STEV.—NUMBER 206. », PmUmiIU GmmhI. Kf 1 i i» LETO—YEAR XII. M UMatikl ia upravaiikI pro •Uri: MS T R Lawadala sv. Office af puklicftlloa: H8T Ho. LewnUal« ava. Tdephoasi Uvidil* 4035 .. IZJAVA DE JE PRESENETILA VLADO. Premogarji izjavljajo, da bodo___ yali stavko in da ni zakona, po kate rem bi jih mogel kdo siliti k delu. — Justicni tajnik pravi, da izjava Ameriške delavske federacije ne bo sprememb progama vlade. Tudi Gompers Splošni položaj starka # lajava izvrševalnega odbora Ameriške delavske federacije, ki žigosa vladno postopanje proti premogarjem in poziva vse organizirano ameriško delavstvo na pomoč v velikem boju za pravice premogarjev, je zaprla sapo uradnikom v oflcijelnem Waahingto-nu. Toda hitro so ae opomogli z enostavnim zaključkom, da je Ameriška delavska federacija tudi že "rdeča" in da je izjava* delo "rdečkarjev", ki so dobili pod svojo kontrolo konservativne voditelje köt je na primer Gom-pers. Oficijelni Washington je bil presenečen, ko je prišla na dan izjava eksekntive A. F. of L. Vladni uradniki so pričakovali, da boeksekutiva največje delavske organizacije v Ameriki vplivala na premogarje, da se naj pokoro sodnemu odloku za končanj« stavke, aH «godilo sc je ravno narolie. da je po«topanje vlade av; tokratično in uepoetavno, da je stavks premogarjev opravičena ln ds bo Ameriška delavska federacija pomagala z vsemi svojimi sredstvi premogarjem v boju proti operatorjem in vsem onim, ki stoje za operatorji. Vladni krogi priznavajo, da je eksekutiva A. P. of L. dala premo-gsrjem veliko moralno oporo. Justični tajnik Palmer je danes konferiral s predsednikom Wilso-nom o izjavi delavske eksekntive in po konferenci je dejal, da akcl-ja Ameriške delavske federacije ne bo spremenila programa vlade v boju proti premogarjem. Iz Bele hiše poročajo, da je Wilson rekel, ds "zadeva je v rokah sodišča in «raverenstvo Amerike mora biti obdržano." Pričakuje se, da W1I-»on odgoovri javno eksekutivi A. P. of L. vaak hip. Is Springfielda poročajo, da je med illinoiskimi premogarji sploS-ne mnenje, da se ne bodo pokorili odloku sodnika Andersons in n* pojdejo delati, čeprav bi odbor ni-ki prenttogarake organizacijo pod pritiskom vlade preklicali stavko. Bivši vojaki ntad premogarji ao najbolj navdušeni štrajkarji. Fantje, ki so se bojevali pri Cha-tesu Thierry, St. Mihtalu in ob reki Somme, pravijo odločno, ds vlada nima sakona, s katerim jih bi prisilila k delu, dokler niso uresničene njihove sshtWs. Pre mogsrji so vSl ene misli h) nI tr h» agitatorjev, ki bi jih učili. ksJ «> njihove dolžnosti Krajevna premogarska unija t Johnston City ju. 111., je poalala predsedniku Wil«onu prota«t proti sodni prepovedi, ki jim br«nl prejemsti stavkovno podporo 1* bralne unijako blagajne. Pro-teat as gls«i, da je denav v bla-sejni organizacije laatiiina pre «logarjev in da «o ga zaslužili t IsKtnimi rokami pri težkem delu, "to zahtevajo, da sej!« mora dati. «ES Premagttrji po vaeh naaelbinah K,Hvkovnaga okrožja r Rlinolau '""■vijo, da sodni proč« v India-"»polisa ho le zavlekel štrajk. Knaki glasovi prihajajo is dragih Ameriške strokovne orgsaiaaoije se terekle sa solidarnost g rudarji Waahington, D. 0. - Eksekuti-va Ameriške delavske federaeije Je po 4-urni aeji zaključila, da bo Štiri miljone strokovno organizi ranih delavcev podpiralo moral no in finančno rudarje. (Neki član atrokovne eksekutlve ee je izjavil, da izjava pomeni, da razglas za stavko ne bo umaknen Pejai je, da je prišel čaa, ko je treba, da ameriško ljudstvo pro najde, Če ima vlada moč, da pri sili delavee delati proti rfjih volji. "Meni je nepotrebno povdarja ti," je nadaljeval Člsm strokovne organizacije, "ker lahko sami vi dite, da je učinek te izjave v tem, da mora delavstvo do b oje v u ti ns boj do konca." Delavski voditelj je pa končal svojo izjavo a temi besedami, ki so značilne: "Po vseh faktih v tem dogodku, je rudarska «tarka upravičena. Mi jo odobravamo. Mi smo, prepričani o pravičnosti rudarske stvari. . ¿¡¡^ .obljub» jemo pomoč. Ameriške del cije In apeliramo na deUvee Jn državljane nsše d a tem, da štrajkajo. Proailei ao odšli brea papirjev. SOOBA V ANGLIJI 8 ki i STAVKI RUDARJEV. ^ Oslo konservativni angleški listi *raiajo nad postopanjem ameriške «vlade. PRIMOOOVNA KRIZA V FRANCIJI, p: L London, 10. nov. — (United 'resa) - Angleški liati izražajo veliko v: preaenečeujc nad akoijo ameriške vlade napram stavkajočim premogarjem. Celo konservativni liati, kot je "Weekly Out-ook", ae ne more načuditi poato-panju ameriškega zveznega sodi čša in pravi, da demokracija še nikdar ni izvršila tako drznega čina. Omenjeni liat piše: «'Odkar je iriand zdrobil stavko francoskih železničarjev s tem, da je železni-Ni mobiliziral in jih priailil k delu kot vojake, še nismo «liiali, da bi demokratična vlada storila Mo ekstremui korsk. Na Angle-žkem, kjer ao lastninske prsvics vetajše, pravice posameznika boji WILSON JS SAM SAVROSL PRVO TOČKO BVOJIOA p *aOVN«OA PROSRAMA Pari*. ~ M. Mandel, zaupni t leiaenoeaujev tajnik, ja dajal te Uui na volilnem «hodu, da je Wilson sam zavrgel prvo točko mojega mirovnega programa, ki »e je glasila, da mora biti mirovna konferenca javna. Clemenceau je bil sa to točko, toda Lloyd (ieorgt je nasprotoval in uatb je Wtlaon Črtal točko (a progrsms. Tokijo, 10. nov. ~ Is Omaka poročajo, da js isbruhnils rsvolu- . ¡tija v Kolčakovi armadi. Uporni vojaki pobijajo častnike med umi-enjern. Caatuiki, katerim uporni i prlaaneeejo, se morajo preoble V prostaško uniformo, liomlon, 10. nov. — Uradno poročil,. i/ M oak ve, ki j<> prišj*| soboto, ae glaai, da so sovjetake čete rcokupirale večje število vas ¡13 vrat sapadno od Oačine in vai postojanke v polkrogu tridesetih vrst južuozapaduo od Krasne Gor-ke. Kastovo je padlo. Judenlčeve Čete beže proti, zapadli ua vsej fronti. ! 