SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Ns) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 17 de abril -17. aprila 1997 ■Mg Stališča in sklepi ob analizi volitev I. 1996 1. SKD je po volitvah leta 1992 iz državotvornih in demokratičnih nagibov kot najmočnejša nova stranka vstopila v vlado, da bi lahko vplivala na nadaljevanje komaj začete tranzicije in preprečila popo-len monopol vladanja starih političnih sil, ki so na volitvah zmagale. Stranka je pri' tej odločitvi izhajala iz svojega programa *n politične volje, ki jo je uresničevala v Prvi demokratični vladi. Pred odločitvijo za vlado ni bila vezana na noben sporazum z drugimi novimi ali starimi strankami. Izhajali smo iz prepričanja, da je v Procesu slovenske politične preobrazbe potrebno tudi sodelovanje komponente, ki povezuje svoje delo s krščanskim etosom oz. s krščansko dimenzijo evropske kulturne in civilizacijske tradicije. 2. SKD je bila pri vladnem delu sektorsko uspešna, omejena pa je bila pri vplivanju na globalne spremembe, saj je bistvene spremembe preprečevala LDS v ideološki koaliciji z ZLSD in SNS, ki je Večkrat glasovala proti vladi. 3. SKD je vstopila v vlado z LDS ob Zagotovilih, da se bo LDS razvijala v sme-r' evropskega liberalizma, ne pa kot sila kontinuitete v liberalni preobleki, ki ne ^o spoštovala demokratičnih pravil koalicijskega delovanja. 4. SKD je naredila z vstopom v vlado v takratnih okoliščinah moralno politično odgovorno dejanje, kasneje pa politično napako, ko se na grobo liberalistično in nepartnersko obnašanje LDS ni odzvala z 'zstopom iz vlade. Vztrajanje v vladi so volilci ocenili kot nenačelno. 5. SKD je na kongresu v Škofji Loki Jasno postavila svoj Program za Sloveni-}° in določila strateško smer z odločitvijo Za koalicijsko sodelovanje s strankami slovenske pomladi. 6. Četudi je SKD v štirih letih dosegla Veliko pozitivnih rezultatov, je na zadnjih volitvah doživela poraz. Bistveni razlogi Za neuspeh so: vztrajanje v vladi z LDS, Mtti neenotnost glede strateške usmeritve, nespoštovanje večinsko sprejetih odločitev in notranja trenja, pomankljiv marketing in delo z javnostmi, izrazito močna propaganda z leve in desne, ki je problematizirala predvsem proevropsko, družinsko in kmetijsko politiko SKD. 7. SKD je bila v vladi 6 od 7 let slovenske demokracije. V tem času je bistveno prispevala k nastanku, utrditvi in ugledu slovenske države, ob tem pa je notranje delo v stranki ostarlo v drugem planu. Sedaj je čas, da se stranka v opoziciji prenovi, izčisti svojo identiteto, glede na nove okoliščine na novo premisli in preuredi svoj program, organizacijo stranke in njenega delovanja ter izpelje kadrovsko prenovo. 8. V tem smislu naj se izpelje redna letna konferenca 1997, potem pa začnejo temeljite priprave na izredni kongres stranke spomladi 1998. V strokovne priprave je treba vključiti vse potenciale stranke, zlasti ljudi z izkušnjami (bivše poslance, ministre, državne sekretarje, funkcionarje, kritične simpatizerje ...) 9. SKD bo delovala v opoziciji konstruktivno in državotvorno in bo podpirala vse tiste odločitve, ki bodo resnično vodile do večjega spoštovanja človekovega dostojanstva, k več stvarne demokracije, pravne države in socialnotržnega gospodarstva, s posebno občutljivostjo za sloje in skupine v socialni stiski. Ostro pa bo nasprotovala politiki grobega liberalizma, ki ponuja enim več možnosti kot drugim in nepravično povečuje socialne razlike med ljudmi. 