬ banu VIII. in Benediktu XIII. In čeprav je Pavel V. preklical sploh vse odpustke do¬ voljene Rednim udom po njegovih prednikih ker je pa Inocencij XI. izjavil, da naredba Pavla V. se ne zadeva Tretjerednikov, ki žive izven Samostana ter ne slovesnih obljub delajo, so še vedno veljavni vsi Odpustki dovoljeni posebej Tretjemu Redu; ki je v 23 tem pogledu bolj odlikovan po sv. Stolici od družili dveh. Izmed vseh teh naj spomnimo na tem mestu s prečastitim Gaddijem samo sledeče, ki zadevajo tihe (mune) molitve; namreč: 1. Popolnoma odpustek, ki ga je do¬ volil Sv. Oče Papež Klement X. vsem onim Tretjega Reda, kateri, ako so en četrt ure na dan molili v mislih en cel mesec ter spovedani in obhajani molijo za zatrenje ne¬ vere, za složnost kristijanskih Vladarjev in povišanje Svete Cerkve. 2. Odpustek sedmih let, dovoljen vsem članom Tretjega Reda vsakikrat, kadar bodo enako v mislih en četrt ure molili. Ker se pa Tretji Red udeležuje vseh milosti, katere so dovolili Sv. Očetje Papeži drugim dvem kakor se je spominjalo v prejšnjem para¬ grafu, veljajo tudi njemu nastopni Odpustki namreč : Vsem vernikom enega ali druzega spola, kateri bodo po spovedi in obhajilu stopili v Red, toliko dni Oblačenja kakor dne obljube, popolnoma odpustek. Vsem Sestram in Bratom, ki se naha¬ jajo že v tem Redu: 1. Popolni odpustek, ako bodo na Praznik sv. Domenika se spovedali in obhajali, ter bodo molili kakor zgoraj. 2. Popolnoma odpustek v slučaju smrti, ako bodo skesani (in če je možno spovedani 24 in obhajani) pobožno zaklicali z ustmi, ali s srcem ako ne morejo z ustmi, Presv. Ime Jezus. 3. Popolnoma odpustek, ako bodo deset dni delali dušne vaje, kakor je predpisano. 4. Odpustek treh let in enako število kvaranten vsaki krat, kedar bodo neobve- zani sprejeli sv. Obhajilo ali storili kako drugo čednostno vajo. Naj si Tretje- redniki in Tretjerednice dobro zapomnijo ta Odpustek ter ga dobro porabijo. 5. Popolnoma Odpustek, ako se bodo spovedani in odhajani vdeležili v Cerkvah Otcev Pridigarjev kake izmed štirih Obletnic mrtvih, ki jih isti vsako leto obhajajo, ter bodo molili kakor zgoraj. Ta Odpustek se je pa dovolil neposredno tudi Tretjemu Redu, kakor tudi vsem onim, ki so vpisani v Bratovščin e sv. Rožnega venca in Presv. I m ena Božjega. §. 3. O drugih odpustkih, ki so dovoljeni vsem vernikom, ki pa posebno zadevajo Brate in Sestre treh Redov sv. Dome- nika. 1. Onemu, ki poljubi blagoslovljeni Ška- pulir tega Reda v spoštovanju do Reda, sa¬ mega ali iz pobožnosti do Matere Božje, ki mu 25 jerazodela tako Obleko, je dovoljen vsaki krat Odpustek pet let in ravno tolikokrat štiri¬ deset dni. Naj torej imajo Tretjeredniki in Tretjerednice pobožno navado poljubiti svoj škapulirček vsaj zjutraj, kader vstanejo iz postelje in zvečer kadar se vležejo. II. Vsem onim, ki iz pobožnosti do sv. Domenika petnajst Torkov v leti se spovejo in obhajajo v kakej Redovni Cerkvi, ako molijo kakor v prejšnjem paragrafu nave¬ deno, je dovoljenih vsakikrat sto dni od¬ pustka in Popolnoma