LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAI«, CESAR DlAZ 1657, D. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
ASO (Leto) X. BUENOS AIRES, 13 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1939
Núm. (štev.) 140
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; £a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Rusija in evropski dogodki
Za lažje razumevanje donašnjih evropskih dogodkov, ki slednjič posredno ali neposredno odločajo tudi naši usodi, je zelo značilen članek, ki ga je te dni priobčila moskovska Iz-vestja, in ki jasno prikazuje tudi po-sežek sovjetov v evropske zadeve.
Pod naslovom "Mir ali vojna" (prav tak naslov smo tudi v našem listu dali članku v zadnji štev., ki se je nanašal na svetovne dogodke v Evroji) piše Izvestja v glavnem sledeče:
Hitlerjeve ponudbe so lahko sprejete, zavržene ali popravljene na način kakor se želi, a nekaj je gotovo da kakršnikoli način lahko služi k mirovni poravnavi. Če imamo to v računu lahko predvidevamo, da Francija in Anglija v svojih izjavah želita mir, vendar francoski in angleški tisk doslej Hitlerjeve ponudbe zavračuje. Značilno je, da je vprašanje vzpostavitve Poljske, ki je bilo prej na prvem mestu, sedaj na drugem. Angleški in francoski politiki so se odločili sedaj proti hitle-rizmu. Večina listov je mnenja, da je glavna in največja nevarnost za vojno "hitlerizem", ne samo za Evropo, marveč za ves svet. To pojasnjuje, da so se vladni krogi odločili za to borbo. More kdo smatrati ta argument za dovoljni vzrok vojne in koliko je koristen? Ves svet ima pravico simpatizirati s to ali ono ideologijo, jo brani ali zavrže, ampak tirati ljudstvo v boj radi tega, če komu ta ali ona ideja ne ugaja, je pro-tiljudsko, absurdno in tiransko.
Ta način borbe nas povede nazaj v srednji vek z njegovimi verskimi boji. Zgodovina teh vojn je dokazala, da je prinesla samo uničenje mnogih generacij, kulturi in narodno propast. Nobene ideologije ni mogoče uničiti z ognjem in mečem. Vsak lahko ljubi aH pa sovraži hitlerizem, kot katerikoli drugi sistem z načelnega političnega stališča. Spada pod kritiko, a napovedati vojno "hitle-rizmu" pomeni povzročiti politično kriminalstvo.
Do zadnjega časa Francija in Anglija nista nikoli kazali prevelikega navduševanja za uničevanje katerihkoli ideologij. Skoro sta delali ravno nasprotno. Izjave v svrhe visokih j idealov in načel služijo v glavnem materjalizmu. Naravno, da nastane samo od sebe vprašanje, če tudi "uničenje hitlerizma" ne služi predvsem Angliji in Franciji v materjal-ne svrhe in nadoblasti nad svetom. K temu primerno je povedal v svojem članku Bernard Shaw, ki je dejal: Vojna s Poljsko je končana. Ker je poljski "vrok" izgubljen, nimamo nobenega izgovora nadaljevati vojno. Sedaj moramo povedati jasno, da nas malo več briga Poljska in da v našem območju sile želimo pritisniti Nemčijo, ki jo sedaj imenujemo hitlerizem. če bomo zmagali, se bo povrnil drugi Versajles, ki bo še slabši in ki bo prinesel drugo vojno še prej kot v dvajsetih letih. Kar moramo sedaj napraviti je: mir s Hitlerjem in z vsem svetom, namesto da bi delali še več napak in še več, uničiti naš narod.
Treba je priznati, da ima Shaw v marsičem prav. če pregledamo vsa dejanja, imata Francija in Anglija zelo malo interesa o usodi Poljske in osvoboditi nemški narod hitlerizma. Ta dva imperija imata v svoji oblasti ogromne kolonijalne imperije in ima Anglija kolonije s 450.000.000 prebivalstva ter Francija s približno 65'000.000 milijoni. Razumljivo je da obe državi hočeta za vsako ceno obdržati ta posestva proti nemškim zahtevam ter zavarovati si izkoriščanje in imeti v oblasti na stotine milijonov kolonijalnih sužnjev, kar je
glavni vzrok vojne Francije in An
Ne morejo se sporazumeti
HITLER PONUJA MIR — ANGLIJA IN FRANCIJA NOČETA O HITLERJEVIH PONUDBAH NIČESAR SLIŠATI — ITALIJANSKO ČASOPISJE NAPADLO RUSKI KOMUNIZEM — VREDNO SI JE ZAPOMNITI — DALADIER JE PRAVILNO POVEDAL, A TO NI DOVOLJ
Hitler je prejšnji petek v svojem govoru ponudil "mir" Franciji in Angliji, ki pa sta se obe izjavili, da ga ne sprejmeta, vsaj v taki obliki ne kot ga Hitler ponuja. Hitler je potem v torek ponovno govoril ter dejal: če se ponujene "oljkove vejice'" ne sprejme, se je Nemčija pripravljena boriti do končne zmage. Hitler je mnenja, da je ni sile, ki bi zlomila nemško vojaško, gospodarsko in fizično moč.
Nemški politični krogi so prepričani, da se bosta Francija in Anglija vdali, kajti Nemcem v prid delajo vsak iz svojih razlogov poleg drugih tudi Italija, Rusija in. Vatikan. V Rimu namreč pravijo, da se je v tej vojni najbolj poceni okoristila sovjetska Rusija in čimveč časa bo to stanje trajalo, več bo segla. Zato je potrebno, da se pride čimpreje do kakega sporazuma ter s tem zaustavi vusko prodiranje.
Italijansko časopisje je ljuto napadlo komunizem, med katerim se je posebno odlikoval Balbov list "Corriere Padano", ki je zapisal tudi, da je ruski vrhovni general Vo-rošilov navadna propalica, ki je mogla samo v Rusiji priti na površje. Se razume, da se je tej fašistični gen ji pridružil tudi "Osservatore Rdmano"'; ki je papeževo uradno glasilo. Prvi se bojijo boljševiške ideologije, drugi pa njegovega brez-verstva.
Nekateri zatrjujejo, da igra Italija dve vlogi: posredovalca v prid Nemčije, ali pa izdajalca v prid Franciji in Angliji, če se slednji ne bosta dali oplašiti.
Vredno je zapomniti, kaj piše znani milanski list "II Corriere della Sera". Piše namreč:
Po sedmih stoletjih boja proti slovanskemu uplivu, so se nemške manjšine, ki so perdstavljale straže ob severnovzhodni Evropi, umaknile ter prepustile svoj prostor Rusom. Pomisleka vredno je, da se umikajo pred medvedom brez boja.
V ostalem pa vse italijansko časopisje obupno vije roke vsled izgube svobode baltiških držav ter zavija oči ob mislih na usodo, ki jo bodo sedaj deležne manjšine ob Baltiku.
Nam pa se zdi čudno, sedaj ko so Italijani ravno pri manjšinah in Slovanih, da se ne spomnijo tudi jugoslovanske manjšine, katero že dvajset let davijo na vse načine in z vsemi sredstvi. In sedaj ko so postali tako vneti zagovorniki narodov, ka-\ ko da ne dajo svobodo Abesincem in Albancem? Res čudno, kajne, drugih napake vidijo, svojih pa ne. Kar pa se primorskih Slovencev tiče, bi bili vsekakor raje ruski "sužnji" kot pa italijanski "svobodni državljani", dasi ni tega niti potrebno, ker imamo hvalabogu; lastno narodno državo Jugoslavijo.
Kako se bodo razmere v Evropi, ki so v polnem pohodu in se naglo spreminjajo, končale, ne moremo vedeti. Vemo samo eno, kar smo že večkrat povdarili, da Slovani ne smemo, kakor vedno, zamuditi ugodnega trenutka ter moramo brez vsakih političnih ali verskih predsodkov držati skupaj in se postaviti na lastne noge ter zagotoviti svobodo in lepšo bodočnost vsem naše krvi.
Italija se sedaj sili za nekako za-ščitnico Balkana, iz očividne- bojazni, da bi jo ne prehitela Rusija .Malo pa je upanja na nje uspeh, če pomislimo da je do zadnjega delala na Balkanu samo intrige Če pa resno
misli, tedaj se Balkan njenega dobrega sosedstva gotovo ne bo branil, a kakor smo že večkrat nagla-sili, ima prej še nekatere nujne stvari z njimi urediti.
Zelo lepo je govoril francoski ministrski predsednik Daladier. Če bi imeli prostor, bi bilo vredno njegov govor v celoti zabeležiti. A lepih govorov raznih državnikov smo že zelo mnogo slišali, le škoda in to je glavno, da jim niso tudi dejanja nikoli sledila. Kdo namreč naj brez pridržka verjame, da Daladier in Chamberlain pri svojih lepih demokratičnih gestah predvsem ne mislita le na svoje lastne impejalne interese. To pa mednarodni varnosti nikakor ne zadostuje, kar se je bridko izkazalo v Abesiniji, Španiji, Češkoslovaški, Albaniji in sedaj na Poljskem.
Daladier je natančno tako povedal, kot smo tudi v našem listu že neštetokrat zapisali, namreč, da Hitlerjevim obljubam ni verjeti, ko je stegnil roke tudi po drugih narodih kot Čehih in Poljakih. Vsekakor je Daladierov govor zadobil dober odmev po vsem svetu, a kakor smo prej rekil, ni še zaupanja. To sečisto jasno vidi iz zadržanja posebno manjših držav.
BALTIK
z Češke in Slovaške
Češki narodni tabori in zaprisege — Protižidovska naredba v Pragi — Hitler dela v interesu slovaškega naroda
Dr. Miha Krek minister gradbe
- - .-j
glije proti Nemčiji. Vojna ali mir. Tu je vzrok: Vojna do končne zmage. Vojna za nadoblast sveta. A ta vojna ne bo prinesla blagostanja delavnemu ljudstvu, marveč bo samo trpelo in doprineslo ogromnih žrtev za ne svoje interese.
Tako je pisala moskovska Izvjestja, ki nam marsikaj pojasnjuje v današnjem zapletenem evropskem položaju. Posebno značilno je pisanje o ideologijah, kar pomeni, da tudi v - Rusiji spoštujejo svobodo mišljenja
Zaradi posebnih političnih prilik v deželah protektorata je češka javnost obnovila staro ljudsko navado božjih potov k cerkvam raznih svetnikov in božje poti se običajno razvijajo v veličastne narodne manifestacije. V nedeljo, dne 13. avgusta so priredili božjo pot v Domažlice k sv. Lovrencu, kjer prebiva najza-vednejši del češkega kmetskega ljudstva, kjer se je zbralo kar okoli 100.000 zavednih Čehov in Čehinj. Posebni vlaki so pripeljali 24,.000 narodnih romarjev, ostala množica pa je prispela z vozovi, 120 avtobusi, neštetimi avtomobili in motornimi kolesi, da je napolnila ne samo mesto Domažlice, marveč tudi vse okoliške vasi ter bližnja mesta. Pri sv. Lovrencu je daroval slavnostno mašo višehradski kanonik Bogumil Sta-šek, ki je imel med mašo izredno lepo propoved v narodnem duhu. Ob koncu pridige je zaprisegel zbrane množice na večno zvestobo češki narodni stvari z naslednjimi besedami: "Mati domovina, prisegamo, da ti bomo ljubili do svojega zadnjega diha. S svojim delom in z vsem svojim življenjem bomo delovali na to, da bi zopet dosegla stopnjo slave, na kakršni si bila za časa čeških kraljev, zlasti za časa kralja in cesarja Karla IV. Prisegamo ti, da te ne bomo nikoli zapustili in izdali in da te bomo ljubili do zadnjega utripa naših src!" Prelepa cerkvena svečanost je bila zaključena med petjem korala sv. Vaclava in državne himiip. Množice so nato odšle na grob hod-skega domoljuba Baara, ki so ga zasule s cvetjem ter pred spomenik češkega kmetskega borca Jana Sladkega Kozine, kjer so se vršile navdušene narodne manifestacije. *
Praški policijski predsednik Char-vat je izdal izvršno naredbo glede stikov med židovskim in nežidov-skim prebivalstvom prestolnice Prage. Po tej naredbi se s takojšnjo veljavo prepoveduje Židom posečanje nekaterih odličnejših restavracij, n. pr.: na Slovanskem otoku, kavarna in restavracija Manes, na Petfinu, na Stfeleckem otoku, v Riegrovih vrtovih, Obecni dom, Národni dom
na Vinogradih in Smichovu itd. Na vseh teh lokalih morajo biti vidni napisi: "Židom vhod zabranjen". Napisi so češko-nemški. Lastnikom ostalih kavarn, gostiln, vinarn in restavracij, ki, so popolnma ali po pretežnem delu židovska last, se naroča, da to označijo z napisom: "Židovsko podjetje". Ta napis v obeh jezikih mora biti pribit na vidnem mestu tako zunaj, kakor v notranjosti lokala. Ostale kavarne in gostilne morajo paziti na to, da v njihove lokale ne bodo zahajali Žid je, kolikor se pač da zabraniti. Zato si morajo pripraviti posebno sobo, določeno samo za židovske goste. Kdor ne more pripraviti posebne sobe, ne sme imeti židovskih gostov, zato mora to označiti z napisom "Židom ne-pristopno" v češkem in nemškem jeziku. Lastnikom javnih kopališč se naroča, da določijo del kopališča za izključno porabo Židom in ta del je treba temu primerno označiti. Če se to ne da izvesti, je treba gledati, da so židovski in nežidovski kopalci vsaj časovno ločeni pri uporabi kopališča. Prepovedano pa je Židom s takojšnjo veljavnostjo muditi se v mestnih kopališčih in na vseh javnosti dostopnih plavalnicah. Židovski obrtniki, trgovci in podjetniki morajo svoje obrate označiti z napisom "Židovsko podjetje". Upravam javnih bolnišnic, zdravilišč, hiralnic, zavetišč in sirotišnic se naroča, da morajo svoje paciente židovskega pokolenja imeti strogo ločene od bolnikov nežidovskega izvora.
s;
Na nedeljo se je vršila v Trna-vi na Slovaškem žetvena slavnost, ki se je je udeležil tudi predsednik slovaške vlade monsignor Tiso. Imel je na udeležence dolg slavnostni govor, v katerem je med drugim na-glašal naslednje: "Petindvajsetletno jamstvo Nemčije je trdna osnova naše države. Poglejte, dragi rojaki, kaka laž je trditev, da so Nemci sovražniki slovanskih narodov! O Nemcih se pripoveduje, da hočejo požresti male narode, toda Nemčija lahko pravi: Jaz nisem proti malim narodom, saj podpiram in pomagam malemu slovaškemu narodu! že ja-
Medtem ko v Evropi vlada konfu-zija se Rusija z mrzlično naglico u-trjuje ob Baltiku. V vseh baltiških republikah: Litvanski, Letonski in Estonski, so si sovjeti zagotovili vojaške pozicije in isto zahteva Rusija sedaj od Finske.