10. Letošnja temeljna politična naloga SKD je prispevati k zmagi kandidata za predsednika države, ki ga osebno ne bo obremenjevala nedemokratična preteklost in bo simbolično res lahko predstavljal vse Slovence. Lojze Peterle, * predsednik SKD Javen protest proti izločitvi Schiffrerja Svetovni slovenski kongres - Konferen-Ca za Republiko Slovenijo ne razume neda-vne odločitve članov parlamentarne komi-Slje za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da za predsednika komisije za Slovence v zamejstvu in tujini predlagajo ^lana poslanske skupine Liberalne demo-acije Slovenije Davorina Terčona, je zapisno v javnem pismu SSK-KRS poslancem državnega zbora 14. aprila. //Slovenski parlament se je ob konstitui-ran)u pred tujino pohvalil s tem, da je v Poslanskih klopeh tudi predstavnik Sloven-Cev po svetu, argentinski Slovenec in član P°slanske skupine Slovenskih krščanskih emokratov Marjan Schiffrer. Zafo je za nas e toliko manj razumljivo, kako se je lahko ^Sodilo, da le-ta od članov Kviaz ni dobil *adostne podpore," ugotavljajo v SSK-KRS 'n Pjedlagajo, naj sporno odločitev delo- vnega telesa poslanci popravijo na seji državnega zbora. „Izločitev edinega predstavnika Slovencev v tujini je nesprejemljiva," je zapisano v sklepnem delu javnega pisma, v katerem predstavniki SSK-KRS računajo zlasti na „poslance SLS, ki so pred volitvami obljubljali ljubezen in poštenje za vse Slovence". V BOSANSKO-HERCEGOVSKO PRESTOLNICO je na dvodnevni obisk prišel papež Janez Pavel II., ki je ob prihodu poudaril potrebo po miru in duhovni obnovi v državi, pozval pa je tudi, naj v BiH ne bo več vojne in nestrpnosti. V imenu Slovenske škofovske konference sta se srečanja s papežem udeležila ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in pa beograjski nadškof Franc Perko. Smo dobili zadnji opomin? Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je 11. aprila obiskal Slovenijo. Do junija naj bi bila namreč končana medvladna konferenca Evropske unije, sočasno pa Evropska komisija pripravlja mnenja o primernosti posameznih kandidatk, med njimi Slovenije, za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v EZ. Pogoj pa je ratifikacija evropskega sporazuma in nujnost izvedbe ustavnih sprememb, ki izhajajo iz t.i. španskega kompromisnega predloga. Predsednik vlade je napovedal, da bo parlament sporazum, ki je bil podpisan 10. junija lani, ratificiral maja, kmalu pa naj bi sledile tudi potrebne spremembne ustave. Drugo sporočilo, ki ga je želel v Ljubljani posredovati Santer, po narodnosti Luksemburžan, je, da se majhne države ob vstopu v EZ nimajo ničesar bati. Majhne države v EZ ne izgubijo svoje nacionalne identitete, temveč se njihova identiteta v uniji lahko celo okrepi. Tudi del svoje suverenosti, ki jo prenesejo na nadnacionalne organe, se ne izgubi, je poudaril predsednik Evropske komisije. Jacques Santer je nagovoril tudi poslance državnega zbora. Vse kaže, da se je potrudil v slovensko prestolnico zato, da bi kar naravnost povedal, kaj si v Evropski zvezi mislijo o slovenski nedejavnosti jiri vključevanje vanjo. V nagovoru poslancem je dejal, da ga skrbi, ker Slovenija še ni ratificirala Evropskega sporazuma, ki ga je z EZ podpisala junija lani. „Kako naj bi reagirala EZ, če vaša država ni pripravljena Zelo hitro ratificirati Evropskega sporazuma in sprejeti zakonskih ali ustavnih odločitev, potrebnih za njegovo ratifikacijo. Kako naj sodelujemo pri vstopu vaše države, če temeljna pogodba, če načela reforme in harmonizacije zakonodaje niso potrjena na obeh straneh?" je vprašal Santer in tudi sam odgovoril. „Ne smemo si prikrivati, da ima izostajanje odločitve svoj pomen. Nedelovanje pomeni, da se perspektiva širitve oddaljuje. EZ lahko razume takšno izbiro, ki izhaja iz vaše polne in absolutne suverenosti. Vendar želim danes pred vašim zborom, ki v vseh ozirih igra glavno vlogo, poudariti, da prelaganje potrebnih reform pomeni, da ste zavzeli distanco in s tem v bistvu izpadli iz igre v prvem krogu." Vse je izključno odvisno od Slovenije, da si izbere svoj ritem in vzame usodo v svoje roke. Ko se mu je zahvaljeval za nastop v parlamentu, mu je predsednik državnega zbora Janez Podobnik hkrati odgovoril, da Slovenija vidi svoj prostor v evropski skupnosti, in