251ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
svojo tezo avtorica podkrepi z ugotovitvijo, da so italijanski voditelji v Trstu imeli z delavskim gibanjem
in njegovim vodstvom v italijanski kraljevini le formalne stike, medtem ko so predstavniki slovenskega
delavstva delovali vseskozi v sozvo~ju z vrhom slovenske socialdemokracije.
Tr‘a{ko zgodovinopisje je s pri~ujo~im delom Marine Cattaruzze pridobilo izpopolnjen in iz~rpen
pregled za~etkov in razvoja delavskega gibanja na Tr‘a{kem in v Istri, ki je sad pretresa doslej ‘e znane
literature, a tudi obdelave {e neraziskanih arhivskih fondov. K temi je avtorica pristopila {iroko in brez
kakr{negakoli etnocentrizma. Na novo je pojasnila marsikateri aspekt tr‘a{ke politi~ne preteklosti Trsta in
pripomogla k celovitej{em poznavanju tr‘a{ke in istrske socialdemokracije. Nekatera vpra{anja so sicer
ostala {e vedno nepojasnjena. Potrebno bi bilo, denimo, globlje zreti v odnose, ki so se spletali med
Ljubljano, Trstom in Dunajem, ugotoviti v kolik{ni meri so biografije posameznih voditeljev pogojevale
politi~no usmerjenost stranke, kolik{en je bil razkorak med vodstvom in bazo v nacionalni naravnanosti.
Skratka, kot vsaka dobra {tudija tudi Cattaruzzina, ko odgovarja na mnogotera vpra{anja, odpira {e nova.
M a r t a  Ve r g i n e l l a
P a v l e  ^ e l i k,  Slovenski oro‘niki : 1918–1941. Ljubljana : Dru{tvo za preu~evanje zgodovine,
literature in antropologije, 2001. 435 strani.
Knjiga Pavla ̂ elika, nekdanjega policista in magistra sociologije, obravnava tematiko, ki doslej {e ni
bila raziskana. Njegova zgodovina slovenskega oro‘ni{tva v prvi Jugoslaviji je dragocena ‘e zaradi tega.
^eprav avtor v uvodu skromno trdi, da ni napisal znanstvene zgodovine, temve~ le poljudnostrokovni
pregled, lahko zatrdimo, da gre za temeljito raziskano in dobro napisano delo, ki bo nedvomno {e dolgo
uporabno in bo koristno izhodi{~e za prihodnje raziskave. Knjiga, ki ima ve~ kot 400 strani, je razdeljena
na dvajset poglavij in {tevilna podpoglavja. Poleg tega je avtor napisal {e predgovor in uvod, Stane Granda
pa spremno besedo. Delo je opremljeno z bogatim slikovnim gradivom in ve~ kakor 1000 opombami, ‘al
pa ima le vsebinsko kazalo, ne pa tudi imenskega, stvarnega ali krajevnega. Prav tako manjka seznam
uporabljenih virov in literature, ki ga nekoliko nadome{~a vestno citiranje. Poleg tega ne bi bilo napak, ~e
bi bila teritorialna organizacija oro‘ni{tva (polki, postaje ...) prikazana na kak{nem zemljevidu.
V knjigi ^elik najprej predstavi upravno in samoupravno ureditev Slovenije, potem opi{e prehod iz
avstrijske v novo dr‘avo, predstavi razmerje med slovenstvom in jugoslovanstvom v oro‘ni{ki slu‘bi,
ori{e pravne temelje oro‘ni{tva in njegovo organiziranost. Pi{e {e o na~inih {olanja, ureditvi oro‘ni{kega
‘ivljenja, socialnem polo‘aju oro‘nikov, o razli~nih nalogah, ki so jih ti opravljali, in o nevarnostih, s
katerimi so se pri tem sre~evali. Na koncu ori{e {e slu‘bovanje v drugih delih Jugoslavije, polo‘aj po
kapitulaciji dr‘ave in usodo oro‘nikov po letu 1945. Zanimiva podrobnost so izleti v policijsko zgodovino
druge Jugoslavije in samostojne Slovenije. V glavnem so omejeni na opombe in so mestoma zelo koristni,
~eprav ne vedno potrebni. Vsekakor bodo tak{ni, z osebno izku{njo obogateni, ekskurzi zanimivo branje
za raziskovalce novej{e zgodovine. [e najmanj nujni in uporabni se mi zdijo avtorjevi razmisleki o aktualni
politi~ni situaciji, ki so tu ali tam (gl. npr. tekst op. 52) za{li med opombe.