1/. Helsingforaa javljajo, da ae je Judenič umaknil v Waimar. Ratonake čete ao vrgle arinadieo tmlkovnika Beriuondta 'ia Mb Vellkajo. Vladivostok, 2. nov. — Angleški i kontigent, ki je bil v Šibi-se je danea vkrcal na parnik teagle in odrinil proti domu. _ še ostane Is general Knox I okrog 60 častniki. ^vT Kodanj, 8. nov. — (Poroča I, D. Uvine,) — Rdeče čete, ki so kon-Oem oktobra prišle s sibirske fron-v Tnlo, odkoder so odhsjsle ns ušno fronto proti Penikinu, so v svoji sredi posadke v ameriških uniformah. Obte imajo tudi spoštovana in delavaki..__>____* —IltUL, takoga nemogoče." v* ' je nagovoril dotične čete s alede- čind besedami: "Vrnili ate se vzhoda, kjer ate savdali amrtni udaree Koičaku, agentu ameri ških kapitalistov. Kakor vidim, Imate na sobi ameriške unifprma. ki ao bile poalane K^lčaku. Zdaj ete pozvani, da savdato enak udarec bauditu Denikinu, najemniku angleških kapitalistov, lu nedvomno boste kmalu imeli tudi angle. *ks uniforme, ki jih je Anglljs poslala Denikinu." V velikih municijakih tovarnah JEKLARSKI STAVKARJI NEOMAJNI, Strokovno a organizirani pomoč stavkarj POWWT^OUÎmANDU AttooMk, Pa. - Tukaj js dvaj-«^t tisoč orgsnisirsnih delavcev priskočilo na pomoč jeklarskim stsvksrjem. Skliesus je bila seja zaupnikov 32. lokalnih orgauiaa. etj, katere ao ae udeležili zaupniki 89. lokalnih organizacij. Sklenili «o, da vsak organiziran delavee plača en dnevni ssslužak kot saes-»sirt as podporo stavkajočim je-klarakim delsveem. Zaključek je bil storjen soglasno. Daljs so okle. aili, da ss (priporoči vsaki lokalni organissciji, ds isroči polovieo svoje blagajne aa podporo št raj kajočim jeklarskim delsveem. Ne. katere lokalne strokovne orgstd sadje, ki so imele «voj« ««Je, so še izvršil« te saključke. Izvoljen je W1 odbor, obstoječ is 83 Pianov, ki obftščs vsako kra-jevno organizacijo in VELEBIZNISKA ZAROTA PONESREČILA V SEVERNI OAKOTI. Velebizniàki sarotniki V. potuhnili. so so zdaj NAJVIŠJI SODlSOl JI SBCX-tALA STRSNO ZAROTNIKOM )0. Ostali Usti s<> čudijo stališču, ki ga je vzel Wilaon proti amerb klm premogarjem, in komentira-o. da poatof»aiije te vrste ho Že olj- razdražilo delavske maae v Ameriki. Pariz, 10. nov» — Premogovna kriza v Parizu vedno boli naraftča. Policijski prefekt je izdal nared-ki omejuje vporgbo plina in ektrike. Mesto je zopet v temi v nočeh, kakor ob času «vojne, ko so m bali zračnih napadov. Ne ¿aj poročajo, da bodo premogarji v Franciji imeli splošno glasovanje, če ao pri volji delati eno uro več dnevno za kar dobe polovično gvi-šanje mezde. Berlin, 10. nov. — Domobran-ski minister Noake js rekel na shodu v ritem i t zu, da bl bila ki-dustrijalna revolucija v Ameriki največja nesreča za Nemčijo, kajti pahnila bi- nemško ljudstvo v velik atradež. • ČIN 0SSTN022 lizmiski družbe. Toledo, O. Tukajšnja eeat-j^oželezniška družba je umsknUa vse avoje vozove te prometa in lih odpoitlals v drugo mesto, ker je ljudstvo pri splošnem «tasovanjn potrdilo vprašanje, da družba nima pravice do ceatnoželezniškcsa. obrata, ker nima oblastvenega dovoljenja, župan je is javil, da mu je ravnatelj družbe obljubil, da ostanejo vozovi v obrata, dokler družba ue Im obveščena od mesta, da naj ustavi promet. Po županovi izjavi Itompanijski ravnatelj prelomil dano beaedo, kar dokazuje, koliko vere naJ " j|»l kompanijeklm ravnateljem, kadar gre za privatne interese, 50-WARDNI CAOO načrt za OKI propadrj. Chicago 111. ~~ Ofieijelno ¿tet-je glaaov je |»okazalo. da je bil j predlog za zmanjšanje mestnih okrajev (ward) ir 19 na V) poražen pri volitvah sadnji torek. Pri prvem štetju glasov je imel pr. d log (M glasi»v večin*, toda pri ofleijelnem štetju so dognslf, ds js bila pri prvem Štetju nârejetf pomota sa 4286 glaaov in ns podlagi tega je ^redlgf . gjpnAs* s Mr glasovi manjšine. Torej ns pri starem. v Tuli Je ogromna zaloga ameri-ških in zavezniških granat, ki so bile poslane carju še pred revolucijo, toda vsled korupcije v carjevi armadi niao Idle nikdar vps-rabljene proti Nemcem. Sovjetska vlsda prenareja granate in Jih rabi v vojni proti Judoniču in Denikinu.' * , . '$tt'i, t w-i SOCIALISTIČNE ZMAGE V NEW TORKU. | New York, N. V. ~ Hocialistiš-glaaovi pri volitvah pred enim tednom ao v tem meslu narasti! na 1*0,000. Isvoljenih jc pet socialističnih a Idem» o nov in npt zakono-(lajtiih poalancev, Hmdaliati m pritožujejo. da «o jih naaprotnikl ogoljufali najmanj za dva aider. In sshtevali bodo poiiovno štetje glaaov. Zanimivo Je, da «o soeialiati zmagali tudi v onih t volilnih okrajih, kjer ao a« proti njim sdružili republikami in de-rnokratje in poetavll! po enega kandidata 11,000 OSEB PROSLAVILO OS-LBTNIOO SOVJBTOV V NEW VORKU. New Vork, S. V. -n (>kn»g 11,000 o«eb je v nedeljo napolnilo Madi«on Hqu«re pri demonstracijah. ki ao se vršile ob priliki ob letnice rnek« mi v Jetxke revolucije. Govorniki ao oheojsli Idokatlo Rusije In sahtevsll, da «e vrnejo ameriške čete domov iz Hlbirije Uho. dn. ki ae je lervrBII [Mivtrn mirno, je predsedoval Pred Malone, bivši zraant earinakl uradnik v new-šorikem pristanišča ' rtnrr bombaža »o dolaru Ptes SM, Alk. — W. G. Key je prodni sa sveženj boad»aža po dolarju fant. Mnogi drogi ao prodali ftanf Ikmtbals po NO do HA centov. t ee ks^psnjs. Poathni odbor ps pojda okoli hišni« ms nov nabirati prispevke. Isjsvill lo, ds ao dlJi, ša katere se bOjtijeja jeklarski de-lavoi tako plemeniti, ds ne bode od blsnismanov «prejemali manj kot po pet kt dvajset dolarjev. Izvoljen je bil še en odbor, ki obišče strokovne krsjsvus druš-tva v Tyrotiu, da jim priporoči, nsj priskočijo Jekla raki m atsv-ksrjem ns pomoč. Akcijs, ki jo js podvsslo str o-kovno organlsirsno dels vsi vo v tam mestu, dokasuje Jaano kot beli dsn, ds «trakovno orgsnisl-rsui dslavei stoj« ss jeklsrskitn! atavkarji. Olsvsland, 0. — Mtavkovul položaj je nespremenjen, ne glede na to, kaj poročsjo'šmokavsan>ki listi v Pittaburghu in Uhieagn. KompaiUje «o se navellčals plače voti tisto past stavkokazev, ki ao jih imele, ker niso nič