Lituanski^je v zameno za usluge vrnila Rusija Vilno z okrajem lituan-skega prebiva\stva, ki so bili prej pod Poljsko. Litvanska je bila vsled tega v "vojnem stanju" s Poljsko, a kot je znano so ji lansko leto Poljaki dali ultimátum, da naj nemudoma vzpostavijo trgovske zveze z njo, kar se je bilo tudi zgodilo. Sedaj pa ji je Rusija vrnila, kar je njenega. To je napravilo v Parizu in Londonu zelo dober vtis.
Poleg Litvanske je tudi Letonska nemudoma sprejela ruske pogoje, ki so strategičnega in gospodarskega značaja, medtem ko se je Estonska nekaj branila ugoditi sovjetom, ki pa so zaeno z diplomati poslali v Tallin, ki je glavno mesto Estonske, tudi vojaške čete po kopnem in vojne ladje po morju. Sovjeti so povabili estonskega generala Laidonera v Moskvo, ki bo gost maršala Voroši-lova, kar pomeni, da hočejo Rusi vse na kar mogoče vljuden način napraviti in v izven vojaškega območja zagotoviti popolno neodvisnost, kar navsezadnje tudi Estonski koristi.
Enake strategične pozicije kot v prej imenovanih baltiških državah pa zahteva Rusija tudi od Finske, česar pa zadnja ni pri volji ugoditi in se baje pripravlja na vojaški odpor. Vendar so že odposlali v Moskvo delegacijo, ki ima na miren način vse urediti. Ob meji Finske stoji pripravljenih štirideset divizij rdečih čet, ki bodo takoj pričele z operacijami, če se razgovori v Moskvi razbijejo.
Nemci so svoje manjšine iz baltiških držav vse odpokicali v Nemčijo. Trdijo tudi, kar seveda ni še verjetno, da imata namen Hitler in Stalin urediti vse manjšinske probleme in sicer na ta način, da bo Nemčija izpraznila severno Prusijo in tam naselila Čehe in na Češko bi prišli pa Prusijanci. Tako se najbrže ne bo zgodilo, ker narod tega ne bo hotel, a manjšinsko vprašanje pa je treba enkrat rešiti in ga tudi Rusija in Nemčija menda res nameravata. Določiti je treba pravične in resnične narodne meje. In če sta se Hitler in Stalin resno lotila tega dela, sta načela eno najvažnejših današnjih vprašanj, ki prinaša brez dvoma tudi Jugoslovanom izven njenih mejá toliko pričakovano svobodo. Italijansko fašistično časopisje nima bojazni zastonj.
nuarja meseca pri otvoritvi državnega zbora sem dejal, da moramo Slovaki voditi stvarno politiko. Ta je zapopadena v naslednjem: Ako Čehi silijo v pogubo, jim ne pomaga nikakršna bratska ljubezen, če hočete vi pogubo, zbogom, mi vam ne bomo sledili. To, da se je vodja nemškega rajha potegnil za nas, pripisujem visoki moralni vrednosti nemške narodnostne misli. Jaz sem Nemcem že opetovano rekel: Kar dela Hitler, dela v interesu slovaškega naroda."
Uboga Slovaška, ki ima takšnega vodjo!
*
Vladni komisar mesta Čeških Bu-djejovic, ki ima pretežno in znatno češko večino, Friedrich David, je odločil, da spomenik polkovnika Šveca, junaka iz bojev čeških legij v Sibiriji, ne sme več stati v Čeških Budjejovicah. Ponudil ga je zato mestu Pelhfimovu, kjer je polkovnik Švec hodil v šolo. Pelhfimovci so seveda ponudbo sprejeli in spomenik bo v kratkem podrt ter prenesen v Pelhfimov.
Argentinske vesti
OBVESTILO
Kakor je bilo že javljeno v tukajšnjih izseljenskih glasilih, je finančno ministrstvo v Beogradu prepovedalo od 23. junija t. 1. dalje pošiljanje kakršnihkoli dinarskih bankovcev v pismih, ki gredo v Jugoslavijo. Dinarji, ki prihajajo na ta način v državo, se zaplenijo in vlagajo na vinkulirane račune pri Narodni banki, s katerimi, za sedaj, ni mogoče razpolagati. Zato se izseljenci, ki i-majo svojce v domovini, opozarjajo še enkrat na to prepoved. Naj ne pošiljajo dinarskih bankovcev v pismih — ne v priporočenih in ne v navadnih — ker ga prejemniki ne bodo dobili v roke.
CAJA NACIONAL DE AHORRO POSTAL
Ravnateljstvo poštne hranilnice "Caja Nacininal de Ahorro Postal" nam sporoča, da so se zadnji mesec sepetember zelo pomnožili vlagatelji, ki presegajo dva milijona oseb, kar pomeni, da je skoro vsak šesti prebivalec klijent omenjenega poštnega zavoda.
Do konec septembra je bilo 2.003.290 vlagateljev z 140.315.198,12 vloženih pesov.
V mestu so največ trpeli okraji: Saavedra, Belgrano, Nueva Pompe-ya, Barracas in Liniers. V mnogih krajih je bil tudi promet ustavljen. Iv sreči pa človeških žrtev baje ni bilo, ker so gasilci kakor tudi policaji poskrbeli, da so ljudi pravočasno spravili na varno. Nesreče bi se v nasprotnem slučaju dogodile prav gotovo, saj je dosegla voda v nekaterih krajih do 1 meter in pol višine. Iz Cordobe pa sedaj poročajo, da je v drveči vodi utonil José María Moreno.
NOVE CENE KROMPIRJU
Poljedelsko ministrstvo je v torek objavila nove cene krompirju za tukajšnje mesto. Trgovci na debelo bodo morali plačati za vrečo z 60 kg krompirja 10 pesov, trgovci na drobno pa do 20 ctvs. 1 kg.
DVIG ARGENTINSKEGA IZVOZA
Argentinski izvoz se leto,s' stalno dviga. Tako znaša v teh 9 mesecih 1.160.210.000 pesov. Lani v tem času je znašal samo 1.038.602.000 pesov. Povečal se áe tedaj izvoz v devetih mesecih letos za 121.608.000 pesov.
Tudi uvoz se je precej povečal.
EL DIA DE LA RAZA
V četrtek se je vršila proslava odkritja Amerike ali Día de la Raza. Ob tej priliki so bile velike svečanosti na raznih krajih mesta.
PREKOMORSKI PROMET
Odkar so se začele homatije v Evropi ni tistega življenja več v tukajšnjem pristanišču kakor ga je bilo opaziti pred temi. Potniški parniki prihajajo poredkoma in še ti z večdnevno zamudo ter včasih nekateri skoro brez potnikov. Posebno gre to na račun vojujočih se držav. Nemški parniki pa sploh ne prihajajo in naj-brže tudi ne bo nobenega sem, dokler bo trajala vojna. Nemci se pač zavedajo, da so Angleži in Francozi gospodarji oceana, čeprav njihove podmornice krožijo po oceanu ter tu pa tam tudi potopijo kak tovorni parnik. Angleški parniki, ki dovolj redno vršijo svojo službo se pa hočejo tudi proti morebitnemu napadu podmornic zavarovati. Svoje par-nike so oborožili s topovi in s strojnimi puškami.
Prejšnji četrtek je priplul tako oborožen Almeda Star. Pripeljal je s seboj precej korespondence in 66 potnikov. Naslednji dan je priplul angleški motornik "Highland Princesa", ki je bil enako oborožen. Na njem je dospelo 126 potnikov, med njimi okrog 50 Argentincev. Ladjama se med vožnjo ni nič posebnega primerilo, če izvzamemo slučaj, da je Al med o Star, kmalu po odhodu iz Lizbone ustavila neka francoska ladja.
Italijanski parniki pa nemoteno vozijo, le z nekoliko daljšim presledkom. Za 18. t. m. napoveduje italijanska prevozna družba prihod Neptunie in za 21. pa Ppsse. Marie. Odpluje pa Neptunia proti Evropi 21. t. m., doeim za Pssa. Mario dan še ni določen.
NADZOROVANJE CEN POTREBŠČINAM
Razni pododbori so stalno na delu, da pregledujejo in določujejo cene živilom in drugim nujnim potrebščinam. V torek se je tak pododbor sestal v lokalu Union Industrilal Argentina, kjer je obravnaval zadevo papirja. Cena papirja namreč močno narašča in je radi tega čutil odbor potrebo, da se tudi s tem peča.
NEURJE
V soboto je začelo deževati in ni prestalo niti v nedeljo. Večkrat se je vlil močan dež tudi še v ponedeljek dopoldne in šele popoldne je kazalo, nekoliko na bolje. Ponoči pa se je zjasnilo ter je bil torek prav krasen dan. Naslednji dnevi pa so se že spet skisali.
Nenavadno silni dež, večkrat tudi s točo, je napravil veliko škode na rastlinah in drevju. Povzročil je tudi silne poplave v tukajšnjem mestu, kakor tudi skoro po vseh provincah.
KOVANI DENAR DOBIMO
V kratkem bodo dani v promet novi kovanci po 1 in 2 centava. Prejšnji, katerih mnogi ljudje, posebno tujci še poznajo ne, so že skoro izginili iz prometa. So pa bili ti kovanci zelo nepraktični radi svoje velikosti in teže, dočim bodo novi majhni in zelo lahki.
INTERVENTOR DOSPEL V SANTIAGO
Dr. Bonastre je v ponedeljek dopoldne kot interventor prevzel vlado v Stgo. del Estero. Prvi ukrepi, ki jih je izdal dr. Bonastre so uvedba preiskave proti upravnikom Mon-tenegra in razveljavljenje prodaje državne zemlje.
NOVA BOLEZEN ŠE RAZSAJA
Čeprav zdravstvena oblast zatrjuje. da je nevarnost hripe (psitacosis) ali te neznane bolezni minila, se še vedno pojavi kak nov slučaj. Čudno je pa pri tem to, da so bili napadeni po tej bolezni izključno židje. bole Zdravniki sedaj proučujejo to bolezen. Dognati hočejo, kako se je pojavila in kako se je razvijala, da bodo zamogli dati gotove nasvete, kako se ji ubraniti.
V torek ponoči pa je odplul proti Hamburgu nemški parnik "Bor-kum", ki se je nahajal v Montevi-deu.
ZA ARGENTINO POLJSKA ŠE OBSTOJA
Argentinska vlada je še vedno v diplomatočnih odnošajih s Poljsko, oziroma njeno vlado, ki se nahaja v Parizu. Ne ve se pa, če bo še nadalje zastopal Argentino pri poljski vladi dosedanji zastopnik Achaval, ali bo imenovan kdo drugi.
DOMAČE VESTI
V DOMOVINO
V petek 6. t. m. se je odpeljala na parniku "Augustus" v domovino gospa Niča Cankar, soproga našega ministra g. drja. Izidorja Cankarja. Ostala bo tam le malo časa, nakar se zopet povrne v Buenos Aires.
želimo gospe Cankar srečno vožnjo in veselo bivanje v Jugoslaviji.
'Likof" na zemljišču rojaka Medla v Olivosu, kjer je zgradil hišo
HIMEN
V soboto se je poročila v Berissu naša rojakinja Marija Frankovič, doma iz Lokvi pri Divači z istrskim rojakom Vladimirom Ansie.
Čestitamo!
Kral Filip Savov iz Sotoniča, roj. 1884 leta. Dospel je v Argentino leta 1904. Omenjeni se je javljal do leta 1926 iz Buenos Airesa.
Kusovac Milo Petrov iz Cetinja. Izselil se je leta 1898 leta. Do leta 1915 se je javljal iz Argentine.
Medješi Imre iz Stare Kaniže. Leta 1924 se je iz domovine izselil, leta 1932 se je zadnjikrat zglasil iz Buenos Airesa.
Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj imenovanih, ali dati kake podatke, je naprošen, da javi poslaništvu.

Učenci in učenke s starši, v sredi učitelj g. Gajer v Villi Mugueta
DO KDAJ?
l)o kdaj bo še sonce obsevalo zemljo; z mladenieev neštetih krvjo zalito, in s kot snop jem na polju trupli
[pokrito — ter bratskega klanja bo konec —
[kdaj?
In 'matere ve, ki rodile sinove! 'Mar za topove ste jih vzredile; v trpljenju in bedi nad njimi bedite, ki zdaj krvavi vam srce — le zakaj?
Mar ni še napolnjena čaša trpljenja, premalo prestali po ječah trohnečih so mladi bojevniki polni življenja —-njih muke in žrtve — strahov
[zblaznelih!
Čas bi že bil, da vsi bi vstali in strgali s sebe vekov večne okove ter vrgli se v boj, osvobodili domove in eden za vse, vsi za enega stali!
Naj že enkrat zašije nam zarja
[svobode;
izgine bojazen naj s trudnih nam lic Miroljubnost in delo naš bojni bo
[klic1
Naj bratska ljubezen vse druži
[narode!
M. Simči«
ŠTORKLJA
Te dni je štorklja obiskala družino Miliča Angela iz Malega Repna pri Proseku ter prinesla njegovi ženi Gizeli zdravega sinčka, kateremu so dali ime Oskar Albert.
Srečnim staršem čestitamo!
ODISEJEVA POT FRANCOSKEGA PARNIKA
V ponedeljek je priplul v tukajšnje pristanišče francoski potniški parnik "Jamaique", ki je potreboval 36 dni, da je dospel v buenos-aireško pristanišče, kajti odplul je iz Amberesa 2. septembra. Radi varnosti je krožil po morju sem in tja. Dogodilo se mu je tudi, da je bil za vojaški prevozni parnik, saj je iz Casablance v Dakar spravil 200 angleških vojakov. Drugače pa je nemoteno brodil po Oceanu.
Parnik "Belle Isle", iste zastave, ki je Havre zapustil že 28. avgusta, in o katerem se ni znalo kaj je z njim, je v sredo nenadoma priplul v Buenos Aires. Dne 15. ali 16. t. m. imata prispeti tudi dva angleška: "Highland Brigade" in "Almanzo-ra". Tudi o teh se ni do sedaj znalo, kje se nahajata.
ZAHVALA
Upravništvo Slovenskega lista se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem našim trgovcem, obrtnikom in naročnikom, ki so darovali dobitke za srečkanje na prireditvi Slovenskega lista, ki se je vršila v nedeljo 8. t. m.
Zahvaljuje se tudi našim dekletom, ki so srečke prodajale in jih tudi hitro prodale. Prav posebno so se pri tem izkazale špacapan Rezika, Paškulin Erna, Lakner Marija, špacapan Nadica, Lakner Fanica, Lakner Angela, Vida Kjuder in Pisk Marija.