je pri tem izrazil prepričanje, da bo državni zbor v maju ratificiral Evropski sporazum. POSLANSKI SKUPINI SKD IN SDS ZAHTEVATA IZREDNO SEJO DZ Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je skupaj s poslansko skupino Socialdemokratske stranke Slovenije poslala 11. aprila predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku zahtevo, naj za četrtek, 17. aprila, skliče izredno sejo, na kateri bi obravnavali pripravljenost Slovenije' na vstop v EZ ter vključevanje Slovenije v polnopravno članstvo zveze NATO. Razlog za ta predlog je „neodgovorna zamuda vlade pri pripravi ključnih podlag za odločanje v parlamentu", kot je poudaril Peterle. Peterle je izrazil bojazen, da so zamudili vlak za NATO in EZ, že dolgo pa se ni nič resnega zgodilo, ker vladajoča ekipa nima volje za resen vstop in izvajanje realnih reform. Le-te so se na začetku demokratizacije sicer začele, potem pa z drugačnimi vladami začele upadati, ker je vlada preveč povezana s tistimi, ki želijo podaljševati preteklost. Po Peterletovih besedah je bil nastop predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja v kontekstu njihove zaskrbljenosti, ker se zadeve ne razvijajo s primerno di-naipiko ter da vlada ne daje dokumentov v obravnavo državnemu zboru, da poslanci v DZ ne morejo priti do natančnih podatkov in se bojijo, da bodo morali odločati brez priprave v trenutku. IN V NATO? Vse parlamentarne stranke so podprle pobudo Socialdemokratske stranke Slovenije o skupni izjavi v podporo slovenskemu vključevanju v zvezo Nato. Zadržke ima le predsednik SNS Zmago Jelinčič. S sprejemom izjave bi slovenske parlamentarne stranke poudarile svoje pričakovanje, da bodo članice zveze Nato, ko se bodo v prihodnjih mesecih odločale o državah, ki jih bodo v prvem krogu širitve zveze povabile v svoje vrste, mednje vključile tudi Republiko Slovenijo. Tudi predsedstvo Združene liste socialnih demokratov je izrazilo pripravljenost sodelovati pri izjavi, čeprav je Mladi forum ZLSD (ex komunistov) na svojem 8. kongresu, 5. aprila odločno nasprotoval prosjačenju" za vstop Slovenije v Nato, kar naj bi zanjo pomenilo izdatno povečanje stroškov za obrambo, postala pa naj bi odlagališče jedrskih'Iconic in ostalega umazanega orožja. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Jelinčič meni, da je potrebno vedeti, koliko bo Nato stal, kaj bo Slovenija od njega dobila, kaj bo morala za to dati in predvsem kaj bo na ta račun izgubila. KONČNO Končno je predsednik vlade Janez Drnovšek predsednika DZ Janeza Podobnika in predsednike parlamentarnih strank Marjana Podobnika, Janeza Janšo, Boruta Pahorja, Lojzeta Peterleta, Jožeta Globačnika, Zmaga Jelinčiča ter poslanca narodnosti Roberta Batellija in Marijo Poszonec, povabil na skupen sestanek v sredo, 16. aprila, katerega namen je doseganje političnega soglasja pri slovenskem vključevanju v evroatlantske integracije. Vsebina sestanka bi bilo članstvo Slovenije v Natu in Evropski zvezi, posebno pozornost pa bi posvetili odnosu do ratifikacije pridružitvenega sporazuma z Evropsko zvezo in odnosu do sprememb ustave. V kontekstu tega sestanka bi se lahko pogovorili tudi o pobudi SDS za skupno izjavo strank o članstvu v Natu. Po STA Zgodilo se je v Sloveniji TRISTRANSKO SREČANJE Tone Mizerit »» IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske, Tit Turnšek, Beniamino An-dreatta in Gyorgy Keleti so na prvem tristranskem srečanju, ki je potekalo v okviru že lani vzpostavljenega okrepljenega sodelovanja na osi Rim - Ljubljana - Budimpešta, posvetili konkretnim oblikam sodelovanja, o oblikovanju skupne mednarodne enote, načrtovanju skupnih vojaških vaj, izmenjavi informacij in mnenj in o načrtih za vzpostavitev mednarodnih enot za posredovanje v Albaniji, ki jih bo vodila Italija. Ministri so se pogovarjali še o širitvenih načrtih zveze NATO. Italijanski obrambni