Pri raziskovanju je avtor uporabljal arhivsko gradivo iz Arhiva Republike Slovenije in arhiva Ministr-
stva za notranje zadeve, tedanje ~asnike in ~asopise, razli~ne uradne liste in gradivo nekdanjih oro‘nikov
ali njihovih potomcev. Nekoliko preredko pa je posegel po zgodovinopisni literaturi, ki bi jo lahko {e
ve~krat uporabil pri prikazu prehoda v novo dr‘avo, njene notranje ureditve in sorodnih ‘e raziskanih tem.
@al je prav tu mnogokrat posegel po publicisti~nih ~lankih (iz Dela, Mladine, hrva{kega Globusa …), ki
ne morejo nadomestiti strokovne literature. Glede na to, kdaj je bila knjiga napisana, ^eliku seveda ne
moremo zameriti, da ni pregledal gradiva iz beograjskih arhivov. Te bo moral – ko bodo la‘e dostopni –
obiskati prihodnji raziskovalec.
V celoti je ̂ elik s pomo~jo uporabljenih virov in literature napisal zelo uporabno monografijo. Kratka
poglavja in podpoglavja ter priljuden jezik omogo~ajo lahkotno branje. Tu in tam bi sicer snov lahko
razvrstil druga~e in bil tako morda nekoliko bolj sistemati~en, prav tako bi lahko izpustil ali skraj{al
nekatere – sicer zanimive – zgodbe, ki se oro‘ni{tva komajda dotikajo. Zdi se, da so ga na teh mestih
zanimivi viri, ki jih je na{el v arhivskih fondih, zapeljali stran od problematike. Toda v glavnem je iz
arhivov izbrskal {e kako va‘ne podatke o delu oro‘ni{tva in s tem o celotni slovenski dru‘bi v obdobju
252 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
med obema vojnama. Posebno zanimive so se mi zdele epizode, ki govorijo o ob~asnem zelo mo~nem
nasprotovanju prebivalstva dr‘avi. ̂ elik na primer opi{e spopade oro‘nikov z doma~ini, ki so se izogibali
vpoklicu v vojsko ali pa pla~evanju tro{arine. Pri tak{nih incidentih je bilo neredko na obeh straneh
uporabljeno strelno oro‘je in padle so tudi ‘rtve. Poleg tega so oro‘nike in politi~ne oblasti skrbeli resni~ni
in domnevni privr‘enci pokojne Avstrije. Dobrepoljska dolina je tako veljala za [u{ter{i~evo-habsbur{ko
gnezdo (vladi nasprotni naj bi bili celo tamkaj{nji oro‘niki), poveljstvo ljubljanskega oro‘ni{kega polka pa
so skrbele slike cesarja Franca Jo‘efa, ki so bojda {e visele v mnogih zasebnih stanovanjih. Strah pred
avstrijsko nostalgijo je v~asih dosegel prav komi~ne razse‘nosti. Leta 1922 je Ivana Hribarja in pokrajin-
sko upravo prestra{ila etiketa na {ampanjskih steklenicah. Gornjeradgonska firma Clothar Bouvier je na
njih namre~ {e vedno uporabljala krajevno oznako: G. Radgona, [tajersko. Pozneje, v ~asu razcveta
jugoslovanskega integralizma, so oro‘niki pre{tevali izobe{ene jugoslovanske in (prepovedane) sloven-
ske, plemenske zastave. Seveda pa so se ves ~as v glavnem ukvarjali s povsem obi~ajnimi policijskimi
opravili: iskali so storilce kaznivih dejanj, skrbeli za varen promet in za javni red.
Knjiga Slovenski oro‘niki : 1918–1941 prina{a mnogo novih informacij o temi in poklicu, ki nista bili
ravno v sredi{~u zanimanja raziskovalcev, in kljub navedenim pripombam jo lahko vsem, ki jih zanimajo
oro‘niki in njihova zgodovina, le priporo~im v branje.