OBJAVE POSLANIŠTVA
('barcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se v njegovih uradih zglase naslednji izseljenci:
Perkovič Jožo in Perkovič Franjo, oba iz Brinje, občina Jezerane (Lika). Ne javljata se že od leta 1929. Jurič Stjepan. Podatkov nima.
CAJA NACIONAL
--DE -
AHORRO POSTAL
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o' rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1."	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3.'	Findo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4.'	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta ^ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequen js reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédulL pata reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni tr&nite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.°	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10.°	Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
Kubikov zbor, ki je tudi nastopil na zadivil občinstvo s
Ijenstva, ki smo jo dobro prestali in dokazali našo voljo in odločnost. Nikakor ne zamerimo onim našim ljudem, ki so gotovo imeli namen priti, a so se zbali vremena, kajti v resnici kdor je šel v nedeljo ven je tvegal sdravje in lahko celo življenje. Mnogi pa sploh niso mogli iz hiše vsled poplave, dežja in blata. Ponosni pa smo na one, ki so vkljub vsemu prišli. In dokler imamo takih požrtvovalnih ljudi, se nam ni treba bati bodočnosti.
prireditvi "Slovenskega lista" in svojim lepim petjem
. htevalo ponovitev, a se vsled zamu-j de in dovolj dolgega programa ni j moglo nobene točke ponavljati. Ta-; koj za tem je moški zbor Slovenske-! ga doma zapel "Nageljni".
Nastopil je ženski naraščaj Sokola Bock Sud-Boca, ki je lepo podal simbolične vaje "Lepa naša domovina". Brhka dekleta so žela topel aplavz in bila deležna splošne simpatije.
Takoj za tem je nastopil moški zbor hrvatskega društva "Sklad", ki je dobro zapel tri hrvatske pesmi
wMM^É&MmMw» ¿A, <\ i <• h , «„ dekleta Slovenskega doma v izvaja nju lepega baleta "življenje cvetlic"
Vence Lazarič in Zofka Sulič v dvo-spevu na prireditvi Slov. Lista
zelo ugajala. Vendar bi se dale posamezne vloge še zelo izboljšati ter izpopolniti.
V splošnem je bil ves program lep in zanimiv, kakršnih se malo vidi na slovenskih prireditvah in smo prepričani, da ni nikomur žal velike žrtve, ki jo je napravil. Saj so bile navsezadnje tudi vse | točke zelo zanimive in bo gotovo ta i prireditev vsem ostala v trajnem i spominu: Zunaj so divjali nalivi in vihar ter je blisk z ognjenim jezikom razsvetljeval dvorano, a niti to, niti grmenje in trušč zunaj ni odvrnilo gledalcev od pozorišča na odru.
Nedeljska prireditev Slovenskega lista se je vršila torej v znamenju odločnosti, samozavesti, poguma, volje in žrtev. Ko so se zunaj v naravi teple sile viharja, je v dvorani vladal silneji duh bratstva in kulturne pozornosti. To je bila resnična prispodoba borbe Slovenskega lista, ki jo je narava hotela javno zaznamovati. Na tem mestu se toplo zahvaljujemo vsem društvom in zborom, ki ho sodelovali na prireditvi Slovenskega lista. Do zadnjega vsi so prišli in s tem dokazali veliko voljo in žrtvovanje za umetnost in lepoto, ki jim jo nihče ne bo mogel nikoli poplačati.
In kakor smo že v začetku rekli: Ne zamerimo onim, ki niso prišli. Vendar ne moremo drugače kot staviti za vzgled požrtvovalnosti vse one, ki jih niti tako vreme, kot je bilo v nedeljo, ne ostraši ter odvrne od namena. To pomeni veliko, posebno v teh časih, ko je povsod tako malo samozavesti, volje in poguma, ko je vsega bolj kot nikoli potrebno, bo-
disi v posameznem ali v skupnem razvoju naše bodočnosti.
Nekateri so nam pisali in drugi te le^onično govorili, če bomo prireditev ponovili, ker da so mislili, da se sploh prireditev ne bo vršila. Vemo, da so tega mnenja vsi, ki niso bili na prireditvi. Morda bomo res želji teh ugodili, vendar doslej se še nismo odločili, če se bomo, bomo že pravočasno poročali.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
BOŽIČ IN NOVO LETO!
fil
y	• * V i
Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju.	f;
ZNANA BANKA, VAS ŠTABI PRIJATELJ
Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne praznike.
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido 1
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno.
wmmmwmmmmsmsamísmsiar
Vesti iz organizacij I
Med viharjem in nalivom ter bliskom in gromom se je vršila nedeljska prireditev
"Slovenskega lista"
Vreme, kakršno je bilo v nedeljo, ga letos še ni bilo in ga tudi naj-brže ne bo tako kmalu. Neurje je pričelo že v soboto, ki ni prenehalo do pondeljka zjutraj. Med viharjem, bliskom in gromom je lilo kakor iz škafa. Nižji deli mesta so bili zaliti z vodo in voda ni mogla sproti odtekati po odvodnikih. Iz raznih kra-
Prišli so nekateri celo iz Berissa in La Plate, iz Avellanede in drugod. Neki mož, ki ima že okrog sedemdeset let, pa je prišel že v soboto s kampa, da se je lahko vdeležil prireditve. Dejal je, da mu ni čisto nič žal, kajti na svetu da se zelo malo lepega vidi. In nedeljska prireditev pa je bila vredna žrtve.
i in je za vse tri žel obilo pohvale in odobravanja.
Za Skladom je nastopil Kubikov zbor. Zapel je eno hrvatsko pesem, dve ruski in tri argentinske. Zbor je zapel tako, kot le on zna, kajti v Buenos Airesu najbrže ni boljšega zbora od njegovega. Občinstvo je burno aplavdiralo vsako točko posebej ter je želelo ponovitev, kar pa se seveda že iz v začetku omenjenega razloga ni zgodilo.
Z lepo deklamacijo je nastopila Dragica Josipovičeva od Sokola Dock Sud-Boca in prav tako je lepo deklamirala '' Dekletovo molitev'' Roza ščukova od Slovenskega doma.
Sledil je "cvetlični balet", ki so ga izvajale mlade naraščajke Slovenskega doma. S svojim dovršenim plesom so zadivile gledalce.
Nastopila sta še Zofka Sulič in Vence Lazarič v komičnem dvospe-vu, nakar je sledila veseloigra "Dva Pavla". Med odmorom je Ivan Kacin od Slovenskega lista povedal nekaj besed in se je vsem prisotnim zahvalil za veliko žrtev, ki so jo v takem skrajno slabem vremenu doprinesli s tem, da so v tako lepem številu posetili prireditev. Dejal je, da je treba vsako žrtev napraviti, četudi vile padajo in strela udarja. 0-menil je pomen kupnosti in smisel Slovenskega lista.
Veseloigra "Dva Pavla" je bila prilično dobro podana in je ljudem
Ob 12 uri bo pečenka (asado).
Vstopnina prostovoljni prispevki. Vljudno vabimo vse Slovence in Jugoslovane sploh.
V slučaju slabega vremena se bo tekma vršila eno nedeljo pozneje.
Za odbor: Tajnik Franc Mezgec
Iz uredništva in upravništva
A. P., Ituzaingó. — Tri naročnine prejeli v redu. Hvala za nove naročnike. Bomo napravili vse kakor želite. Pozdrav!
L. B. in drugi podpisani iz Avellanede se morate kar z g. Janezom pomeniti, če je vaš kraj pokazal v večjem blatu in žabjem bivališču kot je v resnici. Sicer pa ni bilo nič slabega pisanega. Pozdrav!
L. P., Baranda. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
F. A., Sapucay. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
J. T., Mesto. — Za to številko do-šlo prepozno. Pozdrav!
PEVSKE VAJE
Pevske vaje za moški zbor se bodo vršile v soboto 14 oktobra točno ob 8.30 zvečer.
Za mešan zbor pa se bodo vršile v nedeljo ob 5 uri. Pridite vse in točno.
Pogled na mesto Rosario, in si društvo
IZ ROS ARIA
VESTI S. D. D. TRIGLAVA SLOVENSKI DOM
Ker je že nekaj časa ko ničesar ne poročamo v Slovenskem listu glede društvenega delovanja, si morebiti kateri izmed čitateljev S. L. misli, da je društvo Triglav kje obtičalo in zaspalo. Temu seveda ni tako, marveč koraka društvo pogumno naprej po začrtani poti.
Povedati moramo, da smo društveno zemljišče obzidali z dva in pol metra visokim zidom. Krogljišče je tudi že končano. Zato pa opozarjamo vse člane in prijatelje društva, če ima kdo veselja do te zabave, so vam vrata odprta; društvo razpolaga tudi s slovenskimi listi od tu in iz domovine ter tudi s kakimi štiristo knjigami.
Vsak Slovenec in Slovenka bo lahko našel česa v društvu za kar čuti največ veselja. Zato ponovno vabimo vse naše rojake in rojakinje, da
postanete člani našega društva. *
S.D.D. Triglav Slovenski dom priredi domačo zabavo v nedeljo, dne 29. oktobra v društvenih prostorih Mitre 3924.
Ob tej priliki bo tekma na kroglji-šču in druge igre, za kar so določene lepe nagrade.
Začetek tekme bo ob 9 uri zjutraj.
v katerem živi i^nogo naših rojakov "Triglav" gradi svoj dom
Mešan zbor društva
jev poročajo o nesrečah, o pretrga-nju telefonskih in električnih žic ter drugih nezgodah.
Vkljub takemu vremenu pa je bila nedeljska prireditev Slovenskega lista dobro obiskana. Kdor je šel v takem vremenu ven, je res moral imeti veliko samozavesti, odločnosti in poguma. Vsak človek nima tega. Zato je bila nedeljska prireditev velika preiskušnja slovenskega izse-
t Ljudje so prihajali na prireditev več ali manj premočeni, kajti dežniki niso mnogo koristili. Mnogi so vzeli taksije.
Vpoštevajoč do skrajnosti vreme, smo pričeli z izvajanjem programa nekoliko pozneje.
Kot prvi je nastopil mešan zbor Slovenskega doma, ki je pod vodstvom Mircta Merkuža krasno zapel "Izgubljeni cvet". Občinstvo je za-
Sovenski dom"
Rudno bogastvo Primorske
Zanimanje za Julijsko Krajino se ' je v zadnjem času povečalo, ko so ponovno odkrili rude, ki bodo v o-kvirju avtarhične politike pripomogle Italiji pri dobavi premoga, ostalih goriv, železa, aluminija itd.
Pri nas je bila Primorska sma-trana kot uboga. To je tudi v neki meri opravičljivo, če pogledamo na rudna bogastva, ki jih ima ostala slovenska zemlja. Cenili smo naše kraje bolj zaradi zemljepisnega položaja, kot prehodno ozemlje prve vrste na meji treh nasprotujočih si ras, vedno izpostavljeno stoterim obmejnim nevarnostim.
Pod novim gospodarjem je dobila Julijska Krajina velik pomen. Italija je uboga in nima veliko rud. Primanjkujeta ji dva življensko važna produkta: železo in premog, da ne omenjamo še ostalih (baker, cink, svinec), le aluminija (boksita) je v Julijski Krajini vse polno. V seda-. njem gospodarskem položaju Italija forsira izkoriščanje rud, tudi kjer so večji investicijski stroški, samo da pride do železnih kovin in premoga.
že nekaj dni posebna komisija rudarskih izvedencev preiskuje teren pri Postojni in proučuje njegov geološki sestav. Vsa ta iskanja in proučevanja imajo namen točne določitve in obsega razsežnosti sqtnih ležišč. Dcsedaj so bila iskanja pozitivna in domnevajo, da bodo dobili tudi premog v široki postojnski jamski depresiji. Ta premog naj bi bil iste ¡ kakovosti kakor labinski. Šotna le- J žišča pa bi se po geološko-mineralo-škem razmotrivanju morala nahajati precej globoko, kar bi zahtevalo posebnih konstrukcij in tudi jamskih del ter jaškov in rovov. Skupno s temi iskanji napredujejo z veliko vnemo tudi iskanja železne rude (siderita) v bližini. Kačje vasi. Eksperti so tudi podvzeli vse, da bi ne bila pri teh delih na kakšen način poškodovana svetovno znana postojnska jama.
Poleg teh vesti so prinesli italijanski listi iz Trsta vest, da so odkrili znatna ležišča rude tudi na goriškem Krasu. To ležišče sta odkrila dva Tržičana na ozemlju komenske občine. Omenjena sta dne 20. pret. meseca vložila prošnjo na ministrstvo korporacij s pomočjo tržaškega rudarskega urada, da bi dobila dovoljenje za iskanje rude v kraju Gre-gorišče imenovanem, ki obsega 229 ha površine, v terenskem mnogokot-niku, katerega krajne meje so vidne z vrha zvonika cerkve v Voljčem gradu. Meja tega ozemlja gre od križišča cest na višini 201 na jugu Tu-' belj do odcepa ceste na višini 288 severovzhodno od Nadrožice. Oba od-kritelja sta našla na omenjenem terenu sledove železne rude. Nekaj koščkov rude sta dala analizirati in pokazalo se je, da ruda vsebuje 60 odstotkov železa. Na podlagi prvih raziskan j na terenu predvidevajo, da mora obstojati večja žila železne rude, ki naj bi se raztezala od Nadrožice da Velikega dola. Oba čakata sedaj samo ministrskega dovoljenja, da bosta čimprej začela s temeljitimi raziskovanji in kopanjem.
V zvezi z novimi odkritji rud je prinesel "Piccolo" daljši članek z zanimivimi podatki, katere v naslednjem prinašamo.