minister Andreatta je znova zagotovil nesporno italijansko podporo Sloveniji in Madžarski pri njunih prizadevanjih za vstop v Severnoatlantsko zvezo v prvem krogu širitve. KONFERENCA O PROMETU Zasedanja delovne skupine za promet v okviru držav članic Srednjeevropske pobude, ki je potekala v Rimu, je bilo namenjeno pripravam na junijsko panevropsko konferenco o prometu v Helsinkih. Udeleženci zasedanja, med njimi so tudi delegati iz Slovenije, so obravnavali in dopolnjevali predlagane koridorje, ki povezujejo srednjeevropske države z EZ. Za Slovenijo je posebej zanimiv koridor številka 5, ki naj bi potekal od Benetk preko Trsta, Kopra, Ljubljane in Budimpešte do Kijeva. ZA MADŽARSKO JE KOPER VAŽEN Slovenski zunanji minister in spremljajoči gospodarstveniki so se 9. aprila v Budimpešti sestali z madžarskim zunanjim ministrom Kovacsem. Opozorili ga na težave, predvsem s slabo cestno in železniško povezavo. Minister Thaler je zagotovil, da je izgradnja železniške povezave med prednostnimi nalogami slovenske vlade. Za Madžarsko je Luka Koper namreč druga partnerica v čezmorskem transportu, za Luko Koper pa je Madžarska takoj za Avstrijo tudi drugo najpomembnejše tržišče. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES PRI PODOBNIKU Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je 10. aprila sprejel delegacijo Svetovnega slovenskega kongresa pod vodstvom predsednika Jožeta Bernika. Delegacija je predstavila probleme, s katerimi se soočajo Slovenci po svetu in njihova pričakovanja od nove vlade. Podpredsednik vlade je zagotovil, da bo slovenska vlada podprla prizadevanja institucij, .ki jim je skupno slovenstvo in povezovanje vseh Slovencev doma, v zamejstvu, izseljeništvu in zdomstvu v vseslovenski lobi, ne glede na njihovo politično pripadnost. HRVAŠKO-SLOVENSKI POGOVORI Delegaciji Slovenije in Hrvaške sta se pod vodstvom namestnikov zunanjih ministrov 11. aprila sestali v Hrvaškem Zagorju na pogovorih o usklajevanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju. CERKEV O GOZDOVIH . ' mk '. - • J Slovenska škofovska konferenca je 10. aprila posredovala uradno stališče o vprašanju vračanja gozdov. Medijem je posredovala spis, ki ga je oblikoval dipl. inž. Rajko Praprotnik. To stališče je odgovor na različna polemična stališča in referendumske pobude v zvezi z vračanjem gozdov. Praprotnik meni, da ni resnih strokovnih zadržkov, ki bi govorili proti temu, da škofija znova postane lastnica gozdov. Delež javnih gozdov bo v Sloveniji med najnižjimi v Evropi neodvisno od tega, če Cerkev dobi gozdove ali ne. Javni gozdovi bi se v primeru, če bi država vrnila cerkvi gozdove, zmanjšali le za 2%. Gozdovi so bili bolje ohranjeni pred podržavljenjem, kajti država je bila slaba lastnica. Sicer pa mora lastnik v svojem gozdu dovoliti drugim osebam prost dostop in gibanje, med drugim čebelarjem, lovcem, gobarjem... V praksi naj bi to pomenilo, da je lastnik gozda dejansko lastnik samo tistih dreves, ki jih je odkazal gozdar javne gozdarske službe. NOVA POBUDA ZA REFERENDUM Predsednik Nacional-socialne zveze Slovenije (so to Nazi?) Matjaž Gerlanc je 11. aprila predsedniku DZ Janezu Podobniku poslal pobudo z več kot 200 podpisi z zahtevo za razpis referenduma o razveljavitvi denacionalizacijskih odločb v primerih, ko obstaja sum, da je upravičenec nezakonito dobil slovensko državljanstvo ter o tem, da se tujcem in osebam cerkvenega prava „s sedežem v tujini" ne vračajo gozdovi, zemlja in druga lastnina. Nova proticerkvena gonja! ČERNAČ ZAKLJUČIL ZBIRANJE Prvotni pobudnik referenduma Janez Černač je obvestil Janeza Podobnika, da 10. aprila zaključuje zbiranje podpisov, ker ne želi ovirati dela pri noveli zakona o denacionalizaciji. Načrt, ki je bil kolikor toliko naklonjen Cerkvi ( da dobi največ 1000 ha gozdov nazaj, za ostalo pa odškodnino), je dobil le nekaj nad 1000 