prodtteirs-II. Pričele so sdsj stsvkokass od slavljstl. Ti fsktl govore, ds je produkcija jekla in šelesa ust s v. Ijens v vseh tuksjšnjih obrat Mi, prizadet iti vsled stavke jeklarskih in železarskih dslsvosv. Is dimnikov Aiperlcan Htesl and Wire kompsuljs (irihsJs frmtêJ dima, da ohndk sum, da «e dela v tovarni. Najeli so tudi fotografe, ki ao od sunaj fotografi rs 11 dim. Te Mika» pošljejo najbrž šmoksvssrsktm listom, da blafsjo jsvnost, d« tovarna obratuje. Ko «o «tali fotografi pred (tovarno, «o is dimnikov prihajali tako goati oblaki dl ma, da je bMo vas črno nsd to vajeno, ža jeklarske podjetnike mora presti re« buds, Is «egsjo po tskih dvomljivih «redstvih, d« da prepričalo javoset, da se del« v jeklarni. Privatni stražarji iu najemniki pri Oitpako#a Workisi so powtali precej pNdrsnl. kajti prišli «o streljati a svojimi pihalaMil. Srs *s je, ds nI Ml nSiče ranjen Stavkarji so se obrnili do šsriC« sa pomoč, ki js srstlral pet In dvajset tak pridsalšsv. Kompsni. j« želi, da «odiftča priznajo, da lasa jo «j najemniki previsa nositi orožje kot privatni stražniki tndi ««k.kadar ss nahajajo na ali 4. Stavkarji upajo, da sodMča ne Stare legs, kajti dosdsj «o Mis še precej naklonjena Stsvksrjem Aretlrsnih js bilo prav malo lju iosm* m a mmI a M mà PM-go, M. p. — Najvij^je dr, žsvno aodižče je sklenilo s tremi ♦ proti dvems glasoms, ds ae ugodi IpIML^ HksndUiavwk< mneriAko banke In bančnemu f nadzorniku Lofthu.ui, odo mogli pričeti i grsdnjo dr-žavnih podjetij. Clanl Nestrsu-ksrske lige so sposusli prihajajočo nevarnost ln pod vseli so takoj protiakeijo. VloŠens je bila pml-nja ua najvišjem državnem sodi- ! šču sa začasmsiodnljsko prepoved. Kdaj ae je vršila obrsvnava ii najvišje aodišče Je a svojim akla*; pum preprečilo zaroto . l\ Townley, predsednik Ne. h D , da ae msiTotn no zarotft no i interesi,da s mlado farmsrsko folltično orga nizacijo, ki se bojuje ss «siVobodb tev fsrmarjev is velsbisniških kremni je v. Na ahodu Je govoril tudi fsrmarHkl govsrner Krsstsr, ki Js Igpi vozil krompir ns želes-ulško postaj», ko js došls vest, da Je izvoljen ss govsrnerjs v Neverni Da kot i Saikrinkal jo pred sbrsniml fsrmsrjl psklenskl ns« črt, s katerim so nsmorsvsll vele-bisniški Interesi uničiti držsvnl krediti, ds strmoglavijo ves so-«talni načrt, ki gs je sprejrls sad. •ij« legislatur« Ns slmrovauje ja nrišlo več fsrmarjov Is rasnih krajev držsvc,*da slišijo Iz ust SVftgp governerje, kakšni far. taarjevi prijatelji ao velebisnižki lepit'.- * i, ■ ] Ae le po tem občnem sboro NV strankarske lige je najvišje sodišče storil« odločsn korsk In Je pre< poved proglssllo zs atalon. Politični podrepnlkl veletiisnl. škili Interesov so ss zdsj poskrili po temnih luknjah, sil fsrmarjl so h- odločili, da bodo odslej imeli oči odprte, ds ss ne nsprsvl nov zarotniški napad nanje. Vprav ta zarotnlške poteza veleldzniškfi intereaov je privedla fsrmsrjs do sposnsnjs, da so na pnsvsm potu ss ssmoosvojo. Ko so vaUbisniškl Intere«! Že pikali na zadnjo luknjo «voje piščall, ao izigrali že karto, o kateri so bili prepričani, da b*» držala. Izjavili ga, da j« predsednik Nestrankarske lige ao-elallat. kar Townlsy ni »dlular talil, H to Isjsvo ao mislili utdtt Townlejrja In Nestrankarsko ligo. Ali tudi ta izjava Jim je pomagala toliko ds, njihovega umazanega «•ilja, kot zarotniškl napad na Hkandingvabo • ameriško banko. T*penl so bili ns celi črti. PIT PIKNIKOV V POTRISt Kalif sa, V. S~ legi došla poročita nasnsnjsjo, ds ss je es par. nik pred N**o Akotsko pogrešali, drugI ae ps nsksjs v «elo o pesnem pološaja Trije drugI parni» kl es nahajaj» na drugih kraJih f zel» nevarne« poležaju. W viH i*hbago in okolica: V •talno In sirslo. /spa-loi vetrovi. Holnčni Izhod ol> « M. zahod Ob Up|i i < , .,» oglasov po dogovora. Rokopisi so no vračajo. Koračni no: Zodlnjone dršsv« (izven Chk«go) »ri Cenada M-00 na let«. $JL00 saf«l teta io $1.00 m tri mcooc«; Chicago $6.50 nn loto. $2.76 » pol $1.40 «s trt mesec., in s« inora—tvo »OS. Noslov vso, kar Um «tik s IIsImbi "FKOSVETA* [SÍj Uy Uwadalo Aeaaae, CMoago, IIMaol». "THE ENLJWTÍWWKinr' Orgaa oI t ko SUmk Natieaal Boaofk S^lty. tb« Sloveaic Natioaal B^m'fÜ SacUrimerjamo sedanjo plačo plačo, kakoršno smo dobivali n, pr, pred petimi ali desetimi leti. [Toda, ako pa primerjamo ceno ži vil sedaj in,ceno živil pred petimi ali desetimi leti, razvidimo takoj, česar ne more nibČp zakriti aH u tajiti, da je plača sedaj nižja, kot je bila pred omenjenimi leti. Gospodje ' referatorji in drugf predstavniki ljudstva", primerjajte samo, za koliko odstotkov se je zadnjih desetih letih podražilo življenje in za koliko odstotkov ao ge zvišale plače. In prišli bo dete do Številk, katere so v ta kem nasprotju kot noč iu dan Prišli bodeta do številk, katerih se bodete ustrašili sami in se pri jeli za glavo, ako vam že ni p6- po li ; liloma zakrknilo srce in postk popolnoma slepi Vetlno vpijejo, mi delamo da oBpravimo draginjo in da cene živilom padajo na moralno ceno ali predvojno ceno, in vi delavci Džingoti so zopet pričeli a svojo Ronjo na neangleško časopisje. Za napad na neangleško časopisje jim služi premoKarska stavka. tfeki šmokavzar je poslal iz Wash-ingtona dolgo jeremijado v angleške dnevnike. Svojo je-reaUJado pričenja z neresnično trditvijo, da je v vojnem času pričelo izhajati štiri sto radikalnih listov, med katerimi je tri «to neangldških listov. To jeremijado pa zabe-ljuje s temile ocvirki: Vprav sedaj ao časnikarski izdajatelji v skrbeh radi mogočega pomanjkanja tiskovnega papirja. Lastniki papirnic izjavljajo, da je zahteva večja, kot zaloga. Navadno zvračajo krivdo na povečane nedeljske liste, toda in-tereaantno bi bilo, da se odkrije, koliko tiskovnega papirja gre za radikalne publikacije, ki krožijo tajno." Nekoliko nižje stoka člankar, da delavske mase no-čejo več čitati dnevnikov v angleščini, ampak le čitajo radikalne liste, posebno tam, kjer so