Omenjeni list piše, da je Primor-
ska v prejšnjih stoletjih veljala kot dežela bogata z rudami. Kljub temu pa je pozneje dolga stoletja bila sma trana kot uboga in letoliko vredna, kolikor velja njeno poljedelstvo in morje. Tržaški zgodovinar Kandler je na zemljevidu Primorske, ki ga je izdal, predočil rudno bogastvo naše zemlje ter zabeležil med drugim J ležišča premega, kremena, aluminija, j produkcijo soli, olja, konjerejo in j ovčjerejo. Odkritje labinskega rudnika je bil prvi znak skritega podzemskega bogastva. Takrat je bil v komaj ujedinjeni Italiji na čelu vlade znani Cavour, ki je vzpodbujal italijanske gospodarske kroge, da bi ¡ se zainteresirali za rudnike v Labi- j nu. Tržaški list pravi, da je veliki državnik že takrat uvidel važnost tega premogovnika. Njegova vzpodbujanja so sicer imela gospodarski značaj, bila pa so tudi v okviru nacionalnega interesa. Italijanski minister pa naj bi že takrat mislil na Istro kot bodočo italijansko provinco. Avstrija ni izkoristila labinskega rudnika. To je napravila še le Italija, ki danes iz njega črpa pomembne količine premoga in še več jih bo v bližnji bodočnosti, ker so raziskovanja; potrdila, da se ležišče premoga v La-5 binu raztezajo od juga proti severu skozi ves istrski polotok. Ležišča premoga iste kakovosti so že našli v Si-čijolah, Bazovici, Vremskem Britofu, v Postojni in drugih istrskih krajih. Drugo bogastvo, ki ga Istra daie I-taliji, je aluminij. Boksit so odkrili šele za časa svetovne vojne in ga pričeli tudi industrijsko izkoriščati. Nemške tovarne aluminija so poslale v Istro svoje izvedence, ki so odkrivali ležišča boksita, jih odkupovali od kmetov in jih odnašali. Takrat se je med istrskimi kmeti raznesla legenda, da Nemci kupujejo Istro po koščkih in grižljajih. Istra je bila takrat vsa preluknjana in ljudje so se pritoževali zaradi obu-božanja zemlje, kar pa ni bilo res. Ko je Italija zavzela Istro, je znašala italijanska produkcija aluminija komaj 2000 ton letno, a danes je petnajstkrat večja in se bo še povečala. S tem so pokrite vse italijanske potrebe in pričeli so aluminij celo izvažati. Istrski boksit izvažajo največ v Marghero (beneška luka). — če bi pa zgradili tovarno za aluminij v Trstu, bi jim bila ruda še bolj pri rokah.
Julijska krajina ima tudi mnogo kremena, ki je potreben za izdelavo stekla, petem živega srebra, ki skupno z rudnikom v Toškani (Monte Amiata) daje Italiji prvo mesto.
Idrijsko živo srebro je najboljše in najbolj čisto na svetu. Letno ga izkopljejo za 9000 železnih posod. Sedaj je zaposlenih 600 rudarjev in drugega osobja. če pa bi Italija imela pogodbo s Španijo, bi lahko mo-nopolizirala prodajo živega srebra na treh kontinentih. — Toda to ni vse, kar ima primorska zemlja. Kandler je citiral ležišča bakrene rude, cinka, svinca v Alpah. Raziskovanja so se vršila v raznih dobah — po vojni je bila podeljena koncesija za izkoriščanje bakrene rude, ki pa je propadla zaradi pomanjkanja potrebnih kapitalov.
Tržaški list pravi, da bi bilo potrebno organizirati in financirati raziskovanja, ki jih vodi sedaj na-
I cionalni institut, tudi v večjo globino. Primorska zemlja je dala mnogo dokazov, da ni neizkoristna masa peščenca in apnenca. Nadalje piše list, da so že stari Rimljani mislili, da ima ta zemlja tudi zlato. Pisec pravi, da to "zlato" tiči zaradi tega tudi v sledečih sedanjih italijanskih nazivih za naše kraje: Aurania, Monte d'oro, Auremiano, Aurisina. Ta imena naj bi bili ostanki topono-mastike, ki je imela podlago v ustni ti adiciji in prehajala iz generacije v generacijo dokazujoč, da je podzemlje takratne desete province za časa Avgusta imelo tudi "nekaj zlata".
Omenjene vesti o odkritjih rudnih ležiščih nam zopet potrjujejo, da naša zemlja ni tako revna, kot si nekateri mislijo in prav tako, da ni pasivna. — Mrzlica, ki se je polastila italijanskih gospodarskih krogov, in skrajna iizraba rud v Julijski Kra jini, sta odkrili boaastva, ki jih bo Italija znala izkoristiti. Od nas sma trana za izgubo, predstavlja danes Julijska Krajina za Italijo deželo, k ima izmed vseh največ živega srebra premoga, aluminija, mnogo marmor ja, kamna, železa, svinca, cinka, le sa ladjedelske industrije, tujsko-pro meta mnogovrstne industrije, podze-nih in nadzemnih lepot.
—St.
PROMETNA NESREČA
Y Gorici se je preteklo sredo ponoči pripetila huda prometna nesreča. Uradnik Josip Nikoletič se je v družbi 1Í) let starega Albina Černi-ča z motornim kolesom pripeljal iz Št. Petra v mesto. Na ostrem ovinku sta se nenadoma zaletela v neki o-sebni avto. Nikoletiča je vrglo z vso silo proti avtomobilu, tako da si je ob njegovih vratih Vazbil lobanjo in je bil pri priči mrtev, černiča pa so odpeljali v bolnišnico. Tudi on je dobil smrtnonevarne poškodbe.
POROKE
V Gorici so se pred dnevi poročili mehanik Delimir Mejak z gdč. Marijo Radičevo ter g. Marko Korlevič z gdč. Ano Soldatičevo. V Trstu p-i uradnik g. Marij Sosič z gdč. Mileno Martelančevo in g. Drago Rebek z gdč. Marijo Škerljevo. Vsem naše čestitke!
NOVA GROBOVA
V Trstu sta umrli te dni Jlai ij-i lvančičeva v vjspki starosti 82 let, Gorici pa Franja Kodermac, v sta-j rosti 50 let. Preostalim naše sožalje!
IMENOVANJE
Za podestatoVega delegata pri S'.. Križu pri Ajdovščini je bil imenovan Josip Ursini (Uršič). Dosedanji delegat dr. Hieronim Ilrobaf je podal ostavko na svoj položaj zaradi prezaposlenosti v svojém poklicu.
RIBIČEVA NESREČA
V bližini Labinja je 40 letni zidar Pavel Masenič iz Osorja pred dnevi lovil ribe na protizakonit način. U-porabljal je pri tem razstrelivo. Ko pa si je v čolnu pripravil spet majhno mino, mu je eksplodirala. Masenič je dobil smrtne poškodbe. Z bližnje obale so mu sicer prihiteli na pomoč, čim pa so ga pripeljali v puljsko bolnišnico, je podlegel poškodbam. Masertič je bil zaposlen kot zidar v raškem premogovniku.
SPOPAD S TIHOTAPOI
Na Ledinah nad Idrijo je prišlo pred dnevi do resnega incidenta. Finančni stražnik Marij Fava se je vračal iz službe v vojašnico, ko je v gozdu čul nek sumljiv ropot. Čeprav je nastopila že noč in ni bilo ničesar opaziti, se je stražnik odpravil proti grmovju, iz katerega je cul šum. Ko pa se mu je približal, je nekdo oddal proti njemu strel in ga lahko ranil. Tedaj je stražnik spoznal, da ima opravka s tihotapci. Oddal je nekaj strelov proti njim, a nikogar zadel. Nato se je z vso naglico odpravil v vojašnico. Odpeljali so ga v bolnišnico. Pri preiskavi so dognali, da je imel opravka s tihotapci žive-^ ga srebra.
POŽAR
V	Lokavici pri Čepovanu je pretekli teden nepričakovano nastal požar na posestvu Antona Šuligoja. Ogenj je izbruhnil na seniku.. Njegovih vzrokov doslej ni bilo mogoče "dognati. Vaščani so bili takoj alarmirani in so po nekaj urah hudih naporov v resnici omejili požar, da se ni razširil na sosedna poslopja. Senik je pogorel do tal. V njem je bila velika množina sena, ki ga je ogenj uničil, škodo so ocenili na 15 tisoč lir.
OGENJ UNIČIL AVTO
V	nekaj dneh sta v Trstu na ulici zgorela že dva avtomobila tipa Fiat. O prvem požaru smo poročali že zadnjič. Drugi je nastal pretekli ponedeljek na Goldonijevem trgu. Sredi največjega prometa je moral neki ■Orsni svoj avto ustaviti, ker je v motorju nastal defekt. Ko je hotel Or-sini motor pregledati, je opazil, da «ta se v njem vnela bencin in olje. Gasilciso požar sicer pogasili, avto pa je bil skoraj popolnoma uničen. K sreči nezgoda ni imela hujših posledic.
llomberger. Očitno sta zašla. Odvedli so ju v Bovec.
TOČA
V ponedeljek 14. avgusta v prvih popoldanskih urah je preko Postojne proti Vipavi divjalo težko neurje s točo. Ledeni bič je najbolj besnel nad nanoškim pogorjem. V Postojni in okolici so se posledice hude ure močno poznale pri drevju in poljskih nasadih, vendar pa nezgoda še ni bila najhujša. Veliko težje so bili prizadeti kraji okrog Cola in Vipave, zlasti prijazni Sanabor, katerega je divjajoča sila povsem oklestila.
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal

Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi
Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (014) j K 02 A: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST r Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI 1e edini te vrste v Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
ARETIRANA TURISTA
Pod vrhom Triglava so obmejni miličniki pretekli torek aretirali dva turista iz Podrošce na Koroškem. Bi la sta to Josip Brandel in Pavla
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Kavarna in pizerijaj
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia
SMRT DOBRE MATERE
Dne 2. avgsta so v Sp. Idriji položili k zadnjemu počitku gospo Marijo Likar, mater tamošnjega župnika g. Ludovika in mater g. župnika Petra na Gorah. Dosegla je častitljivo starost 82 let. Bila je skrbna, vzorna žena in dobra krščanska mati, ki je vsa živela samo za svojo družino. Vzgojila je dva naša ugledna duhovnika, kar pač že samo po sebi glasno priča, kako je bila blaga pokojaica plemenita in globokover-na. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev in znan-I cev iz Sp. Idrije, Gor in Vojskega I ter duhovščina iz idrijske dekanije. ! Naj mirno počiva v Bogu! žalujo-' čim, zlasti gg. župnikoma prisrčno sožalje!
VRSTA POŽAROV IN DRUGIH NESREČ
Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Pri nas pa moramo, žal, dodati, da je bila zadnje dni prav pridno na delu. Le poglejmo nekaj dogodkov. V Morskem pri Kanalu so v neki avto nalivali bencin, ker je bil čisto brez njega. Tam okoli je postajal 14-letni Josip Blažič, menda s cigareto v ustih. Nepričakovano je iz cevi brizgnil curek bencina prav v fanta. Bencin se je vžgal in revež je bil takoj ves v plamenih. Hitro so ga zavili v plahte ter tako zadušili ogenj, a nesrečnež je bil že tako o-pečen, da ga skoraj ni bilo spoznati. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je poldrugo uro zatem umrl.
—	Enajstletni Janez Fajt iz Renč se je šel kopat v Vipavo. V hladni vodi mu je postalo slabo in tudi plavati ni znal kdo ve kako dobro. Ker ni bilo nikogar blizu, ki bi mu pomagal. je utonil.
—	Tudi granate iz svetqvne vojne še niso končale svojeg^ uničevalnega dela. Neki Ernest Pittana, star 32 let, je v Podgon našel ročno granato, ki se mu je v roki razletela ter ga težko ranila po rokah in na vratu. Zdravniki upajo, da ga bodo rešili.
—	25-letni Rudolf Žagar iz Kanala pa se je ponesitčil na motornem kolesu. Vozil se je po cesti iz Gorice proti domu. Na nekem ostrem ovinku se .je vozilo prekucnilo in vrglo lastnika v skalo, kjer si je zlomil roko, razbil lobanjo in pretresel mož-
La Paternal
Bs. Aires
¡Ana C Ii r p o v a
!	Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici ''Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Ga. Aires
U. T. 54 - 3588
gane. Sedaj je v bolnišnici, a se ne ve, kašo bo z njim.
—	V Vrtovinu pri črničah je te dni ponoči nastal ogenj v hiši posestnika Oskarja Preglja. Uničil je lesene dele hiše in ve": stotov sena. Škode je za 3000 lir.
—	Isto noč je v Lokovcu pri Če-povanu zgorel senik posestniku Antonu Šuligoju. Škoda znaša nad 5000 lir.
—	Nekaj dni prej pa je v Podla-nišču na Cerkljanskem strela udarila v hišo posestnika Janeza Stube-Jja. Ogenj, ki ga je povzročila, je upepelil skoraj vso hišo, mnogo kmetijskega orodja in nad 300 sto-tov sena. Škoda se ceni na okroglo 40.000 lir.
SMRTNA KOSA
V Gorici je v hiralnici umrl po kratkem bolehanju bivši trgovec s klobuki Josip Pon, star 60 let. Naj mu bo lahka domača zemlja!
Tržič. — Pod avtomobil je prišel 26 letni kolesar Josip Okretič iz Se-sljana in zadobil smrtno nevarne rane Revež je umrl med potjo, ko so ga peljali v bolnišnico.
Videm. — Velike vremenske nesreče, ki so zajele videmsko okolico, so prizadejale kmetom ogromno škodo. Državne oblasti so nudile prvo pomoč med katero je navječji prispevek vlade, ki je prispevala 100.000 lir.
DUHOVNIŠKE VESTI
G. Štefan Gnjezda, ki je po smrti nepozabnega dekana msgr. Arka u-pravljal idrijsko župnijo, gre za žup-nega upravitelja v Podkraj nad Vipavo. G. Franc G&brenja, župni u-pravitelj v Podkraju, je imenovan za župnea upravitelja v Lozicah pri Št. Vidu. Župnijo Kojsko v Brdih upravlja g. Mario Virgulin.
DVA SLOVENSKA KAPUCINA — NOVOMAŠNIKA
V nedeljo, 6. avgusta je na Trnovem pri Gorici zapel svojo prvo slovesno f:v. mašo kapucin g. p. Dama-zij, s svetnim imenom Jože Rijavec, na Marijin praznik, 15. avgusta je pa v Kanalu slavil svojo primicijo g. p. Ciril, ki se je prej imenoval Alojzij Blazič. Oba novomašnika sta obhajala svoj najlepši dan življenja v rojstni vasi, v cerkvi, v kateri sta bila krščena, sredi svojih domačinov. Cerkveni pevci obeh župnij so se vneto ^n požrtvovalno vežbali ter dosegli, da je njihovo ubrano, mojstrsko petje dalo slovesnim cerkvenim opravilom poseben sijaj in gorkoto. Vsem, ki so se trudili s petjem, zlasti pa pevovodjem, g. Kazimiru Na-nutu v Kanalu in g. Maksu Koma-cu in našemu odličnemu mojstru g. Vinku Vodopivcu za Trnovo, gre vsa čast in priznanje. Vernikov se ¡je nateklo od vseh strani na tisoče. Razen domačinov so prihitele goste trume iz vseh sosednih župnij. Tudi žitisosedje so se hoteli nekoliko nau-žiti duhovnega veselja, ki je tisti dan valovilo po domači fari. Prostrani župni cerkvi sta bili seveda veliko premajhni, saj so cenili, da .je prišlo samo v Kanal 4—5 tisoč ljudi.