Odpustek eden rečenih Torkov, kedar si sami izberejo. Navada je določila za to pobožnost petnajst Torkov, pred praznikom Sv. Očeta. III. Enako onim, kateri bodo petnajst Petkov v letu, osobito Petke pred praznikom Svetnika, v čast sv. Vincencija Ferreri spo¬ vedali in obhajali se ter molili kakor zgoraj, je dovoljenih sedem let in ravno tolikokrat štirideset dni Odpustka, in en Petek na la¬ stno izbiro Popolnoma Odpustek. IV. Onim tudi, ki spovedani in obha¬ jani obiščejo kako Cerkev Dominikancev ali Domenikaric, moleč kakor zgorej pet Sred pred prvim (sedaj tretjim) Aprilom, ki je do¬ ločen v Redu, da se Obhaja spomin Vtisnje- nja Ran sv. Katerine Sijenske, je dovoljen vsako Sredo Odpustek sedem let in ravno toliko kvaranten, in popolnoma Odpustek eden teh dni, katerega si oni izberejo. 26 V. Drugi Odpustki so dovoljeni onim, ki sprejmejo ali poslušajo Redovne Misijo¬ narje ali se udeleže pobožnosti Češ cena si kraljica katero vse leto molijo po Za¬ ključku Otci Domenikanci. Ker jih pa na¬ tanko v kratkih besedah ne moremo tu vseh navesti, zadovoljni smo, da smo se jih tu spomnili. VI. Oni, kateri v devetdnevnim Božiča obiščejo kako Redovne Cerkev ter se tu ude¬ leže v pobožnih vajah in molitvah ali po¬ slušanja Božje besede, dobe vsaki dan Od¬ pustek sedem let in ravno toliko kvaranten; ali prvi in zadnji dan, ako se bodo spovedali in obhajali, pa popolnoma Odpustek. VIL Ker koncem menimo, da bodo Bratje in Sestre Tretjega Reda, poslušni du¬ hovni Navedbi, hitro se vpisali v tri Bra¬ tovščine presv. Imena Božjega, sv. Rožnega Venca in Angeljske Brambe ali Pasa sv. Tomaža, najglavnejše pobožnosti, dragocena dedščina, radost in čast Damenikanskega Reda, opomnim jih tu, da so skoraj neštevilni Od¬ pustki, ki si jih bodo pridobili s pristopom, ako bodo pridno izvrševali naložena djanja; to lehko izvedejo iz raznih knjižic, ki nače¬ loma obravnavajo te Bratovščine in pobožnosti. Opomba. Čeprav smo tu izpustili ali vsaj samo omenili mnogo Odpustkov, naj vedo vsaj 27 splošno udje Tretjega Reda, da je toliko in takšnih odpustkov, ki se jih posebej zade¬ vajo, osobito ako so vpisani tudi v zgoraj omenjene tri Bratovščine, da leliko pridobe katero skoraj pri vseh dnevnih pobožnih vajah.. Zategadelj naj skrbe, da pri jutranjih molitvah, kakor je navada dobrih Kristijanov, store namen pridobiti za se in za svete Duše v Vicah vse one Odpustke, katere lahko pridobe v onem dnevu, kajti na tak način, ker bodo obudili namen, jih bodo de¬ ležni vseh čeprav jih niti ne poznajo ali se jih ne spominjajo. Obred po katerem bodo lehko molili Svoje Dušne Vaje BRATJE in SESTRE Tretjega Reda. Pri Jutranji Molitvi bodo prej izmolili en O č e n a š, C e š č e n o Marijo, Ver o, potem (naredivši s palcem znamenje na ustih): Dom. — : na to prekrižavši se: Deus....; ali od Septuagezime do Velikonoči namesto A1 e 1 u i a bodo rekli : Laus ...... Po tem bodo izmolili 24 Očenašev in C e š- č e n i h Marij in na to Kyrie ... Končavši Jutranjo Molitev naj molijo: Pretiosa. ..., in na