listi zavzeli proti delavsko stališče v sporih med podjetniki in delavci To stokanje pa pove, zakaj je člankar po vsej krivic razli) svoj žolč na neangleške liste. Tujezemski delavci, ki niso zmožni angleškega jezika, niso nikdar čitali velikih angleških časnikov. Te časnike čitajo ameriški delavci ' in tujezemski delavci, ki so zmožni angleškega jezika. Ce se je Itevilo čitateljev iz delavskih krogov znižalo, ki so kupovali velike angleške liste, je dokaz, da so se ti čitatelji naročili na druge angleške liste, ki so pravični napram askim zahtevam, nikakor pa niso postali naročnik fleških listov iz enostavnega razloga, ker ameriŠk delavci ne razumejo tujezemakih jezikov. Se sinoyi in btare tujezemakih delavcev, ki so bili rpjeni v Ameriki ne znajo čitati jezika, ki ga čitajo njih starši. Gornja hipoteza diingotskega člankarja dokazuje, ^ J^^JSi^o da njemu ne gre toliko, da nastopi proti tistemu "radikal- Kaneta «impiieitaa. Kdo povzroča fltnfu" časopisju, o katerem toliko stoka in joka, ampak njemu gre za to, da se ustavijo vse publikacije v tujezemakih jezikih, da tujezemci, ki ne znajo še angleškega jezik*, ne bodo imeli kaj čitati. 2e enkrat smo odprto povedali, če se ustavi časopisje, .¡7lw,.fine'1i0t. J» tiakano v neangleških časopisih, da postoji nevarnost, da povttot pridi Lew»*,, poslujoče mu iMedncdniku i udar skv organizacije in drugim udbor. "ttudarji trpe bolj kot Wi|H^ drug, delavci veled priMljun ¡ V|;1,usai)ju ¡ d' «ii» ixši » brczpo.sclnoKti. Avtentična stafi-atika pokazujc, da delajo rudarji manj kot dva sto dni v letu. Kon zekveiiino pa mora rudarjeva mezda raztegniti na vtac let6, ki jc pa zelo omejena zaradi bre/.poaol-RMflt^ ' . "Draginja je vcltko bolj zadela osamljena rudarska naselišča kot velika induatrijalna naseli šča. Navadno ld za rudarje v ru-durskih nascliščih za nakupovanje take ugodne prilike, ko jc v drugih nieatBi. "Kudardka organizaciju U. M W. of A. je na avojl koiivcnciji septembru v Clevelondu sprejela pozitivno izjavo, v kateri zahteva zboljšanje delovnih razmer za rudarje. "Naložila je odbornikom, du študirati to zadevo. lotcce ptičke. Pozdrav vsem stav- pogajanjem a premogovniškimi karjem. — fitrajkar. podjetniki dooežejo delovat raz- mere, kot jBi jo odobrila konvcu cija Hoglatšio. | "Na ¡konvenciji je btto okoli draginjo t Privatni velepod jetniki ali delavci t Povejte nam »to. Ali nigo vedno privatni velcpod-jettdki- In drugi veleporducentf velika preje podražili življenake Oriant, Pa. — \r prepiogorovu tm Kiehwood, Va., jc ponesrečil v tukajšnji okolici dobrozna-ni rojak Kari Jikid dne 27. oktobra t. 1. Nad njim se je utrgala plast kamenja in premoga ter ga pokopala pod s^boj. BH je na mestu mrtev. Pokojni rojak je bil član tukajšnjega društva "Slovenski delavec" 6t. 85 SNPJ. Ponesrečeni rojak je bival dalje časa v tukajšnji naselbini ter je bil vposleu v tukajšnjem pre-mogorovu. Vsled alabih delavskih razmer se je podal v Rieh-wpod, W. Va., kjer je dobil delo. Toda delal jo samo Stili dni iu peti dan ga je že zadela nesreča ter mu pretrgala nit življenja. Rojen je bli L 1879 v Belem Bre-gu v Slavoniji, kjer zapušča ženo fe tri otroke, mater, tri brate iu dve sestri; tukaj pa zeta. Na željo njegovih prijateljev smo prepeljuli poneafceenega ro-rojgka v Republic, Pa. ter gp. na oiidotnem pokopališču . pokopali po katoliškem obredu. Kako ze lo je bil priljubljen pri vseh rojakih, je pokazala mnogoštevilna udeležba pi*i pogrebu. Kajfi po lag članov omenjenega društva ae je udeležilo veliko število drugih rojakov, ki ao ga poznali Svojcem pokojnega brata izre-kam moje najiskrcnejše aožalje, tebi pa nepozabljeni brat bodi lahka zemlja. — IVaak Chramo, taj- «aora * Isja mead 'Iadáaoopolis, »«dnega odaaka. U — V ponde jek /jiitraj ob desetih je pričela seja rudarskega mezdnega odseka ni ekaekuUve, kš se« bo #cittla k sodnijsko prepovedjo. Konvij s„ pružeii «lani ckaelcutive in ,Ueztl nega odbora prihajati v Lidi«^ pe.^, io so jih obouK čaanikarski ' porocevalci z raznimi vprašanii ki bi radi izvedeli, kako sodf5o !; aotlitijski prepovedi in »kakšna ho akcija rudarske ai^ekotKc |„ mezdnega otlbora. Olani eksekuti-ve iu mezdnega odbora so molčali in niso hoieli odgovarjati rado vodnim časnikarjem, ki navadno stvar zaaučejo po svojo _ Jeklarska stavka. s I (Nadaljevanja a 1. strani.) ■ di, ker so nadlegovali stavkokaz, dva tisoč dve »to delegatov, ki sc^ Položaj je tukaj prav ugodi n za vzeli m pogon,, kot si mislijo. flKitdajo račune brez krčmar-ja. Naj le gledajo mirno na ljud ake izkoflMavalee, kako tirajo Ijudatvo Hi državo v propast, ako ao tako zaalepljeni. Posledice bo-do sami trpeli Stavke sa množijo Mit gobe po dežju ia ako bo šla tako napvaj bo kmalo vse dalav. stvo na stavki. Ia kdo bo vzrok tamaf Trmoglavoat privatnik va> i »pol je mikov In drngik amrodaj nlk faktorjev, ki bi lahko «redi II rasssors. ako bi jik kotali. Pmaoffarji v tukajšnji drla vi, kot je tudi samoumevno, ¡^^^^^^■¡nčTbF» m pr. tt w zemski delavci ne pričeli vračati nazaj v Evropo, bi Ame- piaje «e sedaj «vij. v mukah! ker riku imela veliko škodo, posebno pa podjetniki, ker bi »iti no ve. koHko delaveev> na izobrazba teh angleškega jezika neveščih delani« ^ ta^d in ne morf dati m ataSistike. katera privatni interesi napolnili svdje blagajne v zadnjem času z miljo-ni in miljardamif Kje so dobili to velikan Ae vsota denarja t Kdo je i ui ni lil nad tiaoš no^ib mlljonar-jev? In tkaj imajo delavci od avo-jega t ruda pol nega dela! Kaj i* majo od svojih žuljavlh roki Pojdita v naselbine, v katerih živijo Limestone, Mich. — Delavske razmero niso nič kaj povoljne, ker nas ovira deževno vreme pri našem delu v gozdih. Poleg tega je pa padlo tudi žo nekaj anoga, kar nam 6o bolj dola neprilike. Dosedaj so Šo nkmo mogli pritoževati, toda aedaj nam pa vedno slabje kaže, ker se pričenja deževno in mrzlo vreme. M Tukaj smo A sedaj ostanovilL delavci