Slovesni sv. daritvi sta se pričeli v obeh krajih po deseti uri, ko sta novomašnika v spremstvu številnih sobratov ter sorodnikov in prijateljev v slikovitem sprevodu dospela v cerkev. Na Trnovem je imel slavnostni govor domači g. župnik Krištof Tomšič, v Kanalu je pridigoval grgarski dekan msgr. Lojze Filipič. Bri popoldanskem blagoslovu sta pri obeh svečanostih govorila gg. novomašnika, ki sta se zahvalila vsem za iskreno ljubezen in naklonjenost teísta podelila zbranim množicam no-vomašniški blagoslov.
ZLET JUGOSLOVANSKIH SLOVAKOV
V Bačkem Petrovcu, v središču Slovakov, bivajočih v Jugoslaviji, so se v soboto pričele velike tradicionalne svečanosti, na katere je prihitelo mnogo Slovakov iz raznih krajev Jugoslavije. Poleg uglednih o-blastvenih predstavnikov so prišli tudi zastopniki mnogih kulturnih združenj Čehov iz vse Jugoslavije. Na dvor so bile poslane vdanostne brzojavke. Slavnostnemu zborovanju in banketu je sledil sestanek češkoslovaških žen, sokolski nastop ter predstava čeških diletantov iz Daru-vara in Kulpina. Zlet je pokazal neminljivo bratstvo Čehov in Slovakov v Jugoslaviji.
Proslave bitke na Ceru
ZA ZMAGO SMO TUDI SLOVENCI ŽRTVOVALI
STRAŠEN REKORD V ŠABCU
Dne 21. avguta zjutraj ob 4. so na dvorišču okrožnega sodišča v Šabcu obesili 4 sločince, ki so vrsto let ropali po Podrinju in okoliških krajih ter si poleg ropov nakopali na vest tudi več človeških življenj. Obešeni so bili razbojniki Stanislav Bojičic-Bane, Milorad Bajic, Borisav Niko-lic in Petar Blaževič-Petrak. Senat jim je sporočil poslednjo odločitev v nedeljo dopoldne. Zločinci so bili močno skesani, samo njihov vodja Blaževič-Petrak je ostal hladnokrven do zadnjega. Zločinski družbi, ki je štela nič manj kakor 35 pajdašev, je bila sodba izrečena že 1. marca letos in že takrat je bil dosežen žalosten rekord, kajti na smrt je bilo obsojenih kar 6 zločincev. Vendar sta bila dva poniilošeena, štirje pa so včeraj morali na vešala.
POROKA V KANALU
Dne 16. avgusta se je poročil g. France Blazič z gdč. Lojziko Šterlin-ko. Poročil ju je ženinov brat, g. novomašnik p. Ciril. Mnogo sreče!
R
o j a K i
Predno si naročite obleko i
OBIŠČITE
krojačnico
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
I
Slov. Babica
filomena beneš-bilkova
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. Zdravi vse ženske bolez-ni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer
lima 1217 — buenos aires
U. T. 23 - Buen Orden 3389
Tovarna pohištva 6žLos Andes''
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
V	soboto 19. avgusta je jugoslovanski narod z veliko svečanostjo proslavljal zmago bitke na Ceru. Srbi so popolnoma potolkli mnogošte-vilnejšo in boljše opremljeno avstrijsko vojsko. Poraz Avstrijcev je bil tako velik, da si od tega poraza niso dolgo opomogli. To pomembno zmago pred 25 leti, je hotela Jugoslavija svečano proslaviti. Zato se je zbrala ta dan na Ceru, v podnožju spomenika nad vasjo Tekaris, mnogoštevilna množica naroda in vojske. Stari bojevniki, ki so se udeležili te bitke so v sprevodu nosili stare slavne pol-kovne zastave, ki so bile nalašč za ta dan prinesene iz Beograda. Prelepa je bila ta manifestacija, s katero je jugoslovanski narod proslavljal svojo zmago in se obenem klanjal junakom, ki so padli za domovino na cerski planini.
K zmagi na Ceru pa smo dali tudi Slovenci svoj delež.
V	noči 16. na 17. avgusta 1914 je padel v prvi veliki bitki svetovne vojne v boju med Avstrijci in Srbi na Ceru jugoslovenski dobrovoljec v srbski vojski Slovenec Avgust Jenko, veliki kladivar v jugoslovenskem pokretu za osvobojenje vseh Jugoslovanov.
Dopolnil je komaj dvajset let. Bil je lep, močan fant in genialen mislec, plemenit v dejanju in žrtvovanju. Rojen je bil 8. aprila 1894 v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 8 kot prvorojenec peka in posestnika. Avgusta Jenka, velikega dobrotnika revnejših dijakov, ki so vsak dan pri njem prejemali kruh brezplačno. Bodi vrlemu dobrotniku Jenku in njegovi ženi, srčna zahvala. Oče in mati še živita in vdano prenašata bolečino zaradi plemenite žrtve svojega Gustelna. Na rojstni hiši kladi-varja Avgusta Jenka so ob 20-letni-ci njegove smrti 16. avgusta 1934 vzidali Preporodovci in dobrovoljci spominsko ploščo z reliefom kladi-varjeve roke, ovite z zlomljeno lipovo vejico. Dne 16. avgusta je minilo že 25 let od one noči, ko je Avgust. Jenko tudi s svojo srčno krvjo potrdil in podpisal svoj program: "Dokler ne bomo spoznali, da je svoboda tem več Arredna, čim več krvi je bilo prelite zanjo, in da brez velike in radovoljne žrtve sploh ni svobode, dotlej ne bomo se greli zanjo. Prero-diti se moramo do dna, naša srca in naše duše mora prepojiti divji upor, ki nas bo vodil v borbo maščevanja, in iz te borbe bo vzklila resnična svoboda, ki bo nas vredna in ki bomo mi nje vredni." Tako je zapisal Avgust Jenko-Nare Sanov v "Preporodu" 1. junija 1913 in že čez leto dni potrdil svojo idejo z žrtvovanjem samega sebe.
Jeseni 1912 je prišel kot 18letni abiturient ljubljanske gimnazije na
to:
30I
30I
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
J izdeluje moderne obleke po
zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES o
U. T. 41 - 9718 =JQK. —loaoi—-—
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Ušaj
o
o
(I
OBLO
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADAU
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem.
G ARMENDIA 4 9 47 Buenos Aires La Paternal
Dunaj. V Ljubljani so "kladivarji" že zanetili revolucionarni jugoslovenski pokret med srednješolsko mladino. Na Dunaju je zanesel Jenko ta pokret tudi med akademsko o-mladino. Dne 24. oktobra 1912 je izrekel kot novinec v tedanjem slovenskem akademskem društvu "Sloveniji" tele preroške besede: "Še ta generacija bo priča usode slovenskega naroda, ki si more iskati le v ju-goslovanstvu pozitivni odgovor na svoj biti ali ne biti; zaradi tega se bo naslanjalo vse delo v "Slovenijo" stopajočih prvoletnikov na jugoslovansko misel in v njej iskalo rešitve." To je bilo v prvih dneh po izbruhu balkanske vojne. Takrat še nihče ni slutil takšnega razpleta v svetovno vojno, kakršna je izbruhnila dve leti potem. In vendar je bistrovidni Avgust Jenko jasno napovedal svoji generaciji, kaj jo čaka. Vera v pravično stvar svojega naroda in slutnja, da se bliža odločilna -ura, vse to je gnalo mladega kladi-varja Jenka s strastno odločnostjo in naglico, da je vezal Ljubljano z Zagrebom in Beogradom v zvezo s Prago in Moskvo. To so bili odločilni trenutki v zgodovinskih dogodkih. Kdo je vedel, ali bo samo še eno leto, ali morda dve, ali se premakne čas nasproti tisočletnemu suženjstvu ! Morda pa že jutri!
V letu 1912-13 je med slovensko dijaško mladino zoral ledino pokre-ta do prve faze razvoja "Preporod". Ta leta .je Jenko z Zalarjem, Troš-tom Rudetom in tovariši razpredel pokret na ves jug in izdal dva zvezka znamenitega "Glasa juga". Skoro za tem je oznanil Vidov dan 1914 usodno uro odločitve. Avgust Jenko je hitel z Dunaja preko Zagreba in Zemuna v Beograd in mesec dni nato je stal kot preprost vojak dobrovoljec v prvi odločilni bitki pod Cerom. Bila sta izmed Slovencev takrat. skoraj sama s tovarišem Vladi-slavom Fabjančičem. Drugi so bili razkropljeni drugod. Bila sta v 4. četi 2. bataljona v II. prekobrojnem polku kombinirane divizije pod Cerom.
Tisto noč od 16. na 17. avgusta 1914 je padel daleč od vseh, v srcu z mislijo na vse, za katere se je boril. Za vse Jugoslovane. Velik v dejanju, tih v žrtvovanju. Spomin nanj ostane mogočen kakor na junaka, ki mu ni enakega.
Na Ceru je spomenik. Dva tisoč junakov spi pod njim in nad grobovi se vije senca bližnjih dni. To ni čas za besede. Ta vihar jih razprši kakor prah z razvalin, ako ni v srcu misli in vere, s kakršno je šel tisto noč mladi kladivar Jenko v boj na Cer.
Zaradi svetega spomina na plemenito žrtev se je 16. avgusta tiho zbralo odposlanstvo Preporodovcev in dobrovoljcev pred Jenkovo rojstno hišo na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Spominsko ploščo so mu o-krasili z vencem in jugoslovansko trobojnico. Dobrovoljec kladivar Bajko Paulin je s spominskim nagovorom o pokojniku počastil spomin in se poklonil raanom velikega junaka Avgusta Jenka:
"Tovariši! Nocojšnjo noč pred 25 leti je padel v bitki pod Cerom naš veliki vodja Avgust Jenko. Komaj je zastavil pero, da je pisal kremeni-te misli za revolucionarno ideologijo predvojnega "Preporoda", je že odhitel ob napovedani uri v prvo vrsto borcev s puško. Zdaj gleda od onstran groba v naš čas, ki je zopet
Dr. Džafer Kulenovič, minister za rude in gozdove
nabrušen ostro do konice, in vprašuje: "O bratje, kako je v vas? So li vaše njive zorane?" — In mi? Po tvojih stopinjah so hodili stotisoči in hodijo še in bodo hodili do konca. Še se oznanja Tvoja vera, prepričanje raste lu še bolj, odkar prihaja spoznanje novih stotisočev, ki prihajajo za Teboj in za Tvojimi mrtvimi tovariši in hočejo obvarovati tisto, za kar si se žrtvoval Ti. Ne bo zaman Tvoja srčna kri. Spomin na Tvojo junaško smrt bo budil mlade rodove v pokolenja vseh Jugoslovanov. V hvaležnosti se Ti klanjamo ne le mi, zbrani tu v tišini, marveč vsi, ki jih je prerodila TVoja kri, žrtvovani' za svobodo nas . vseh. Slava Tvojemu spominu!"
Tiho si odšel od nas, v tišini se Ti klanjamo, da ne razžali Tvojega spomina šum današnjih vihravih dni.
In.
Za kratek cas
PREVEČ PRIDNI ZET
"Ne kapljice ne pokusim", pravi snubec.
"0!". odvrne oče njegove izvo-ljenke.
"Tudi ne kadim!"
"Hm."
"Ne kvartam!"
"Lej, lej!"
"Solidno živim ir zvečer ne grem nikamor."
"Tudi to!"
"Ali mi daste hčer za ženo?"
"Ne!"
"Zakaj ne?"
"Zato, ker nočem, da bi mi moja žena zmeraj dajala vas za zgled!"
VESTNO
Katehet v šoli: "Vaša dolžnost je, da vsak teden vsaj enega človeka osrečite! No, Tonček, ali si to storil?"
Tonček — ponosno: "Sem, go'spod katehet'"
Katehet: "Lepo* Kaj si pa storil?"
Tonček: "Pri teti sem bil, in je bila vsa srečna, ko sem šel spet domov."
LUKNJA V ŽEPU
Deček: "Mama, jaz imam pa nekaj v žepu, ki ne pade ven, čeprav ga narobe obrnem." Mama: "Kaj pa?" Deček: "Luknjo!"
iT ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika
$	zatecite se k
I	Dr. A. G ODE L
i AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, 1 ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
i	krvne in kožne bolezni
$	ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
H ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Š perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
1	ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO calle cangallo 1542
sesíbc, m^jenacu^iaia
I
I
I
I
■
Nemška obrambna črta "Siegfried"
V	zadnjem času poročajo naši m tuji časniki zelo pogosto o novi nemški obrambni liniji, ki naj bi bila nekakšna protiutež francoski Magino-tovi črti. Francozom se je posrečilo izviti iz teme marsikatero skrivnost teh nemških utrdb in celo fotografirati nekatere podrobnosti.
Načrt za orjaško obrambno črto
V	aprilu 1936 dober mesec po vojaški zasedbi Porenja in koncu lo-karnske pogodbe, se je začel Hitler posvetovati z Góringom in vodstvom nemške armade, kako bi se najbolje utrdila nemška meja. Načrt je bil ogromen, fantastičen. Nemčija ima nad 5000 kilometrov meje na kopnem in ob morju. In dolge mesece je štab izdeloval načrt, kako bi se utrdile najbolj ranljive točke na nemški meji. Načrt je pokazal, da bo treba utrditi okoli 3000 kilometrov meje in da bo treba razdeliti te utrdbe v štiri oddelke:
1.	Severni del, ki obsega obrambo nemško-danske meje, od obale Severnega morja (Helgoland-Borkum) in potem po kopnem do Kiela.
2.	Vzodnji del, ki brani nemško-poljsko mejo na eni strani, na drugi pa mejo Vzhodne Pruske v smeri od severa proti jugu.
3.	Južno-vzhodni del, ki naj bi branil del stene češke meje med Rudnim gorovjem in Dunavom (brez šlezke in saške meje).
4.	Zapadni del, ki gre od Limbour-ga do Bodenskega jezera. Meja proti Avstriji v tem načrtu ni bila upoštevana, vsekako zaradi tega, ker je Nemčija računala s tem, da si jo bo v kratkem priključila. Do danes tudi še ni zavarovana nemška meja proti Italiji.