podpisov. SLOVENIJA - ENA OD NASLEDNIC Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je sprejel japonskega veleposlanika Jušuja Takašimo, ki je dr. Drnovška obvestil o sklenitvi sporazuma med slovensko in japonsko vlado o prevzemu dolga nekdanje Jugoslavije do Japonske. Sporazum, ki dosledno navaja Slovenijo kot eno od držav naslednic bivše SFRJ in ji s tem nedvoumno priznava nasledstvo, predstavlja pomemben korak k normalizaciji finančnih odnosov med Slovenijo in Japonsko. Drnovšek je v pogovoru izrazil upanje, da bodo ostale članice Pariškega kluba omenjeni dokument upoštevale kot vzorec ureditve finančnih odnosov s Slovenijo. HUDA NESREČA Posebna preiskovalna komisija je nadaljevala s preiskavo hude nesreče, ki se je v 11. aprila zgodila na urjenju vojakov na služenju v 406. artilerijskem bataljonu na vadbišču Poček pri Postojni. Orožje, na katerem je prišlo do nesreče, je po prvih ugotovitvah izdelano v železarni Ravne po izraelskem modelu in je bilo enoti izročeno decembra lani. V nesreči je življenje izgubil 24-letni vojak Robert Papič iz Grosu-plja, en vojak je bil laže ranjen, podporočnik, ki je poveljeval oddelku, pa huje. NOVA ČLANICA CEFTA V romunski prestolnici so ministri petih držav članic Cefte z romunskim ministrom za trgovino Tariceanujem podpisali sporazum o pristopu Romunije k Čefti. (CEFTA = Srednjeevropska pogodba o prosti trgovini, v njej so Slovenija, Slovaška, Češka, Madžarska in Poljska). Minister Marjan Senjur je v imenu Slovenije kot letošnje predsedujoče države dejal, da se s pristopom Romunije trg Cefte povečuje na 90 milijonov prebivalcev. Po STA Zanimivo je slediti razvoju dogodkov, korak za korakom, in zaznati, kako se smer in obseg mnogokrat sučeta proti vsakemu pričakovanju. Neka zadeva, ki je bila v začetku skoraj brez pomena, se naekrat sprevrže in postane važna, celo odločilna; postane bistveni činitelj tako za vlado kot za opozicijo. Nekaj takega seje zgodilo z učiteljsko stavko v provinci Neuquen. NA JUGU GORI Vse skupaj se je začelo prve dni marca. Tedaj se je v državi pričelo šolsko leto..Se-veda, bile so izjeme, med katerimi je bila na prvem mestu provinca Neuquen, kjer so učitelji od samega začetka napovedali stavko. Da pa bomo lažje razumeli poznejši razplet, si moramo nekoliko ogledati okoliščine in vzroke. Neuquen je ena izmed manjših argentinskih provinc/stoječa na jugozahodu. Ni revna ne bogata. Pravzaprav bi morala imeti mirno stanje, saj ima celo nekaj petrolejskih ležišč, od katerih dobiva zanimive fonde. Svoj čas je kazalo, da se bo izredno lepo razvijala. Bila je celo provinca, ki je najhitreje rasla glede prebivalstva: iz vse države so tja hiteli novi naseljenci, ker je bilo dela in obzorij na pretek. Kriza je stvari precej spremenila, službe so izginile, fondov ni več. Nekateri okraji so bili bolj prizadeti kot drugi. Med temi, na. primer, Cu-tral-Co, ki se je že pred časom uprl, ker je provincijska vlada obljubila, da bo tam zgradila tovarno za kemikalije, a obljube ni izpolnila. Po tedanji vstaji je guverner Sa-pag obljubil, da bodo tovarno končno zgradili, a tudi to pot je vse padlo v pozabo. Kriza pa je globoko prizadela tudi celotno prvincijsko strukturo. Treba je priznati, da je provinca res, za časa blestečih obzorij, hudo razširila število javnih uslužbencev. Sedaj bi morala, kot po vsej ostali državi, upravniški sistem precej skrčiti in odsloviti večje število uslužbencev. Guverner je sklenil drugačno rešitev: vsi naj ostanejo v službi, a prav tako vsem naj se močno znižajo plače. Provinca bo tako prihranila fonde, ne da bi koga poslala na cesto. Nezadovoljstvo pa je bilo veliko in prvi resni udarec so zadali učitelji, ki skrčenja plač niso sprejeli in so napovedali stavko ter jo doslej krepko izvedli. Zvezna vlada si je umila roke, češ, to je provincijska zadeva, provincijska vlada pa je le