in prepriéali se bodete aa- Pwjio dru*xo 44Tabor", ter ml. Sedanjo odpravljanje dragi nje se mi doadova ravno tako, kot bi lovili glejte mišL In pravijo, da smo prelomili postavo, ker smo zalatevall višjo plačo in stopili v atavko, ker ed pHgtopéte k našemu društvu. Ni premogarski baroni uiti pogajati niao hoteli a pravilno izvoljenimi uradfoMd naše premoga rake organizacije ia našimi zastopniki. Ka /.umno, da bi bilo «slo dobro za nefcatere, ako bi nam tako lahko DžingoUko priporočilo, da naj se ustavijo neangletki lirti, pomeni škodo sa Ameriko, pa naj presojamo to priporočilo s katerega stališča te hočemo, do drugega rak-Ijučks ne pridemo.s zanimiva, ake bi koliko dslaveev je aa atavkl v vseh Zdr. državah. Tukajšnji U- ati sa piaaH, da je Ml všeraj pr« zalk in danes je nedelja. Tekb prhh velepod/etnlkam v«e pmv, pridružili "Slovenci narodni podporni jednoti". Pristopilo ja le precej članov, ki ao nastanjeni v tukajšnji okolici. Posivljsm še na druge, ki se ii niste priglasili iu stanujete vHukajšnjt blišiui, da h Še iamsd nas ne ve, feedaj ga doleti kaka nezgoda, ker srno tudi v vedni nevarnosti pri našem delu. Sedaj imata najlepšo priliko, da ¿lani najboljše a loven ake podporne organizacije. V ttdtajšnji okolici je naseljenih že precejšnje število slovenskih farmarjev, ftd m vei jate zanimajo aa to društvo ia ki ao pristopili «t temu društvu. Ker so ti stalno naseljeni bodo lahko vzdr-Žavali društvo tSr vodili dnSHvene posle. — Naročnik. ■ — 'Lega t ion of tbe klugdom, of 6erbs, Croats and Sloveaaa'*, Waabington. D. C. — Kar as ttšc' odpotovanja v staro domS\'h»6, vam ne svetujemo ia tudi ne branimo. Kakor vas je volja Nekateri so se Še kesali ko io odšli Mogoče so se razmere kaj zboljšals. Mi priobčimo, ksr nam js le mogoče dobiti veatl U Jagoslsvije. Pttobflli bi rsdi v ako h. Jttkjtobili ^ k r. t. nsulsiid. o: Sporočite vaši leni, da mora dobiti potni liat od italijanako > i«d. ia Istega m, rs podpieati ameriški konzul. Le S l»riii v zairtopsli Okoli pet dto tisoč otfga uiziranih rudarjev pozitivno in ja.«gio «o naroČili svojim odborni kom, čc oe ne dosege sporazum do prvega novembra, da naj se izroč rezolucija članom, ki .proglaša splošno stavko s pr\ini novem brom 1919. ' Tukaj ni bilo druge alternative, kot da odborniki, izvoljeni od Članstva, izroče navodila čtaustvu, ali pa da rezignirajo, kar bi pomenilo kaos in .konfuziio." - Rezolucija nadaljuje, «kako ao odborniki rudarske organizacije skušati doseči sporaruni na konferenci s premogovniškimi podjetniki v Bnffalu in da se premogovniški podjetniki niso hotoli •pogajati. Rudarji so se kasneje odzvali klicu delavskega tajnika, da g^ljpfc^^jpjPl^pj^^ jijj poizkus je spodletel. Odborniki ao na ta izvedli navodila, ki jih jim jc dala konvencija. Stavku Je torij avtomatično stopila v veljavo s prvim novembrom 1919. Kezo-taattt dalje razklada, kako je posegla vmes vlada iu je zvezni sodnik kdad sSdnijako prepoved, da no ^igiajo. odborniki svetovati članstvu in porabiti denarja ru dnrjev za pomoč v stavki, in komentira to akcijo takole: "de nikdar v zgodovini naše dežele ni bila izdana taka ukazoval nu odredba za vlado, osebo, kom-pkuijo ali korporaeijo, pa tudi ni nikdar za tako ukazovalno odredbo prosil!" Resolucija dalje pojasnjuje, da jo bila Ijoverjeva postava izdana proti profil ar jem, da nista kon gres in predsednik nikdar'mislila nu to, da se vporabi pruki št raj-kujočint delavcem. Živežni upra vitelj Hoover je to jasno izjavil. Tttko «ta se izjavila jusUčnl od sek iu tedanji justični tajnik Or*gory, in dejala, da ao uo isva* bi p:*oti delavcem, ki iiočeio sbolj sati avoje Življenske razmere. Rezolucija dalje citira predsednikovo izjavo, ld jo dal na kon-veueiji Amerike detipic fedora cije v Bnffalu, v kateri je igjavH, ftlsz se bojujemo aa avobodo iu da r) mora delavstvo postati svobodno in da se orodje za aboljšanjs de-ia vitkega položaja no odpravlja. Končno pravi rezolucija, da ima Modnijaka prepoved namen ubraniti, da ne pridejo kršilci Lever-javega zakona pred posotatfut, ampak pred sodišče, Kjer kad«) sojeni brez porotnikov. Resolucija pa končuje v "Po vaeli fafctik v tej stvari ja stavka rudarje^ upravičena. O-dobrnjemo ia Preprttgni smo, da je stvsr rudarjev pravišna. Rtb darjem obljubljamo polno pomoč Ameriške delavske federacija in aptUramo n« delavce in državlj* ne nsAe domovine, da podpirajo maše, ki so zapleteni v ta vašni bok" Justični tajnik vztraja aa svojem O. 0. — Jitfttta! k izjavil, da kae-. ^ _ o resdluciji Ameriške delavak, federacije e p«* Ko as ss stavkarje. ^^^ Morala stavkarjev je izvmtua m če taka zavest prešinja jeklar-«ke delavec (tudi v drugih krajih tedaj je stavka dobljena za dt-Uvoc. V tovarnah United States Steel korporacije ni produkcijo in v teh tovarnah se ne prične % dr ioni, dokler Gary in drugi jeklarski podjetniki ne priznajo zahtev, radi 'katerih ao zaatavkali je kiareki delavci. Med «tavkarii je tudi nekaj u-skokov, W ao se oprijeli stavko-kastva. Teh stav>kokazev še ni pet tfo. Kaj je to števihi v primeri z dva in dvajset tisoč atavkarji. Konvpanijc na morejo uvažati sent suvkokasev, domačih stavkoka zev ni, zato si lahko vsakdo uatva-ri svojo sodbo, v kakšnem položaju ao jeklarski podjetniki Poročila v veM»icn&rih listih pa govore, kako lažejo šmokavzar ji o^pravem položaju. AM as slomi stavka sU Oary? IM «i i'. i Olairtaa, Pa. — Stavkovni po loža j j« tukaj nespremenjen. Pod-jetje Morrison & Baily je skušalo na vsak nnčm dobiti stavikokaze, de prične z Obratom. Ali dobHo je enega samega delaVca, ki se razu me na delo pri valjarjih, in nekaj mladetrifcv. Vsled tega ;lrj|g|ff ja «u» moro producirati jeklenih železnih izdelkov, ampak ffifijji »tavkokaae za dolgočasen je v je klarni. Monongaiiclu Tube kompanija je seveda poskušala tudi pričeti s produkcijo jekla, toda namen ji je ponesrečil. Znana Carnegieje\a jeklarna, poznana pod