Fritz Todt, vodja utrdb
Ob koncu aprila 1936 so se začela na zapadu prva utrjevalna dela. V naslednjih 24 mesecih je bil tempo dela precej počasen. Do konca 1936 je bilo izdelanih 118 betonskih zaklonišč, do konca leta 1937. pa nadaljnjih 500. Toda 28. maja 1938 je Hitler, ki je vedel, da bo to leto za Nemčijo odločilno, ukazal, da je treba kar najhitreje utrditi vso zapad-no mejo. In res se jé začelo delo z mrzlično naglico. Doktor Fritz Todt, ustvaritelj velikih nemških avtomobilskih cest, je bil imenovan za nekakšnega utrjevalnega vodjo z naslovom "glavni komisar za zgradbe". Uradno imajo utrdbe, ki jih Francozi imenujejo "Siegfriedovo linijo", Nemci pa "zapadni zid' ime "Todtova črta". Majhna besedna igra z besedo Tod — smrt... M
Lani 12. septembra, tik pred začetkom češke drame, je Hitler prvič izpregovoril nekaj besed o svojem delu za utrjevanje Nemčije. Povedal je, da bo "zapadni zid" 50 do 60 kilometrov širok in da bo imel tri obrambne črte. 362.000 delavcev, 100.000 mož delovne službe, vsi bataljoni ženijskih čet in cele divizije pešcev, da dovršujejo te utrdbe. Železnice prevozijo vsak dan 6000 do 8000 vagonov gradiva iz vse Nemčije na mejo. Samo cementa se porabi vsak dan 100.000 ton in vseh utrdb bo v celoti 17.000.
Te besede so bile izrečene tako, kakor bi bila na zapadni meji že zgrajena nepremagljiva črta. Toda te besede so mogle — po francoski sodbi — preslepiti le ljudi, ki niso poznali dejanskega stanja. Francoska in angleška obveščevalna služba sta baje dognali, da vse to ni bilo res. V septembru dela še davno niso bila končana in precejšen del utrdb je bil zgrajen prehitro, tako da njih kakovost ni bila tako dobra, kakor je za vojno potrebno. Velike množice ljudi, ki so delale, so imele slabo Rtreho in prehrano. Ceste in železnice so bile polne gradiva in pogosto so nastajale zmešnjave, nered, ki je onemogočil redno nadaljevanje dela. Če bi bila takrat nastala vojna na francosko-nemški meji, "zapadni zid" ne bi bil zadržal navala.
Nemški voditelji so to vedeli. Za-íadi tega je takrat prišlo do mona-kovskega sporazuma. Če bi bila za-
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
padna meja v septembru dovolj utrjena, bi bila Češka že takrat postala nemški protektorat.
Tisti, ki je lani v oktobru in novembru hodil po ozemlju okoli reke Saare in Sure, je moral biti kaj presenečen. Ob cestah in po dolinah je videl samo lesene pregraje, ki so zelo skrbno skrivale vse, kar se je za njimi dogajalo. Od daleč se je slišalo samo ropotanje strojev in ljudi. Malokdo je mogel priti za te pregraje in tam je videl mrzlično delo nemških utrjevalcev. Dinamit je razbijal skale in snopi prsti in kamenja so kakor gejziri bruhali pod nebo. V jame, ki so nastale, so potem postavili kovinsko ogrodje, ki so ga pokrili z betonom. Delavci so se menjavali podnevi in ponoči. S prekopi so predirali hribe, da so vezali utrdbe med seboj. Ponoči so ogromni žarometi osvetljevali kraje, kjer so delali. Vsak dan so prihajale nove skupine ljudi. Tiste, ki so odslužili vojaščino, so pošiljali zidat utrdbe, Do konca novembra so delali čedalje hitreje. Vse več in več delav-. cev je prihajalo v pokrajino, ki jo je bilo treba utrditi. V decembru pa je začel tempo upadati. Čeprav dela še davno niso bila dovršena, so vendar začeli pošiljati ljudi v zaledje, marsikje so nehali ponoči delati in število vagonov z gradivom je padlo na 3000 vsak dan.
Neki francoski novinar, ki je v tistih časih hodil po teh krajih, je poskušal dognati, kaj je vzrok temu ■ponehavanju. Čeprav so bili delavci pri utrdbah zelo skrbno nadzorovani, se mu je vendar posrečilo marsikaj zvedeti. Delavci, ki so bili zaposleni, so morali delati do onemoglosti, plačani pa so bili zelo slabo. Tudi hrana ni bila dobra. Vrstile so 'se stavka za stavko, dosti ljudi je šlo v taborišča, mnogi še kam drugam. Dela so počasneje napredovala iz dveh vzrokov. Najprej je nastalo pomanjkanje delavcev — specialistov za oboroževalno industrijo. Doktor Todt je moral poslati v tovarne večji del svojih kvalificiranih delavcev in tako je ostal skoraj brez Vijih-. Še pomembnejši in tehtnejši pa je bil drugi vzrok: nastalo je pomanjkanje gradbenega materiala, pa tudi prevoznih sredstev, ki so bila potrebna drugje.
To popuščanje pri delu so prikrili s številnimi dopusti. Za božič so napravila oblastva bilanco dela zadnjih mesecev. V Pirmasensu so se dr. Ley, vodja delovne fronte, generalni major Speich, nadzornik utrjevalnih del na zapadu, in sam Todt zahvalili ljudem: "Delati ste morali po 10, 12, 15 ur in celo več na dan in to, kar bi drugi napravili v petih letih smo mi dovršili v petih mesecih." Zapadni zid je še zmerom samo zasnovana nepredirljiva stena in še dandanes baje ni dovršen.
Kako je zid zgrajen
V februarju je isti francoski novinar spet prišel pogledat "Siegfriedovo črto". Odkril je marsikaj, česar tuji glavni štabi še niso vedeli:
1.	Prva črta del se začenja malo južno od Rena na nizozemski meji. Nadaljuje se povprečno 13 kilometrov od nizozemske in belgijske meje ob rekah Our, Sure in Moselle. Pri Luksemburški se nekoliko odmakne od meje, teče za bregovi Saare, doseže francosko mejo pri Volklinge-nu, napravi ovinek do Rena in sledi bregovom te reke prav do Kostnice ob Bodenskem jezeru. Pred to prvo črto je mreža ovir in protitankovskih linij. Ves sistem je iz cele vrste med seboj povezanih, utrjenih betonskih zaklonišč, ki so spretno zakrita in zvezana drugo z drugim po podzemeljskih rovih. Za klonišča i-majo svoja skladišča vode, hrane in municije, tako da niso drugo od drugega odvisna.
2.	Drugo vrsto tvori dosti močnejša črta podzemeljskih utrdb, ki je oddaljena od sprednje črte 10 do 30 kilometrov. Utrdbe so v večjih raz-
Francozi in Spanci
Dva naroda, ki se ujemata samo v dveh rečeh: v rojstvu in smrti
V stari, danes že pozabljeni nemški knjigi iz leta 1784 nahajamo sledečo karakteristiko Francozov in Špancev:
Francoz je večinoma vesel, gibčen, Španec počasen, l-esen, slabe volje. Francoz zgovoren, Španec molčeč, Francoz vpije in dela hrup, Španec je tih, Francoz ne pozna ceremonij, Španec pa, Francoz je prijazen, Španec neprijazen, Francoz je radodaren, Španec natančen, Francoz lahkomiseln, Španec globokoumen, Fran coz stalen, Španec nestalen. Francoz teka po svetu , Španec ostaja doma. Francoz uporablja silo, Španec loka-vost, Francoz dela z roko, Španec z
daljah kakor v prvi črti in se opirajo na prirodne zapreke. Vsaka izmed njih ima določeno ozemlje, ki ga mora braniti. Ta velika gmota u-trdb je v gorati pokrajini Hunsriick, drugi pa pri Kaisersstuhlu.
3.	Črta za protiletalsko obrambo, ki je široka 10 do 20 kilometrov, njeno območje pa je časih široko do 50 kilometrov.
4.	Naposled pa obstoji nedvomno še četrta črta utrdb za Renom med Mainzom in Mannheimom.
Siegfriedovo črto sedaj francosko težko topništvo silno obstreljuje ter se govori, da je ena utrdba že razbita.
Otroci docksudske šole na jugoslovanskem trgov, parniku "Izgled"
glavo, Francoz se hitro razjezi in hitro pomiri, Španec kuha jezo in je grozovit, Francoz je redkokdaj ljubosumen, Španec pa neprestano, Francoz je velik Španec majhen. Francoz ima dolge lase, Španec kratke. Francoz mnogo sne, Španec jej malo, Francoz dodaja vodo vinu, Španec vino vodi, Francoz je dober jahač, Španec dober pešec, Francoz ljubi konje, Španec osle, Francoz poljublja drugim roko, Španec samemu sebi, Francoz spreminja svoje mode, Španec ostaja pri svojih plaščih in naočnikih, Francoz proda
najprvo meč, Španec prav na koncu. Francoz proda nazadnje srajco, Španec najprvo. Francoz je poet, Španec poete sovraži. Francoz piše majhne knjige, Španec foliante, Fran coz mnogo začenja in malo dovršu-je, Španec začenja malo in dovršuje mnogo, Francoz se odloči hitro za poroko, Španec pa kasno ali nikoli-Skratka, pravi avtor je karakteristika, o obeh narodih lahko rečemo, da nimata skoraj ničesar drugega skupnega nego to, da prihajata na isti način umirata.
H

ŽGANJE
uw KAKOVOST il. JN III. VRSTE MOČNOSTI 39 IN 48"
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI
PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA
SLIVOVICA
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE
PELINKOVEC
PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA
TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH
PIJAČ
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Polenta za
Bilo je nekoč in nekje. Bolj natančno nočem določiti. Bilo je, ko smo večerjali polento, saj je to vendar čisto poštena jed in Bog, da je ne ')i nikoli nikomur manjkalo. Prav hvaležen sem bil zanjo.
Kdo bi si mislil, da iz tiste polente lahko nastane taka — klobasa. ..
Ti prokleti far! Kaj misli, da mu bom dal pohane piške na mizo, tako je stresel žolč Jelič, ko so ga dražili radi tiste polente. Seveda so ga dražili samo za to, ker se je Jelič rad jezil in je šla potem seveda polenta na — moj račun: da sem ga pripravil v špot. Pa ne zato, ker sem polento jedel, ampak zato, ker sem od nje pisal..i..
Jaz sem pa mislil, da sem Jeliča pohvalil kot skromnega človeka in delavnega ob enem, ki se razume na stvari, katerih jaz pri vseh šolah ne znam: da zna po-lento napraviti. Saj bi tudi mene ne bilo sram, znati kaj tega in sem uverjen, da če bi nekje zidar ali kovač ali karkoli, in bi si moral sam delati jed, da bi se tudi potrudil in naučil, kako se naredi dobra polenta....
Bodi tako ali drugače. Zamera je bila. Pa še kakšna, češ da bodo doma brali, da polento je... Ne vem, če ni morda sam domov pisal, da živi v gradu in da je velik gospod, ki ima dva kuharja: enega za delavnike, drugega pa za nedelje?... Gotova stvar je, da je bil) Jelič močno jezen in je bila sama sreča, da se nisva tako kmalu srečala, sicer kdo ve, če mi ne bi katero zagodel. Sedaj je pa že dobro in upam, da on spet mirno polento kuha in je.
Naučil sem se pa iz tega tudi jaz nekaj: namreč zakaj je naročeno po božji besedi: ne sodite, da ne boste sojeni in ne pogubljajte, da ne boste pogubljeni.
Saj se mi je že ponovno primerilo, da so kake moje dopise razlagali napačno. Da so iskali v njih kake zbadljive osti, katere jaz nikoli nisem notri postavil.... nekako tako kot je s tistim, ki se v drevo zaleti, ki stoji ob cesti, zasajeno tamkaj za očras, ne pa zato, da bi komn napoto delalo.
Da, ne sodite, da ne boste sojeni1
večerjo.,.
Oni dan sem bil pri Škrjančevih.
Kako so pa pri Ščinkovčevih, ali ste bili kaj pri njih?
Ne vem nič. Se nič ne vidimo. Oni ne pridejo k nam, mi pa ne k njim, je odgovorila Škrjanka.
Saj sem si nekaj podobnega že sam mislil. Ti ljudje so res čudni. Vsaki stvari znajo podtikati postranske namene. Jaz sem pa po drugi strani vedel, da je ves ta zapletek od onega dne, ko je imela Škrjanka god. Ščinkovčevi so imeli v hiši bolezen in še druge neprilike in talco nihče ni mogel iti "vezovat" Škrjan-ke. Ob takih prilikah, kadar je posla z zdravniki, se pa na godove raznih tet in sosed kaj lahko pozabi. Niti na telefon se niso domislili. Pri Škr-jančevih je pa bila polna miza vsa-kojake dobrote, pa Ščinkovci niso prišli v vas.
"Nalašč nočejo. Prezirajo nas. Pa še mi k njim ne bomo šli", tako so se rotili Škrjanci uad Ščinkovci in zamera je ostala.
Ščinkovci so se pa čudili, zakaj ni nobenega glasu od Škrjanca, pa so rekli: nekaj jezni so na nas, pa nič ne vemo zakaj... ko pa v nobeni pratiki ni zapisano, kateri dan ima god Marička Škrjanec, rojena Kos. Le kdaj so imeli vzrok, da so se tako ujezili.
Stric Tone je pa take reči drugače reševal. "Noben osel ni tako neumen, da bo imel oblance za deteljo, če mu nadene j o zelene naočnike", tako je menil. Ljudje so pa res nespametni, da sami sebi verjamejo, da je ravno tako res, kot se jim na prvi vtis zdi o kaki stvari.
"Taka je tudi s tisto polento. Saj sem jaz tudi bral, kaj je bilo napisano", je nadaljeval Tone. Vse je bilo le v čast tistemu Jeliču ali kako mu je že ime, ker so ga vsi morali za boljšega imeti, kot v resnici je, ko so tisto brali, kako je kuhal polento. Zares ne razumem, kako se je mogel spodtakniti ob polenti, ki vendar ni tako strašno trda, da bi zdravemu v želodcu obležala. Prav uverjen sem, da Jelič sam ni niti bral tistega, kar je bilo o njegovi polenti napisano, pa se je tako po neumnosti razburjal, ker so ga drugi nalašč dražili. Prav taka je tudi s
Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPEE dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 158
Šampanjec in druga izvrstna fran-«oska vina so tekla v potokih, gostom pa so stregle lepe Georgijanke, najlepše žene na svetu.
Med grmičevjem pa tudi med drevjem so bile skrite najrazličnejše godbe, — tu je bilo majhnih ruskih čkrčem, v katerih ¡je odmevala ba-lalajka, povsod so plesali, se veselili in zabavali.
Za to beneško noč je carica Katarina razposlala več kakor tri tisoč vabil.
Od vseh strani velike Rusije so prihiteli plemiči, da bi prisostvovali tej svečanosti. Carica je tokrat napravila izjemo in povabila najbogatejše meščane Petrograda.
Kamorkoli se je človek ozrl, je zagledal bogastvo in razkošje, vesele ljudi, prekrasne obleke, — zares, zdelo se je marsikomu, da je to Rusija srečna, da je vsakdo, pa tudi najsiromašnejši državljan srečen in zadovoljen.
Katarina se je ljubeznjivo pogovarjala s svojimi gosti.