R o k  S t e r g a r
B o ‘ o  R e p e,  Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana : Modrijan, 2002. 459
strani.
Knjige s tako vsebino ter obravnavanjem ~asa ter histori~nega dogajanja, do katerega za marsikaterega
zgodovinarja in laika {e nimamo dovolj velike histori~ne distance, si {e ne tako dolgo tega v slovenskem
zgodovinopisju ne bi mogli predstavljati. Mnogi zgodovinarji bi tako delo raje prepustili politologom,
sociologom, antropologom in kar je {e podobnih dru‘boslovno-humanisti~nih strokovnjakov, ali pa kar
spominom akterjev. Zato je {e toliko bolj razveseljivo, da je v zadnjih dobrih dveh desetletjih, odkar smo
se na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete za~eli sistemati~no ukvarjati s tako imenovano povojno
zgodovino, vendarle dozorelo tudi med zgodovinarji spoznanje, da je zgodovina vse, kar se je zgodilo do
v~eraj. S tem je tudi najbli‘ja preteklost postala podro~je zgodovinarjevega dela. Ve~ kot deset doktorjev
znanosti, ki so v tem ~asu, vsi iz te problematike, doktorirali na katedri za sodobno zgodovino Oddelka za
zgodovina na FF, ~eprav bi lahko {tudij opravili {irom po svetu, so dokaz in garancija za dobro delo tudi
v naprej. Velika ve~ina, skupaj z avtorjem te knjige, sodi med najbolj{e poznavalce zgodovine tega ~asa.
Ne bi smelo zveneti neskromno, ~e zapi{em, da je k temu kar nekaj prispevalo tudi {olanje na FF.
Obse‘na (459 strani) monografija nesporno vodilnega in najbolj plodovitega strokovnjaka za najnovej{o
slovensko in jugoslovansko zgodovino pri nas, je napisana domala v celoti na primarnih virih in po
temeljiti analizi, sinteti~no zajema tvarino. To mu je uspelo, kljub temu, da je ob tem v celoti opravil tudi
pedago{ko delo s {tudenti, od tistega najbolj elementarnega do podiplomskega, torej tistega, ki bojda bolj
pristoji glavno-poklicnim raziskovalcem na in{titutih. Lotil pa se je teme, ki se je lotevajo le »najbolj
hrabri« med zgodovinarji. Teme, o kateri ima vsak, ki je dogajanje opisano v knjigi so-do‘ivljal svojo,
»pravo« sliko. Zato ni dvoma, da bo imelo Repetovo delo mno‘ico potencialnih bralcev in kritikov.
Ocenjevali ga bodo po tem, koliko se je njegova znanstvena resnica pribli‘ala zgodovinskemu spominu
ve~ine. V celoti zagotovo ne, saj gre za dve nasprotujo~i si pojmovni kategoriji, eno, ki je subjektivna in
drugo, ki temelji na objektivizmu. Tega Repetovem delu ne manjka, saj sliko histori~ne dogajanja prikazuje
tako, kot se ka‘e iz virov. Kljub temu pa prepu{~a avtor, ~eprav ima, kot odli~en poznavalec obravnavane
zgodovinske tematike do nje jasno opredeljena stali{~a, dokon~no interpretacijo histori~nega dogajanja
bralcu. To je po mojem mnenju najpomembnej{a metodolo{ka vrednost Repetovega dela. V podatkovne
podrobnosti njegovega dela se ne bom spu{~al, saj najbr‘ ni dvoma, da jih bodo udele‘enci tega dogajanja
dopolnjevali in morebiti celo popravljali. Vsekakor pa so njegovi podatki, podatki primarnih virov, ki jim
zgodovinar mora verjeti, ~e ni drugih enakovrednih na voljo. ^asi, ko so le akterji zgodovinskega do-
gajanja imeli v lasti resnico in si bil dober zgodovinar le, ~e si zapisal njihovo resnico, pa so upam za nami.
Svojo knjigo je Repe poznavalsko razdelil v poglavja, ki zajemajo klju~ne vsebine naslovne problema-