iiacuotn »teel Mili, producira veliko dimu in saj mesto pravega produkta Ko eo mkiolo nedeljo scdill jeklarski atavkarji na grfcu in gle deli, kaj sc godi v neki jcklnrsi so videH, da Garyjevi atsvkokšzi in stavkolomiloi igrajo na kocke, ali mečejo cente v srak po znani metodi "oilra aU mol." Naročajo tudi, da so «Osja fcozaki pustih avojo službo ki da delajo v joklar ni. Ta dogodi* resided«jo takole: Zamomki stavkokasi nadeja daU U in štosaki jih bodo pretepali, e« na bodo delali. iWfi Stavkoka*! sa sdai boje. kai jih čaka, «e as pridružijo akejk i» Kpsidoarji. Kadar bo stavka kon-šana. bodo ješdaaaki ddavei šs po vedall, kakšna je kasen ss atavko V0LIV. Višji dukoven a» at i mesto Zian itp v Vottva. Vm ki dsn b^ «kazal ob devetih zj» traJ ia sk «te Važno za ptfnike. Farme naprodaj v državi New York* Sedaj je čim, da se pripravite /a spomlad. Kdor hoče kupiti farmo v kraju, kjer so dobri trgi, dobre vode, dobro podnebje, od 2 do fl milj do ieieg&iae, v bliiini iol. Kdor hoče «emljo na kateri »rente po 950 bualov krompirja na ukor in Vsi drugi pridelki obrodijo ravno tako kot farmo iolite, vse drugo bo na naši skrbi. >>; Slovenci. Hrvatje in Srbi THE ZULICH FARM AGENCY, BAST W0E0B8TER, K. T. IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllll Se deaae Kres *m Eaa petlniJeje m «Ikar vam mm bege i m aadeljla Ml •srn Oim driMvol potovati DOMOV?! le umrobredni (bIim pridite da bo na» te pijejo kri in liodJttivSiStS dob 'ko.k«r imUeekirve 'Hi kagitaliatoe dri ^ ko treba lo gol* ' d« bi m morS 'kom. Ko hitra nry J. Schnitzer State Bank . mrmMm sank, tu trau roo italno drEavno KONTROLO LiA DAKAR NA V»E KAAJE f POLNO GARANCIJO. t VOM LtttKt ZA VfB ¿ATE PO OAICIMALMI CENt, lZVÜUig V8C ZADEVE V ITA* EM KftAJt* ••eeod e etoee demeetoe, U «ele »eeletl 4omt a* feftart "Piosveta" ptts ca blagoetanje Ijodatva. Ako aa atrinjai a njeni-gll Idejami, podpiraj trgovce, kl ktflriajo v Proevell. — V talogi SP Inozemstvo. I MM MME. I Melbourne, Avatralije. — Ar. strelski parlament je razpoščen in volitve t« vršs 13. decembra t. 1. Delavski kandidati« se odprti ti vehno kampanjo. Njihov program zaktava, da se vojni dolgovi znižajo a posebnim davkom na kapi-Ul, ki je bil pridobljen z ogrom ni mi profit i med vojno. prihajajo aa krmilo Budapeita.—Grof Alebrt Appo-nyi, vodja madžarskih national cev (monarhistov), je prevzel na-Čelništvo ogrske mirovno komiei. ja, W pojde v Pariz podpiaat mi-rovno pogodim med Ognako in en* tento. - ^-uh^nnMnlk Clemeneceu je ukasal Le Bruno, ministru blokade, da mora minirati. Le Brun se je pokoril in ha njegovo meeto je imenovan Andre Tardeau. Vzroki prisilne demisl;e Le Bruna so zamolčani« » Tokio. — Pred uradnim stanovanjem ministre te zunanje zadeva je zadnjo soboto ekaplodirala ie druga bomba, ki pa nt naredila doett Ikode. Časopisje pile, da so bombe protest ljudstva proti vladi, ki zavlačuje ekonomske pro- < / Vemd bodo dslsH p premogovaikflL » Berlin. — " Vorwserts" poroto, de je nemška rudarska komisija, ki je pred kratkem obiskala Pariš, dosegla sporazum s Francijo da bodo nemški brezposslni deiav ei poslani v severno Francijo, kjer' bodo vpoatavili uničene pre-mogovnike v normalno stanje Mušbs nemških delaveev ima trajati osem let. < M Aassriškt vojski obsojea aa smrt j f Angliji, f. Jf -London. — Joseph Hntty, vojsk iS Kanado, ki trdi, ds je državljan Združenih držav, je bil obsojen na smrt Jtjtr ja ustrelil bolniško V soboto smo na kratko poročali, kakor je namenil kebelgram ke Berlina, da je nmrl llugo Haaae za ranami, ki mu jik je pred enim prizadejal neki Jokann Tona, ko je trikrat ustrelil nanj na uliel. Ižeaae je bil na potu v narodno skupščino v družbi svoje so-proge, to je Skočil proti njemu rt vogla neznan človek in oddal tri strele. Krogle ao ga zadele v trebuh, kolk in ramo. Od tistega česa ae je mučil v bolnišnici Kpr ve so poročali, da morda okreve, ali kmalu ao ae rane poslabšale 28. oktobra ao mu zdravniki odrezali deano nogo, ker je bila zdrobljena kost v kolenu. Najnevarnejša je bila rana v trebuhu, ki mu je tudi povzročila amrt. Bodoči zgodovinar, ki se bo ba vil a velikimi preobrati koneenr one dobe, Ici smo jo imenovali 'naš vek', bo nedvossno posvetil Ha-aaeju obširno poglavje. Njegova markantna osebnost je bile v tesni zvezi z velikimi dogodki, ki so se odigrali med svetovno vojno in koncem vojne v nemški revoluciji, zato je vredno, da mu tudi mi po-svetimo nekaj vrstie. Hugo Ussss je bil rojen leta 14)68 in po poklicu je ba odvetnik. Leta 1897 je bil prvi! izvoljen kot socialistični poslenee nemški državni zbor, Ko je lota 1919 umri Avgust Bebci, je bil Hegee izvoljen ir.' predsednikom nemške socialdemokrat ične Stran ke In ta posel je opravljsl do leta 1916. Kmalu po nekaj mesecih vojne je llaase prestopil na stran de je treba nemško vlsdo j>riailiti as mir s tem, da se ji ne sme več dovetkl finančnih kreditov., Od tedaj je bil poleg Liel/knechts vodilna sila v neodvisni soeislistič ni stranki vsled česar si je nakopal eovraflfcvo in peradkucije strani mflMerisJtov in kejscrjeve vlade. Pomagal je voditi tajno re vohtekmarno gibanje v nemški ar madi in mornarici t da je to grbsn propaganda t Avsrlkl je bila boljša od nemške, Berlin. — Grof Bemstorf, bivši nemški poslsnik v Združenih dr-žavsh, js zadnjo eredo pričal pred vladno komisija, ki preiskuje odgovornost za vojno, da je Nemčija ssto isgubils simpatije Amerike v prvih dveh letih vojne, ker je bile angleška propaganda v Združenih drlsvsh boljše orgsnizirana kot nemška. Angleži so MOsM Ameriko kinemstografske filme, tods Nemčija Je ttnemarila to sredstvo, vi Delavska snglsšklli ca snaga r občinah rai London. — V sredo je bil re-sultat Občtnakih volitev v Londonu sledeči i Delavska strsnks Ima večino v dvanajatih okrajnih svetih, občtnakt reformlatl v desetih In nsprcdnjakl v enem. Vseh o-krajev je 28. Izvoljenih, je kolikor je de sdaj pokazalo Štetje