Nocoj je bila lepša kakor kadarkoli prej, — njena obleka je bila čarobna, njeno prekrasno telo je prišlo popolnoma do izraza.
Nihče ni slutil tega, kar se je odigravalo v njeni notranjosti. Nihče ni slutil, da besni v njenih prsih vihar, da se namesto krvi pretaka po njenih žilah ogenj, — pod krinko dostojanstvenega miru in prijazuim smehljajem ni mogel nihče ničesari opaziti.
Z očmi pa je iskala, — iskala je nekoga, ki ga med tisoči drugih ni mogla najti.
Pa ne da bi že odšel? l\aj pa če je zaslutil razočaranje, ki mu je bilo pripravljeno za nocoj?
Kje je bil Potemkin?
Carica je vprašala že marsikate-rega izmed svojih zanesljivih ljudi, če je videl kje mladega kneza, toda nihče ji ni mogel odgovoriti na to
vprašanje.
Zašepetala je Platonu Subovu, naj gre v vrtni paviljon in naj se prepriča, če se Potemkin še nahaja tam.
Platon se je hitro vrnil in javil carici, da v paviljonu ni bilo nikogar več.
Carica se zdrzne.
Mar je Potemkin že pobegnil z E-lizabeto?
Ni mnogo manjkalo, da ni zavpi-la od bolesti, — še vedno ni verjela, da bi mogel napočiti čas, ko ga bo izgubila.
Ha, že gre — počasi je prihajal po razsvetljenem drevoredu.
Katarina se je ravno v tem trenutku nahajala pred nekim šotorom, v katerem ;/e neka dvorna dama prodajala vsakovrsten nakit, — nasloniti se je morala na šotor in se prijeti z roko, da ni padla, kajti komaj se je držala na nogah.
Kako je bil lep, — kako je bil ponosen in miren!
Ne, ta človek ni slutil, da stoji na vulkanu, — ni slutil, da je carici znana njegova tajnost.
Potemkin nocoj ni oblekel uniforme, — bil je oblečen v črni elegantni salonski obleki, — na prsih se anu je bleščal velik briljant, — Katarina ga je poznala, sama mu ga je darovala v spomin na neko noč ljubezni in sreče.
Carica je skoraj znorela.
Sovraštvom ljubezen sta se borila v njenih prsih.
Ta človek bo torej odslej živel v samotnem samostanu, — ta lepi, bledi, črnolasi mladenič bo moral odslej opravljati vsa najnižja dela, katera mu bodo preskrbeli menihi?
Kako bo vendar Potemkin mogel tako živeti?
Kako dolgo bo prenašal takšno življcftje?
Mar ima pravico tako kruto kaznovati človeka, v čigar narócju je tako mnogokrat ležala in katerega je skoraj zadušila s svojimi žareči-mi poljubi?
-— Da, imam to pravico, — si je mislila Katarina, — ta človek me je prevaral, — igral se je z menoj!
tistimi zamerami radi Škrjanke.....;
Saj veste, da intrige niso začele s tisto hudičevo babo, ki je bila kriva, da so Krstniku glavo odrezali, pa se tudi z Gobezdačevo Mico ne bodo končale. Za pametne ljudi pa ni nikoli nobenih zamer, ker se raje prijateljsko pomenijo in se tako izkaže, da je bilo le kako nesporazumljenje, ali pa so se vmešavali kaki spletkarji, ki jih nikjer ne manjka in so vedno na delu, da napravijo zdražbo med pametniti in dobrimi ljudmi, če so tako neprevidni, da nasedejo njihovim mahinacijam.
S:
Kolikokrat se mi je že zgodilo, da sem zvedel takole ali podobno: Tudi tamle so Slovenci, toda ne govorimo. Nismo si z grda, toda z lepo tudi ne. Oni nimajo nič z nami, mi pa z njimi tudi nič.
Ne rečem, da je včasih tako ravnanje na mestu, zakaj tudi takih ljudi je na svetu, s katerimi je človek v miru le, če se jih nič ne pritakne. Toda največkrat je pa ravno kaka intriga, ki je prišla vmes in je dobre prijatelje razdvojila. Tako lepo nam naroča Sveto pismo: "v ljubezni prenašajte drug drugega, odpuščajte in vam bo odpuščeno, s tako mero s katero merite vam bo odmerjeno...", tako boste dopolnili postavo Kristusovo"
Ko bi v vseh ljudeh bila iskrena želja, da se vsi zapletki razjasnijo na prijateljski način, bi marsikatero nesoglasje skopnelo, kot zgine sneg v sončni toploti.
*
—t------—--
Šepetal mi je sladke besede ljubezni, prisegal mi je večno zvestobo, — medtem pa, ko je objemal mene, je sanjal o tisti Elizabeti, ko pa so goreli moji poljubi na njegovih ustnicah, je mislil, da ga poljublja ona, ko pa je...
Oh, on mora pasti, — mora!
Potemkin je stopal bolj počasi, povesil je oči, dolge in temne trepalnice pa so mu zasenčile pogled.
Sedaj je stopil h Katarini.
Katarina mu ponudi roko. Potemkin prinese njene prste k svojim ustnicam, dvigne trepalnice in pogleda carico.
Katarina krikne pridušeno.
Potemkin ni bil več enooki pohabljenec, — nihče bi ne mogel več opaziti, da mu je Orlov uničil oko, — v prazni očesni duplini se je nahajalo umetno oko, katerega mu je napravil tisti laži-zdravnik Betalesi, tisti mladi francoski zdravnik.
Doktor Betalesi?
— Ta doktor Betalesi ni bil nihče drugi, kakor tista Elizabeta, katera ji je ukradla Potemkinovo ljubezen, tista spretna komedijantka, kateri se je posrečilo vtihotapiti se v Po-temkonovo bližino in ga očarati s svojimi dražestmi.
Naj se je zgodilo kakorkoli, carica Katarina je bila presenečena, ko je videla Potemkinovo stekleno oko, ki je bilo tako izborno izdelano, zvest posnetek narave, bilo je tako podobno zdravemu očesu, da bi nikdar nihče ne opazil, da je to umetno oko.
Sedaj je bila Potemkinova lepota zopet popolna, ni ga pačila črna obveza na očesu.
Imel je zopet oboje oči, — in carici Katarini se je zdelo, da se mu bleščita kakor nekoč.
Toda plamen v njegovih očeh ni več gorel zanjo, ni gorel za Katarino, temveč za neko drugo ženo.,..
Katarina je začutila, da bo iz boja, ki je besnel v njeni duši, izšlo sovraštvo kot zmagovalec, ljubezen je vedno bolj slabela, kakor lučka, ki ugasuje.
—Čestitam, knez Potemkin! —
Takole sem razmišljal oni dan, ko mi je prišla na ušesa ona zgodba o polenti. Na tak prijateljski način bomo poskusili tudi tisto zgodbo izravnati. ....
Na mojem nadaljnem potu po "Žabji vasi" sem hotel poiskati tudi neke stare znance.
Začuden sem obstal na ulici.
Kje pa je hiša? V zemljo se menda ni vdrla, ker je vse lepo gladko in ni sledu kakega propada.
Povprašal sem pri sosedu: "Kaj se je zgodilo?"
Hišo so peljali proč. Vidite jol Tamle je, ono visoko.!
Hm. čudna dežela. Kar cela hiša se seli.
Kmalu sem stal pred hišo. Ne, moram se popraviti: pod hišo sem stal. Kakor vranje gnezdo je čepela visoko gori nekje na stebrih iz bencinovih sodov. Zares izvirna ideja kaj ? Najprej je bilo prvo nadstropje, pritličje bo prišlo pa pozneje, tako je modro uganil lastnik, ki je veselo igral na harmoniko.
Kajži, kajžica res ni velika, pa sem, pa sem fantič kot se
[šika....
Kar po lestvi sem splezal gori in so se še bolj začudili poznemu gostu.
No, ti fantje imajo bolj pametne v glavi, kot pa misliti na neumne zamere in podtikati nedolžnim sosedom kake skrite namene. Saj je bil dan dosti dolg in tudi dosti težak! Kaj bi si človek sedaj belil glavo! Malo po malo bo že izpodrastla hiša, da bo "gorenja" hiša dobila tudi "dolenjo" in namesto lestve bolj
vzklikne carica in ponudi mlademu knezu obe roki. — Oh, kako sem srečna, da vas zopet lahko vidim brez črne obveze! Priznati vam moram knez Potemkin, da je doktor Betalesi napravil pravcati čudež, — to je pravo mojstrsko delo! Kako izvrstno umetno oko! Kako je zadel izraz, — sedaj ste zopet moj stari, nekdanji Aleksander Potemkin.
—	Sem, carica, — odvrne knez, se prikloni in poljubi caričino roko. — Sedaj sem nekdanji Aleksander Potemkin ne samo po svoji vnanjosti, ki ni tolike vanosti, temveč tudi po svoji duši, ljubim in spoštujem svojo veliko carico, za katero bi brez pomišljanja žrtvoval takoj tudi svoje drugo oko.
—	Kako laže! — si je mislila Katarina.
—	Gorje mi, — si je mislil Potemkin, — da moram lagati! Toda hvala Bogu, to je zadnji večer, — čez nekaj ur mi ne bo treba več govoriti, česar mi srce ne bo narekovalo! — Osvobodil se bom vseh spon, pripadal bom edino svoji zvesti ljubljeni Elizabeti ¡Govoril bom, besede pa mi bodo kipele iz duše! To bo sreča!
—	Dajte mi svojo roko, knez Potemkin, — reče Katarina. — Šla bova malo po parku, ker je moja srčna želja, — Katarina pristavi čisto tiho,
—	da bi te moji dvorjaniki in gostje videli in da bi se po vsej Rusiji razširila vest: Potemkin je zopet popolnoma zdrav!
—	lije pa tiči vendar umetnik, ki ti je vrnil oko? — vpraša Katarina.
—	Kje je doktor Betalesi? Rada bi počastila tega francoskega zdravnika, ki je zares pravcati umetnik.
—	Z doktorjem Betalesijem sva odšla skupaj iz vrtne hišice, v gneči pa sem ga izgubil.
—	Poiščiva ga, — reče Katarina in skrije svojo hudobnost s prijaznim smehljajem. Rada bi ju bila videla skupaj, da bi opazovala", kako bosta glumila svoje vloge.
Potemkin ponudi carici roko.
Stisnila se je k njemu. — ni hotela, da bi kaj opazil.
t— Poglejva, kaj delajo v šotorih,
udobne stopnice.
Saj bo kmalu: "kajžica na štuka dva".
Da, tako je v Ameriki.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
15. okt. Maša na Paternalu za Frančiško Roječ. Pel bo moški zbor.
Molitve na Paternalu.
22. okt. Maša na Avellanedi za Šteiana Drravec.
Na Novo Pompejo nikar ne pozabite. 29. okt. popoldne se bomo tamkaj videli. Ob tisti priliki boste lahko kupili tudi vozne listke za Lujan.
Romanje v Lujan se vrši 19. nov. Preskrbite si pravočasno vozne listke. Cena je sledeča: polni vozni list za tja in nazaj $ 2.—; za mladino od 14 do 18 let $ 1.—; za otroke do 14 leta $ 0.50.
Izrabite lepo priliko, ki se ne bo tako kmalu spet povrnila, da poro-mamo skupno.
Naš posebni vlak odhaja iz Plaza Once iz glavnega kolodvora ob 7 uri 40 minut iir se ustavi v Floresu in Liniersu.
Če bi kdo želel, da se krsti kak otrok ob tisti priliki, naj se oglasi pravočasno.
Janez Hladnik
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
FOTOGRAFIJA!
"LA MODERNA" S
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA" 1
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 I Telefon: 59-0522 - Bs. Aires 1
—	reče carica Katarina. — Moje dvorne dame imajo tako rade kneza Potemkina, da bodo vesele, če vas bodo videle. Poglejte, začniva kar tukaj, kjer prodaja kneginja Unicka igračke.
Carica stopi s Potemkinom v šotor, mlada kneginja Unicka, lepa plavolaska pa se ponižno priklone.
—	Kako gre kupčija, kneginja? vpraša carica. — Ali so vam moji gostje že pokupili igračke?
—	Čisto zadovoljna sem, Veličanstvo, — odvrne mlada kneginja. — Saj imam že polno skodelo zlata, ki sem ga dobila za igračke in ki bo invalidom dobro došel.
—	Mislim, da bi tudi midva morala storiti nekaj za invalide; knez Potemkin, rada bi vam kupila majhno igračko. Pravijo, da se dobri ljudje vedno radi prištevajo k otrokom, da se vedno radi igrajo,ali pa. — knez Potemkin, — ali pa se morda vi i-grate samo s srcem?
—	Veličanstvo, — odvrne knez Potemkin, — tudi jaz pripadam tistim otrokom, ki svojih igračk nikdar ne razbijejo, zato vračam tudi srce prav takšno, kakršnega sem sprejel.
Katarina se ugrizne v ustnico, — prav dobro je vedela, kakšno je bilo njeno srce takrat, ko ga je darovala Potemkinu.
—	Toda kneginja ne prodaja src,
—	vzklikne Katarina in se po sili nasmehne. — Poglejva, kaj bi lahko tukaj kupila.
Mlada, plavolasa kneginja pokaže carici lutke in ostale stvari — vse to je bilo ,samo po sebi umevno, prvovrstno izdelano. Kneginja je dobivala za te majhne predmete velikanske vsote.
Toda carica si je izbrala predmet, katerega ji kneginja ni pokazala. To je bil majhen bič, s kakršnim se igrajo otroci.
Poglejte, knez Potemkin, tole vam darujem, — reče Katarina med smehom in mu izroči bič.
Knez se globoko priklone.
—	Veličanstvo, — odvrne Potemkin, —r bil sem tako srečen, da sem z
SLOV
Kn
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Manica:
PREVARANA LISICA
Prekanjeni lisici je začelo kruliti po želodcu. Že dolgo ni imela v krempljih plena, ki bi se res izplačal. V vas podnevi ni upala, ponoči so bile pa putke skrabno zaprte. Zajčki in, drugi živi '' ocvirki" so pa potuh. njenko preveč dobro poznali in so že poskrbeli, da so se pravočasno izognili njenemu nenasitnemu žrelu.
"Tako ne gre več. Treba se bo po-služiti nove zvijače. Nisem zaman zvitorepka," je zamodrovala sestradana rjavka.
In res je kmalu prišla na predrzen domislek.
Na stezo, ki je bila od gozdnih živali najbolj obljudena, je legla kakor mrtva. Niti najmanjšega giba ni bilo opaziti na njej.
Kmalu jo je opazila jerebica. Spr. va jebila previdna. Toda ko je videla, da se lisica ne gane, je pri-skakljala bliže in zdajci je požrešna prekanjenka urno hlastnila po ubogi živalici in jo požrla.