iskala, kako bi stavko strla, in ni navezala kakih resnih pogajanj z učitelji. A protest je rastel in iz učilnic so učitelji stopili na plan: pričeli so z direktnimi akcijami, med temi zlasti z barikadami na cestah. Domala so zaustavili prevoz čez provinco. Vmes je posegla policija in zvezna vlada je to pot kaj hitro poslala še čete žandarmeri-je. Prišlo je do ostrih spopadov, zlasti v Cutral Co, ki je združil učiteljski protest z lastnim krajevnim nezadovoljstvom. V enem takih spopadov je bila ubita delavka, ki se protestov niti ni udeležila, marveč je le v nepriličnem trenutku bila na tistem nevarnem kraju. En mrtev, trideset ranjenih, dvajset aretiranih; to je več kot prenese katerakoli vlada. Barikade so se množile v Neuquenu, gorelo je povsod. Protest je bil sicer izraz ljudske nejevolje, a na čelu so stali „fogo-neros" (kurjači, dvajsetletni fantje, katerih ideologija je raznovrstna a največkrat neznana), nevarni za vsako napeto situacijo. Medtem ko je guverner Sapag (to pot kaj hitro) navezal pogajanja in sklenil dogovor z učitelji, je notranji minister Corach poslal nove čete, zvezne vzgojne oblasti pa so pozvale učitelje na nova pogajanja, da bi preprečili slične eksplozije še kje drugje po državi. Pač, ni prijetno ne za zunanji ne za notranji ugled, če kar naenkrat gori po državi. Zlasti še ne v volilnem letu. Seveda je opozicija takoj izkoristila po- ložaj in vlado obtožila nemarnosti spričo položaja, z vlade pa so jim odgovorili z enakim tonom. Notranji minister je celo direktno obtožil Solidarno fronto, češ da je ona kriva izgredov, ker da so njeni člani podpihovali ljudi k uporu. Ne ena ne druga drža ni pozitivna, ker položaj škodi celotni družbi. So pa ti dogodki izraz splošne nejevolje, ki prihaja na dan. V Neuquenu je to še toliko bolj razumljivo, ker je bilo precej neresnosti v upravljanju province in še sedaj se dejansko plače krčijo le spodnjim", višjih položajev pa se nihče ne dotakne. Nejevolja je torej na mestu. V BUENOS AIRESU GASIJO A okoli prestolnice je drugačne vrste požar. In ta ima tudi opraviti z volilnim •letom. Ogenj pa je nastal v napetem razmerju med predsednikom Menemom in guvernerjem Duhaldejem. Predsednik se jezi, da mu Duhalde ne verjame, da ne misli ponovno kandidirati. Seveda, kako bi mu guverner verjel, ko mu dejansko nihče ne verjame. Zato prihaja do vedno večje napetosti, zlasti sedaj, ko je Duhalde napravil vsaj delno red v vrstah provincijske policije in je zadeva okoli umora fotoreporterja Cebzasa dejansko na pragu razjasnitve. Duhalde se sedaj ne obnaša več tako pokorno. Zato prihaja do nenehnih zapletov, ki pridejo do izraza na najbolj kočljivih mestih. Kot se je nekoč vse odvijalo pod oznako trenja med gospodarskim ministrom Cavallom in predsednikom Menemom, tako je sedaj nenehna prisotnost spopada med predsednikom in Duhaldejem. Zadnji takih dogodkov se je odigral v Kongresu, kjer je vlada zahtevala, da poslanci čim prej potrdijo zakon o privatizaciji Hipotekarne banke. Gre tu za vsoto, ki dosega kakih 3.400 milijonov dolarjev. In ker je državni proračun precej izčrpan, volilno leto pa zahteva izrednih posegov, je predsednik to vsoto namenil za javna dela, ki naj pokažejo, kako vlada gradi in da se splača peronizem še naprej voliti. A to je treba storiti hitro, sicer ne bo časa ničesar pokazati; volitve so oktobra. Duhaldejevi poslanci in njihov vodja Pierri (obeneiu predsednik poslanske zbornice) pa so kar nenadoma vložili.drug osnutek, ki omenjeni denar namenja v drugo svrho, in sicer v ustvarjanje novih produktivnih objektov, ki naj bi povečali število delovnih mest in zmanjšali brezposelnost. Seveda, eno in drugo je pravzaprav pozitivno in oboje bi bilo koristno, A ta nenadni predlog nekega alternativnega osnutka vso stvar lahko precej zavleče in obenem, kakršen koli bo rezultat, si bo tudi guverner prilaščal kako zaslugo