to tri Očenaše 28 in Češčene Marije in to na čast vseli onih Svetnikov, katerih se oni dan Cerkev spominja. Za p l' v o, predstavši en Očenaš, Češ- čeno Marijo in vero in za vsako slednjih trih ur Tretja, S e š t a in D e veta predmo- livši en sam O č e n a š in Č e š č e n o Ma¬ rijo, naj molijo Deus in adjutorium itd., Gloria itd. kakor zgoraj in na to sedem Očenašev in Češčenih Marij in potem Kyrie eleison itd. Pater. .. kakor pri Jutranjih Molitvah. Za Večer niču bodo molili sprej en Očenaš in Češčeno Marijo na to: Deus . . . : Potem dvanajst Očenašev in Češčenih Marij in koncem Kyrie eleison itd.... kakor pri Jutranjih Molitvah. Pri Zaključku bodo prej izmolili en Očenaš in Češčeno Marijo, na to Converte..,. Potem sedem Očenašev in Češčenih Marij in koncem Kyrie eleison itd.... kakor pri Juter- nih Molitvah. Da bi pa ta Dušna Vaja bila različnejša, bolj pazljiva in koristna lehko jih vsak Brat ali Sestra nameni kacemu posebnemu Smotru ter se v molitvi vsake ure pristaviti pri kakej posebni Točki v premišljevanju ali slični pobožnosti. 29 Blagoslov Svetega Očeta Domenika ki se daje Tretjerednikom in Tretjerednicam na koncu življenja, Poleg blagoslova sv. Vincenca, ki ga da¬ jejo Otci Domenikanci vsem bolnikom, ki ga zahtevajo, udje Tretjega Reda si bodo tudi priskrbeli, kader so v smrtni nevarnosti, za- jedno z Odvezo sv. Rožnega Venca, Blago¬ slov sv. Domenika: ki se jim bode dajal na nastopen način : Duhovnik (kateri je, kader se čini samo o Blagoslovu sv. Dome¬ nika lehku, lehko vsak svetni Duhovnik) vzemši Štolo in držeč v rokah vsako sveti¬ njo sv. Očeta, ako jo lehko vdobi, bode molil sledeče: Magne Pater, Sancte Dominice, mortis hora nos tecum suscipe, et hic semper nos pie respice. Pie Pater Dominice tuorum memor ope¬ ram, sta coram sunimo Judice pro tuo coetu pauperum. R). O spem miram, quam dedisti mortis hora te flentibus! dum post mortem promi- sisti te profuturum Fratibus. * Imple, Pater, quod dixisti nos tuis juvans precibus. 30 V. Qui tot signis claruisti in aegrorum corporibus nobis opem fereus Cliristi, aegris medere moribus. Imple. Gloria. Imple. (D) Ora pro nobis, Beate Pater Dominice. (It) Ut digni efficiamur promissionibus Christi. OREMUS. Concede, quaesumus, omnipotens Deus, ut qui peccatorum nostrorum pondere pre- naimur, B. Dominici Confessoris tui Patris nostri patrocinio sublevemur. Amator animarum Deus, te humiliter de- precamur de tua magna pietate confisi, ut intercessione beati Dominici Confessoris tui Patris nostri, miserere digneris animae fa- muli tui (vel famulae tuae) ne praevaleat adversus eam inimicus in hora mortis suae, sed transitiun mereatur ad vitam perpetuam. Per Cliristum Dominum nostrum. Amen. Na to naredivsi nad bolnikom s svetinjo znamenje križa bode izrekel: Benedictio Dei Omnipotentis Patris et Filii et Spiritus Sancti per intercessionem Sancti Dominici descendat super te et maneat semper. Amen. Svedočba Oblačenja 32 Svedočba Obljube is g NARODNA IN UNIUERZITETNA j KNJI2NICA 00000428798 'y4Jb.0V-9