Prav tako se jepotem še isti dan zgodilo z mladim zajčkom.
Sita in vsa zadovoljna nad svojim ! posrečenim trikom, je zlezla potuh- ¡ njenka zvečer v svoj brlog, da se odpočije in v miru prebavi obilno po. jedino.
Drugi dan spet leže na isto mesto in se napravi mrtvo. V pričakovanju dobrega plena se je že v duha oblizovala in skrivoma požirala sline.
Ali — vsak dan ni nedelja in palica na katero se opira hudobnež se zlomi prej ali slej. O tem se je morala kaj hitro prepričati lisica, ki si je predrzno domišljala, da je naj-modrejša med živalmi.
Ko je namreč zvitorepka iztegnjena in negibna ležala sredi steze, se je začela iz zraka počasi spuščati ogromna ptica ujeda gologlavi jastreb, ki je posebno požrešen na mrhovino.
Lisica, četudi se je kazala mrtvo, je vendar skrivoma škilila okrog sebe, kdaj pride kaj za njen želodec ali pa, če ji morda preti nevarnost.
Mladinski kotiček
Ni pa zrla v zrak in to je bilo zanjo usodno. Preden se je zavedla nevarnosti, jo je krvoločna ujeda že zgrabila s svojimi ostrimi kremplji ter jo odnesla na varen kraj. In tam je napravila z zvitorepko prav tako, kakor je ona prejšnji dan z jerebico in zajčkom.
Mirko Kunčič:
PRAVLJICA O VELIKANU
Živel na Gorenjskem je mož velikan ki gore je naše premikal kot pisane kamenčke deček drobán in smreke za trak si zatikal.
Po rusasti bradi je gamse lovil in česal jih s prsti na dlan je, medvede, volkove je z nohtom pobil, če trčil v goščavi je nanje.
Postlal si mehkó je kar postelje tri, kar postelje tri — tri doline: Kot, Krmo in Vrata. Vse dolge noči si klatil je zvezde z višine.
i
S kazalcem širokim je dregnil nekoč pod vznožje zelen" Planine: Peričnik privrel je na dan in deroč pognal se je s sive pečine.
In včasih se sklonil v Trento, pobral je s tal Zlatoróga, ko dete v naročju ga zibal je in milovál; žarkžene so bile mu svete.-
Ko prvi pastir si zavetje izbral je v senci Možaklje široke, skrbno in ljubó velikan varoval je čredo mu, dom in otroke.
Izklesal Triglavu vrhove je tri: dva prsta k prisegi pradedni: naš rod ne bo klonil do konca dni! Pné k soncu kot križ se vrh srednji.
L
V kraljestvu Triglava on sladko spi in pravljice zlate z njim spijo. A kadar bo sila, se spet prebudi — tako nam gozdovi bučijo...
MLADINA
Ej, mladina, zdrami se, zdaj je resen čas: dnevi dela in skrbi so prišli nad nas!
Za pravico in poštenje bili bomo boj, prenovljeno vso kulturo hočemo takoj.
Kar storili so pred nami, to ni vse za nas: zboljšati si hočemo vsaj bodoči čas.
Nič omahovanja in strahu nič več: v roke treba vzeti bo — uma svetli meč!
Jože Mihelič, Dobrava pri Kropi..
DOMOVINI
Oj, domovina, domači kraj, oj, domovina ti naš raj,
Ti vsakemu si sveta oj, domovina lepa!
Kdor tebe ne spoštuje ga Bog hudo kaznuje. Nikoli zabil Te nebom dokler na svetu živel bom!
Branko Štagljar.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
MATERINE SOLZE
Iz velikega zverinjaka je pobegnil velik lev in začel divjati po mestnih ulicah. Ljudje so prestrašeno bežali pred njim in se zapirali v hiše. Kmalu so bile prazne vse ulice.
Prav ta čas je neki deček pobegnil od doma. Ves zmeden je blodil po ulici in ni vedel kod in kam.
Ko je mati opazila, da sinka ni doma in ko je slišala, da po mestnih ulicah divja lev, jo je obšel grozen strah. Ni pomišljala niti za trenutek. Odhitela je v mesto. Prihitela je tja prav do tedaj, ko je lev pridrvel do-njenega sinka in ga zgrabil s šapami.
Mati je pritekla do leva, vrgla se je predenj na kolena in ga jokajoč prosila:
"Dobri lev, vrni mi otroka! Če si lačen, pojej mene, ker bi itak umrla, če bi mi otroka raztrgal."
Lev je videl materine solze in je nekaj časa neodločno stal pred njo. Potem pa se je obrnil in zdirjal dalje.
Tako, glejte, prijatelji mladi, morejo materine solze ganiti celo leva.
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ü1. Calderón 3098
Villa Devoto
železnim bičem uničil že marsikaterega vašega sovražnika, če pa bi se na mejah vaše države pojavil kedaj drugi Pugačev, vam zagotavljam, da bo čutil moj bič.
— Spretno me je zavrnil, — pomisli Katarina, — spominja me na hvaležnost, katero sem mu dolžna.
Katarina ga prime za roko in gre z njim dalje.
Po velikem prostoru se je razširila vest, da hodi carica od šotora do šotora in dvorjaniki so seveda udr-li takoj za njo.
Katarina in Potemkin sta šla mimo nekaterih šotorov, v katerih so lepe aristokratinje prodajale svoje blago ,naenkrat pa sta se ustavila pred nekim šotorom, kjer so prodajali male stvari, kakor križce, moli-tvenike, svetinjice i. t. d.
—Pojdiva, knez Potemkin, — reče carica, — v tem svetem šotoru vam bom nekaj kupila.
Potemkin je stopil za njo, Katarina pa je izbrala enostaven lesen križ, o katerem je dvorna dama trdila, da ga je še pred kratkim nosil neki pobožni menih, križ je visel na čisto navadni vrvici.
—	To je za vas, moj dragi knez Potemkin, — reče carica — Katarina. — upam, da se boste premnogo-krat spomnili name, ko boste opazovali ta križec.
—	Katarina, ti mi daješ vrv? — .ji zašepeče Aleksander Potemkin. — Pripoedujejo, da so dajali turški sultani svojim vezirjem svilene vrvice, če so se jih naveličali, vezirji pa so vedeli, da se morajo obesiti. Ali velja ta vrv tudi zame?
Katarina je vztrepetala. Čeprav je sovražila Potemkina, če prav je sklenila in vse pripravila, da ga bo poslala v arhangelsko gu-bernijo, kjer bo živel kot menih, se ji je kljub temu srce krčilo ob misli, da bi Potemkina zadela kakšna nesreča, da bi bil zanjo izgubljen.
Ne, Katarina se ni nikakor mogla sprijazniti z mislijo, da bi Potemkina za vedilo izgubila. Upala je, da se bo nekoč zopet vrnil k njej in jo
zopet ljubil.
Če mu bodo vzeli Elizabeto in če bo preživel leto dni v samotnem samostanu, če bo moral delati najtežja dela, — je biila Katarina prepričana, da bo z njim zopet lahko delala, kar bo hotela.
Katarina je računala s tem, da bo potem Potemkin nehal ljubiti Elizabeto, da bo Elizabeto krivil radi tega, ker je moral živeti v toliki bedi. Zopet se bo spomnil na carico in žal mu bo, da jo je zapustil in jo zamenjal z deklico iz naroda.
To ji bi zopet vrnilo ljubimca, ona pa. ga bo sprejela z odprtimi rokami, — ljubila ga bo stokrat bolj kakor ga je ljubila doslej.
Potemkin je slutil, da Katarina nocoj nekaj namerava, videl je, da je bila drugačna kakor sicer, — radi tega je ostal neprenehoma pri njej.
Dvorjaniki so Potemkinu zavidali, ker so videli, da se Katarina nahaja neprenehoma samo v njegovi družbi.
Vest, da je Potemkin dobil umetno oko, se je z bliskovito naglico razširila po vseh prostorih. Gostje so se pogovarjali samo o njegovem očesu.
Vsakdo je hitel in si prizadeval, da bi videl Potemkinovo oko in ga natančno opazoval.
Zares, umetno oko je bilo izvrstno napravljeno, nihče ni videl razlike med pravim očesom in med umetnim.
Najbolj zadovoljen z beneško nočjo pa je bil grof Panin.
Paninu je bilo mnogo na tem, da bi ostal Aleksander Potemkin v cari-čini milosti, kajti Panin je vladal državi, dokler je bil Potemkin cari-čin miljenec.
Tedaj pa je med zbrano množico nastalo živahno pogovarjanje. Od ust do ust je šla vest:
Knez Orlov je pravkar prispel. Zbrana družba dvorjanikov in povabljenih plemičev ni niti slutila, da je carica Katarina povabila tudi kneza Orlova, kajti doslej je vladalo med njima nepremostljivo sovra-
štvo.
Od dneva, ko je Orlov izbil Potemkinu oko, ni smel več prihajati pa dvor. Carica ga ni niti enkrat povabila.
Sedaj pa se je zopet pojavil, prišel je ponosen in ohol, kakor vedno poprej, — prišel je v prekrasni uniformi ruskega admirala, ki mu je izvrstno pristojala.
Temnomoder plašč, okrašen z zlatimi laticami, bele hlače in z visokimi škornji, ki so mu segali do kolen, trioglat klobuk na temnih, sedaj že tu pa tam nekoliko sivih laseh, na prsih pa mu je bleščalo mnogo odlikovanj, poleg tega pa njegov bledi obraz, ki ga je obrobljala temna brada, njegove velike črne oči, odločne in umerjene kretnje — vse to je zbranim dvorjanikom jasno govorilo, da se je lev zopet prebudil in da se vrača na polje svojega delovanja.
Glejte, ostal sem stari lev, — jaz sem vam kralj!
Samo eden edini se je smehljal, ko je zagledal kneza Gregorja Orlova, — smehljal se je porogljivo in zadovoljno — človek, ki se je kakor senca tiho plazil med caričiniml gosti — to je bil Platon Subov.
— Pa je res silna skala ta-le Orlov! — si je mislil Platon Subov. — Škoda, da se že nahaja pod to skalo smodnik. Treba je le majhne iskre in ta skala se bo razletela na sto tisoč delcev.
Tam pa stoji lepi Potemkin, najlepše drevo v ruskem gozdu, — škoda, da je sekira že nabrušena in pripravljena, da bo že nocoj zamahnila in ga podrla!
Subov je premišljeval, kako bo izvršil vse caričine ukaze.
Pod mestnimi vrati v Petrogradu, skozi katera se bosta morala Potemkin in Elizabeta peljati, je ležalo v zasedi dvajset zanesljivih in izkušenih Subovih ljudi.
Tudi za njega samega je že stal osedlan hiter konj, ki ga bo kakor senco nosil za kočijo, v kateri se bosta peljala Aleksander Potemkin in
Elizabeta Voroncov.
Takrat pa, — takrat bo ujel begunca, čez nekaj tednov pa bo Potemkin nesrečnež in revež, lepa Elizabeta Voroncov pa bo umrla v vodni celici Petro-pavlovske trdnjave.
V trenutku, ko je Katarina opazila kneza Gregorja Orlova, je'prijela Potemkina za roko.
Njen glas je drhtel, ko mu je za-šepetala:
—	Dragi moj!
—	Kaj zahteva moja carica?
—	Sedaj moram izvršiti neljubo dolžnost, pozdraviti moram kneza Gregorja Orlova, kajti storil mi je veliko uslugo, — toda s teboj bi rada še nocoj govorila, — radi bi bila sama s teboj, s teboj, moj Aleksander na samem.
Potemkin vztrepeta.
O polnoči sta sklenila z Elizabeto, da se bosta sešla v parku, da bosta skupaj pobegnila, — če ga bo pa carica poklicala k sebi, kako mu bo mogoče izpolniti obljubo.
Toda Potemkin je sklenil, da ga to noč ne sme nobena stvar zadržati, — pod vsakim pogojem je hotel pobegniti s svojo ljubljeno. Bo že našel sredstva in pot, po kateri bo Katarino premotil.
Bilo mu je že vseeno, mislil je samo na svojo Elizabeto — mislil je na svojo srečo.
—	Sedaj je enajst, — zašepeče carica Ptemkinu, — pričakuj me deset minut pred polnočjo na obali jezera, stopila bova v gondolo in se malo vozila po jezeru.
Poklicala sem prave gondolierje iz Italije, ti ljudje ne razumejo niti besedice ruski, radi tega se. bova torej lahko nemoteno pogovarjala.
—	Čakal te bom, — odvrne Potemkin.
—	Sedaj pa pojdi, Orlov prihaja!
Potemkin se priklone, v trenutku
pa, ko je hotel oditi, je zaslišal za seboj:
—	Knez Potemkin, — ostanite še pol minute.
Carica in Potemkin sta obstala kakor prikovana, te besede je sprego-
voril s prosečim glasom knez Gregor Orlov.
Da, tako je govoril sovražnik in nasprotnik kneza Aleksandra Potemkina, človek, ki je šele pred nekaj meseci izbil Potemkinu s konico svojega meča oko, človek, ki je sto-tisočkrat javno izjavil, kako strašna sovraži Potemkina.
Orlov se prikloni pred carico.
—	Živela velika moja carica! —-vzkilcne knez Gregor Orlov. — Bog naj varuje Katarino Veliko in našo sveto Rusijo!
—	Moja carica me je počastila s povabilom, čeprav sem se šele sedaj s svoje važne poti, zadostovala je ena sarna besedica in jaz sem prihitel v Carsko je selo, podvizal sem se k svoji carici, katera pomeni zame vso mojo srečo.
—	Knez Gregor Orlov, — odgovori Katarini in ponudi Orlovu, ki je klečal pred njo, svojo roko — pozdravljam vas v Carskojem selu.
Bila sem zelo vesela in zadovoljna, ko sem zvedela, da se vam je naloga posrečila, prečitala sem vaša sporočila, ki ste jih poslali ministru Paninu.
Veseli me, da se vam je posrečilo prijeti sleparko, ki je bila tako predrzna, da se je upala izdajati za članico carske hiše.
Priznavam, knez Gregor Orlov, da ste izpolnili vse moje želje in da ste izvršili svojo težko nalogo vestno in spretno v mojo popolno zadovolj-nost.
—	Veličanstvo, — odvrne knez Gregor Orlov in vstane, — svoje naloge pa mi nikakor ni bilo lahko izvršiti.
Če bi me bilo Vaše veličanstvo poslalo z vojsko nad sovražnika, bi se brez vsakega odlašanja zgrabil s sovražnikom.
Tu pa, Veličanstvo, je šlo za ženo, v tem slučaju nisem mogel uporabiti svoje hrabrosti, temveč sanio zvijačo, — samo tako se ml je posrečilo dobiti sovražnico v pesti.
(Dalje prihodnjič)