glasov — 666 delavskih svetovsleev, 697 reformlstičnih, 149 naprednih, 16 neodvisnih In pet vojakov. Zenakc rasnih strank so kandl-dlrele v osemnajstih okrajih in 67 je Izvoljenih, 90 Jih je pa propad-to. Vsi okrejul sveti imajo nekaj lensk. • V starih okrajnih svetih • so Imeli reform isti večino. Ü9.000 bitki ob Parls. — Najkrvavvjša bitka v veej vojni je bila bitka ob Mami, Id je trajala 72 dni. Ofleijelnl podatki kažejo, da je bilo v tej bitki ubitih 329.000 mož, ranjenih pa o-krog 40* ,000. Obletalea revolucija je Berlin. — Praznovanje prve ob. letnlee nemške revolucije 9. nov. je poteklo bres posebnih dogod-kov. V Berlinu je saežtlo s vihar-jem in vsled tega ao lanetale po-ulične demonstracije. Močne ve-jaške straže se patruljirale ullee. Monarhistlčni toeopiai ao plaali o «ddetniei "nemške sramote". nje imelo uepek, se je pokazal«) prvi revoltl nemAh pomorščakov v Kielu v avgustu 1918. Vodil je tudi mnofB stavke med vojno in večkrat je bil aretiran. Ko je končno prišla revolucija in,je padla monsrkijs v novembru 1916, je Hssse etopil v prvi koali eljski kabinet toda po neprestanem konfliktu s demokrati in Scheidemannovlml socialisti je re-zigniral nekaj veš kot v enem meseou po svojem vstopu v vlkdo. Nato je bil vas tos v opoziciji proti.Ibdl. izvoljen je bil delegatom v ustavodajni aknpščini in tam je vodil velik boj proti bbfcu .večinskih socialistov, demokratov in klerikaloev. Kljub temu, ds je bil radikaler, ae ni jrldrušll sparte-kovnem, ko je Liehtkn^pM svojim separatističnem MM ban jem, ki je končalo a tragedijo. Vendar pa je Haese v mnogih slu čsjTih kooperiral a spartakovei In ost ro js napadal Noskp ssradi nje govih brutalnih reprisslij nad pri staši Liebkneeka; Nooke., je bil njegov največji sovražnik BwH H.'jcvo prepričanje» je bMo, da so-ciallatl ne amejo nobene pejdašijc a kapUallatlčnlmi strankami, toda verjel je v (parlamentarno akcijo, ne pa v nasilje ali diktaturo prole-tsrijata. ISadnje čase je Haaee posvetil večji del svojega boja aa mir a Rusijo Bil js proti vsaki intervenciji in revno tietega dne, ko je bil napeden, je nameraval obtožiti vlado v narodni Skupščini, da na lsšč tad rtu je nemške čete oh Bal tlku in da je v sveat s ruskimi es-ristl. Johann Voss, ki je umoril vrlega bojemfka aa delavSke pra fine, ae iagoverja, da je streljal nanj a oaebnega maščevanja, ker je llaaee aaatopil proti njemu kot t ožite) J v neki tožbi Tožba je feile zaradi oderuštva. Ampak neodvi eni socialist pravijo, da ima u mor politično osadje Ig da je delo zarote. "Die Freiheit", glsaUo neodvianlh socialistov, Je, pisale da je morilce najbrl orodje ruskih ln nemlkth monarhistov. %i so se bsll njegovih razkritij v narodni [Skupščini. Bližnja bodočnost bo Jažna Afrika aa sssiillstreajs P rti torija. Južna Afrike. — ln-dual rije l na konferenca, «eatoječa la sastapnikov delavstva ln delo-dajaleev. se je isiehla s «4 gleaovi preti 40, da se aoelaltslrsjo industrije. Raarednoaavodni delavci vsega sveta bodo ohranil liage lia aaeju fi aal ni spomin. —i Daaaka Je uradno pri anale republiko Avstrije. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. ea postopa aa potniki. Iz Celja ae nam poroča Zena n nekega našega sod/nga iz Celja ee je minole dni hotela odpeljati v Murek V bližini Meri-bora so pregledali potne liste. Bilo je ravno na neki postaji, ko ae je vlak pričel že pomikati. Slui beni organ bsiira to ženo iz vlgks. rekoč, vsš "pos oi prav štem-plan". Žena, ki je morala izstopiti med pomikanjem vlaka, je prišla skor? pod kolesa in le nekemu vojaku se ims zahvalit^ da jo je rešil nesreče. Vendar pa je vkljub temu dobila nekaj poškodb . Opozarjamo te pregledo-valee potnih listov, da * občin etvom postopajo spodobno in naj ne mlelijo, da živimo Še vedno v Časih svstrijskih žeudarskih au rovosti. Ma Spodnji Hudinji imamo lesno trgovino nekega dobičkarja, ki ališi na ime Čater. Kako ta gospod in njegova goepa postopata s delavstvom, presega že vse meje dostojnosti. Zmerjata delavce, kakor bi bila to kakšna ničvredna Mnlrjca, mečetf jih brez nevedbe vzroka na cesto, ne izplačujeta takim, ki jih odpustita, plač, tako ds si jih morajo skosi odvetnika iskati itd. Ker je ta gospod "bivši vojni liferant", tako nadut nasproti nam, bi se ga tudi mi drznili povprašati po nekaterih malenkostih, n. pr. : Kaj je s tistim psrom lepih konj, katere je, nemesto ds bi jih bil prignal k pregledu ■ jjjliliilji, skril nekje v Zagrebu; dalje kako je to, da mu, ker je sedaj na Vrsti ravno njegov letnik, ni treba odriniti na orožne vaje, dasiravno je bil avoječasno potrjen k vojakom ter še na marsikaj drugega. Vendar pa «a danes ngj to zsdostoje gospodu Čstcrju kot opomin, ds ims tudi z nami, delavci, postopati, kakor z ljudmi. V tovarni Weetea imamo neke-«a delovodjo Wohlgemutha, kateri namesto da bi delal za mi,r in red med delavstvom, isto razdvaja. Mi bi temu Človeku svetovali, da naj med nas n? zanaša razdpra, kar drugače bomo prišli s argumenti ns dsn, kateri so napj na fcazpolago in katerih se tudj ta goepod ne bo nič kgj razveselil. Za danes vsm naj zadostuje U opomin. ■ i '4 ^ Poglavje g mesarjih. Mesarji imajo predpisane cene, čez katere seveda ne upajo prodajati. Briht-ne glave pa al pomagajo na drug način. Ker ao cene predpisane samo zs gotove dele mesa, pa prodajala druge dele, ki niso immenevani, n. pr. drobnino, po višjih cenah, tako da je mSao cenejše. kekor ti veliko manj Vredni živalski deli. Ali bi ne bilo mogoče, da ae predpišejo se vae dele cene. ki bi odgovarjale dejansk vrednosti ?l Pri volitvah v oeliski trgovski frsmij so ns zadnjem občnem **>orur ki se je vršil dne 24. septembra, zmagali slovenski kandl datje. JRKačilno je, da je kot nemški kandidat med drugim kandidiral goap. Johann Kosa (allas Ivsn Kos), lastnik "Narodne ke varne". ■ u Večeri postajajo <|pi. gi. treba bo luči. Veseli amo bili, da dobimo 'električno rszavetlja vo. saj