in ne bo šla vsa voda na predsednikov mlin. To pa v vladni palači povzroča hudo ogorčenje. Mirni člani ene in druge skupine sicer skušajo ublažiti razmerje in pomiriti duhove, a jim ne uspe. Tako je predsednik potoval v Bahio Blanco in bi moral biti tain tudi Duhalde, a ta je obisk nenadoma odpovedal in pustil Menema samega. Pač pa se je znova pokazal v prisotnosti bivšega gospodarskega ministra Cav^lla, katerega sama omemba predsedniku naježi lase. Predsednik se je potem maščeval in Duhaldeja javno pokaral zaradi policijskih afer v provinci, pa mu še stavil za zgled Federalno policijo, ki da je najboljša na svetu. S provincijske strani pa so mu vrnili udarec, ko so dokazali, da so grožnje, ki so jih prejemali na nekem sodišču v Lomas de ZaniO' ra, pravzaprav bile izvedene s telefona krajevne delegacije federalne policije. Tako narod prisostvuje temu zanimivemu a neplodovitemu političnemu ping' pongu, s katerim se res nihče ne okoristi-Da, tudi argentinskim političnim voditeljem manjka nekaj zrelosti... Koroški deželni glavar Osiromašenje Slovencev v Sloveniji na Tržaškem Na osebno povabilo predsednika države Milana Kučana je 10. aprila v Slovenijo prispel na obisk koroški deželni glavar Christof Zernatto. Dan prej je Kučan sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Predstavniki manjšine so pri predsedniku ponovili svoje znane kritične ocene o njihovem položaju in uresničevanju njihovih manjšinskih pravic. Nezadovoljni so, ker se zakonske določbe, ki zadevajo manjšino in dane obljube, ne izpolnjujejo. Večina vprašanj manjšinske zaščite je v pristojnosti zvezne vlade na Dunaju, ki pa praviloma upošteva stališča dežele Koroške. Ta pa ne stori dovolj za reševanje problemov, za ustvarjanje prijaznejšega vzdušja, razumevanja in zaupanja med manjšino in večino na Koroškem. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju Marjan Pipp pa je pozval slovensko vlado, da v duhu lani sprejete resolucije državnega zbora Republike Slovenije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah „zelo odločno podkrepi zahteve slovenske manjšine" v Avstriji. Tako naj pri naročilih za gospodarske projekte, ki jih želi dobiti dežela Koroška v Sloveniji, npr. gradnjo elektrarn, upošteva pripravljenost avstrijske Koroške za reševanje manjšinskih vprašanj. Slovenska manjšina v Avstriji si prizadeva za krepitev ustavno-zakonskega statusa v Avstriji m v zvezi s tem za zajamčeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru. Dolgoletne zahteve koroških Slovencev - za ureditev dvojezičnih vrtcev, enakopravno financiranje Slovenske glasbene šole, za sprejemanje signala ^TV Slovenija na dvojezičnem ozemlju ali za dvojezične krajevne napise v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe - doslej niso bile uresničene. Zernatto, ki ga je spremljala devetčlanska delegacija, se je v sestal z Drnovškom, s katerim je v pogovoru največ pozornosti namenil gospodarstvu. Govorili so zlasti o gradnji savskih elektrarn in sanaciji termoelektrarne Šoštanj, pa tudi o skupni kandidaturi Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine za zimske olimpijske igre leta 2006. Predsednik Kučan pa je posebej poudaril položaj slovenske manjšine na' Koroškem. „Manjšinsko vprašanje ni edino, za katerega smo v medsebojnih odnosih zainteresirani, je pa zelo pomembno. Obe drža- vi lahko skupaj dokažeta, da ta vprašanja, ki so odprta že dalj časa, niso nerešljiva. Pri tem je drža Koroške zelo pomembna. Življenje dokazuje, da odlaganje rešitev škoduje vsem, še posebno manjšini, pa tudi slo- O združitvi dveh slovenskih višjih srednjih šol Isti dan, ko je bil v Trstu italijanski minister za šolstvo Berlinguer, je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo predstavil načrt racionalizacije šolske mreže. Eden od predlogov predvideva ukinitev samostojnosti pedagoškega liceja (do