se je aešel konzorcij, ki je prevzel to Skrb. Ali glej apaka, doaedaji je šlo, sedaj pa ne[gre veš. Pravijo, premoga ni in ven-dar ga js vlada preskrbels. Gotovo bo resnica, da so premog namenjen as Javno napravo neksteri poasmesnlki spravili v svoje drvarnice, želeli bi <*l mero dsjne strsui pojasnila, če jo to rssnlea. Menimo, da a premogom namenjeni m se javne naprave ne morejo razpolagati posameeul mogotci. — Več radovednih. Deaarae pošiljate* p0 odloka miniatrstva zs pošto ln braojftv °d 20. t. m. št. 22.329, je aedaj promet s denarnimi pošiljat vami v piamih in zavitkih razširjen ae vse poštne urade v pokrajini sri>ije. (Torej ns samo med tu-ksjšnjimi uradi In Beogradu«). Isvset js še nedelje tak promet v pokrajine Brtat, Saško, Baranjo in Orno goro. Pristojbina, katero mora platoti pošiljatelj vnaprej, «e zaračunava po nov »enlkn. Vrednost poli! to osnslsaa v dinarjk au pa v kronah in ss preračunava po r.-radnem karan (1 dinar ~ 3 krone). Po »tej i smeri ae aa računava tudi vrednostna pristojbina. treba ae mi zahvaljevati." nadaljuje plemič, "kajti tudi meni ae lahko pripeti kaj po. dobnega. Nadejam se pa, da me tndi vi ne zepu-atHe v takem slučaju. Zelo me veseli, ds vaa vidim proste; zdi se mi, kakor bi dobil največjo zmago. Pokazalo se je, da niti moja glava, niti roke, niso rele." o rej ste jo mshnili naravnost v Upitof" Volodijevski. sem hotel iti drugam T Mar v Kejdan« žrelo f Smete mi verjeti, da noeem čtedil svojega konja, dasi je eden izmed najboljših hVčeraj jutro sem bil že v Upiti in opohidne smo se napotili proti Birži, namreč proti oni strani, kjer acm se jaz nadejal vae srečati" "Ali so vam moji ljudje tako kmalu verjeli T gaj VSa niso poznali, izvzemŠi dveh ali treh, kateri so «ji videli pri meni." (^Resnično rečem, s tem nisem imel velikega trudfc a to radi tega, ker so tvoji ljudje.ravnokar izvedeli o hetmanovem izdajstvu in o tvojem aa poru. Našel sem pri njih že poslance polkov Mir-akega in Stankoviča, Id so jih pisu«t, da delujejo skupno ž njimi proti hetmami. Ko so izvedeU od mene, da vas peljejo v Biržo, ao se vojaki razardili ter sdirjali po konje na pašo. Opoldne so bili Že vsi na ovojem mestu. Naravno je,,da sem jaz pre-vzel naČelništvo nad njimi in da amo takoj odrinili na pot." y "Kje ste pa dobili bončuk, oče?" vpra4a^an Skrctuski. "Mislili smo si, da nam pride nasproti hetman." "Porok sem vam, da nieem «nenj irederi od hetmana. Kar pa se tiče bunčukg, treha pbvadati. da ga nisem vzel Ščitu, >ki je obenem s poslgncl dospel k Lavdancem v Upito z naročilom od hetmana, naj se takoj napotijo v Kejdaaa ' I%azal sem ga zapreti ter nesti pred «boj bunčuk, da sem prekanil Švede." "Bravo I" zakliče Oskerko. t"Vae je modro uravnal." "Pravcati Salomoni" doatavi Stankovič. Zagloba je vaatel kakor na družili. 4' Toda toa je, da ae posvetujemo, tuj „ reče Zagluba. "Če me hatote poalašati, J^l ven», kaj aem si domialil na poU. Z RadziviZ sedaj ne evetujem začenjati boja, a to iz dv«k T rokov. Prvič, je on kakor ščuka, mi ,,it strvt Varneje pa je za poetrv, da ne hodi šrufc pred gobec, ker jo lahko j>ožra. Naj ga rajt. Vr Čim prej dene na raženj ter marljivo poliva * M|d' lo, da ae preveč ne opeče." J ^^^ Drugič?" pravi larski. "V "Drug»« radi tega ne, kajti ko bi nas o», dohiL v roke, pa M nae atisi.il tako, da bi -vse srak* l.itvi kričale o tem. Glejte, goepodje, kaj Hto« napisano v piamu, katero je imel s aolioj Koval ski na švedskega poveljnika v Birži. po njem znate vojvodo vilenskega, če ga še ni.t, po^g doslej.M Sh ^ ' j Po teh besedah odpne suknjo, izvleče u nt. > drij pismo in je da M irskemu. "Hal . . . Ali je pisano nc»nški, «H Šved skif' vpraša stari polkovnik. spodje, prečita tot' Pokazalo se je, da nihče znal prečitati pisma. 'Kateri od vas, (J ed nav/oéih ui Mrli 'Torej vam jaz povem vaebino pismo," hm», ljujc Zagloba. "Ko so vojaki v Upiti odšli ,)0 nje na pašo, sem imel nekoliko časa Pa sem , , NE-MENJUJTE—■ švedskega kralja naročil poveljniku v Biriu naj naa da vse postreljati, toda tako, da se U ¿m,* ne izve in ne razširi med ljudmi." Polkovniki jamejo od veselja, da ao rešeni ploskati z rokami, izvzemši Mirskega, kateri po! kima z glavo, in resi^reče: ^, 7. g^E j "Zlasti meni, ki poznam dobro hetmaas. w je zdelo zelo čudno, da nas je on pustil iive iz Kejdan. Moral je gotovo imeti Zft to kak važen vzrok, radi katerega si ni drznil obeoditi k smrti" "Bal se je očividrio omadeževati svoje im*. ali pa ga je nemara od™ilo splošno mnenje oi tega prestopka." - r , * "Mogoče." "Toda on je kaj nehvaležen človek!" reft mali vitez. "Saj še vendar ni dolgo — n« dihi se hvalil — kar sem mu rešil življenje^. . f>, "Jaz Hcm že petfotfrideael iet v službi pij^l mu in njegovem oČettt!" dgdš Stanislav Skrctu- akL ■ ' ^JLvJO -' .atMMMM v,.. stfotj dsnsr, dokler nimate pe-jaaajla glede parobrodnih listkov, denarnih pošiljatsv, menjie Ja denarja od KISS, bankir, 133 Sseottd Ava., New York, N» V. ' • ' T " r HiHMpmittHmiiiiHiimiiiHiimn JKMO: izučeno do. ki razume natisi kuhanje in za splošna pri mali družini. NI Lepa spalna soba s ko-psliščem. Dobra plača. Oglaaite se ne naslov: 908 Sherman A ve.', North Bide, Prttaburgh, Na. • iiiiiiiMaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiir Z 'jI iv h? i klik i kJikSlfkk kMi VI im NareJgM Iv isvrstaegi wfl*. tÖeiia cemu ai bsuti clavo—delajts sami svoje rivo doma. gpÂrirtîE tor.iï sSLt ÄteÄ^K. îrAîtait [M.i, .,i»t rulUaS ÉMiHSk nâ SÂûrttÂ.-ï ss"i i ». Äfiswar*«?«^ cm» ¡, l|Jf ii irJr-IrJr'irJrTt JrJrJrJr JfJfWfÏÏ^L m ihm ■ AMELE zadoste vašim že-U Ijam v mnogoterih novos- tih - kajti Imajo tako nevaden okus, ao tako oživljajoče, tako' nežno mile in sedaj ¿Vo polno oblikovane. Spoznate njihovo kakovost in ste navdušeni zanje SasKas tobaka na sagotovl «amo čudovita neinot^lnav^^pT^m, ¡■H «npak odatranl tudi vatk ne- prijeten dgmM pookua tar ter naprijatan dgaratni duh. i %'a