nedavnega učiteljišča) s slovenskim učnim jezikom Anton Martin Slomšek in njegovo vesu Slovenije in Avstrije, da sta kot demokratični družbi sposobni ta vprašanja rešiti, ne da bi z njimi obremenjevali življenje v Evropi," je med drugim poudaril. Korošci protestirajo Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na novinarski konferenci v Ljubljani 15. aprila spregovorilo o razvoju manjšinskih zadev v Avstriji ter kritičnem stanju koroškega manjšinskega časopisa Naš tednik, ki je zaradi zmanjšanja finančne pomoči začel izhajati v skrčenem obsegu. Predsednik NSKS Nanti Olip je poudaril, da zakon o narodnih skupnostih v Avstriji velja že več kot 20 let, vendar za Slovence ostajajo številna vprašanja še vedno odprta: ni urejenega otroškega varstva, medijske oskrbe, pereč problem predstavljajo tudi televizijski pretvorniki, s čimer je ogrožen predvsem jezik. Olip je Avstrijo pozval, naj se loti reševanja odprtih vprašanj, in poudaril pomen konkretnih zakonov, kf jih še do danes ni. Kot je povedal Olip, so na avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo naslovili pismo, v katerem so zahtevali odgovor, kaj avstrijska vlada pravi na zahteve o ureditvi dvojezičnih vrtcev, enakopravnem financiranju Slovenske glasbene šole iz koroškega Metka mizerit (5) Na seminarju slovenskega jezika Udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika. Voditeljica skupine: prof. Neda Vesel Dolenc - Srednješolski tečaj, Alenka Amšek - Bariloche, Bibiana Lidija Bajda - Mendoza, Helena Fink Žnidar ' Carapachay, Pavla Grbec - ABC po slovensko, Marjan Loboda - Ramos M e ji a, Marija Krajnik Štrubelj - San Justo, prof: Metka Mizerit - Srednješolski tečaj, Dnnica Petkovšek - San Martin, Mojca Prešern Jelenc - Castelar, Irena Rezelj Peršuh - San Martin, Helena Rode - Ramos Mejta, Marta Selan -San Justo, Ana Marija Selan - „Triglav", Veronika Vivod - Castelar. proračuna in o sprejemanju signala RTV Slovenije, pa tudi odgovor glede mandata v koroškem deželnem zboru. Podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik se je ob koncu še zahvalil Sloveniji, ki se zaveda pomena manjšine za dvostranske odnose z Avstrijo, in opozoril na besede predsednika Kučana med obiskom koroškega deželnega glavarja Christofa Zer-natta, ko je poudaril, da nerešeni odnosi bremenijo odnose med državama. Glavni urednik Našega tednika Janko Kulmesch pa je predstavil finančne teža-'ve^.zaradi katerih je začel tednik izhajati v manjšem obsegu - na 16 straneh namesto prejšnjih 20, prenehal pa je tudi izhajati v barvah. Tednik je po njegovih besedah velikega pomena za koroške Slovence, saj je nanj naročenih kar 3.000 naročnikov. Povedal je, da se je avstrijska pomoč tedniku lani zmanjšala na 400.000 šilingov letno, Slovenija pa je svojo pomoč s skoraj 4 milijona šilingov leta 1995 lani skrčila za 1,7 milijona šilingov. Naslednji dan je bila nedelja. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali v Ljubljano. Nastanili smo se v hotelu Slon in takoj odšli na slavnostni koncert ob 200 letnici Schubertovega rojstva. Nastopil je naš solist Marko Fink, pri klavirju ga je spremljala pianistka Nataša Valant. Koncert so prenašali po Evropski radijski mreži. Oba umetnika sta izvedla celoten Labodji spev v nemščini, za dodatek pa še Podoknico in Ribičko v slovenščini. Bilo je čudovito; na koncu smo burno ploskali; bilo je pravo zmagoslavje. To popoldne smo imeli prosto, zvečer smo bili pri sv. maši pri frančiškanih. Bila je svečnica. Po maši smo se vrnili v hotel. V ponedeljek dopoldne nas je sprejel nadškof dr. Alojzij Šuštar. Zanimal se je za naše delo in nam govoril o papeževem obisku in položaju slovenske Cerkve. Pokazal nam je posebno kapelico, kjer smo zapeli Marijino pesem. Gospod nadškof nas je blagoslovil; poslovili smo se in odšli. Ogledali smo si še bogato semeniško knjižnico. Potem smo šli'