¡o
Im Ir-
ico ¡in ici "o
90,6 95,1 95,9100,3
Pravljična vasica ob Šmartinskem jezeru
Št. 49/Leto 66/Celje, 24. junij 2011/Cena 1,30 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
JELOVICA
HIŠE OKNAj^RATA
Wairšma ®fena@ .[¡SoJiriMl
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovina.celje@jelovica.si
Po dvajsetih letih
Ob 20. rojstnem dnevu Slovenije smo se spomnili pogledov skozi puškino cev, ugotovili, da gospodarstvo na Celjskem ni »skrahiralo« in se vnovič zbudili?!
Na Polzeli so spet ponosni graščaki
Akcija hujšanja končana - zmagovalci
vsi
Prebold ima
perspektivno
gospodarstvo
Bistrica ob Sotli se spogleduje s Posavjem
Foto: SHERPA
j*
Slovesnost ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije na Glavnem trgu v Celju 26. 6. 1991
2
PO DVAJSETIH LETIH
NOVI TEDNIK
BISERKA POVSE TAŠIC
UVODNIK
Zbudimo se!
Domovina je ena sama. Patetično? Kakor za koga. Domovine praviloma ne bi smeli enačiti z eno ali drugo politično stranjo, trenutno vladavino ali blokado vladanja. Še manj z občutki nemoči vse več državljanov, da bi na svojem dvorišču sploh bili še sposobni obrniti kaj na boljše. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je domovina zelo konkretna, to je narod, to smo ljudje. Država je organizacija oblasti in če za našo domovino oblast in politične ter gospodarske elite ne skrbijo dobro, imamo kot državljani pač pravico dvigniti glas: na volitvah, na ulici, z delom. Kajti vsa ljubezen, tudi ta do domovine, gre na koncu koncev skozi želodec.
Če je marsikdo še pred dvajsetimi leti bil pripravljen žuliti travo, samo da bi se rešili iz balkanskega soda smodnika in s svojo državo krenili na pot Evropske unije in v Nato, se zdi, da te pripravljenosti na odrekanje danes ni več. Kje se je zalomilo, čivkajo skorajda vsi vrabci in vsi vemo, kako stvari ne »štimajo«, malo je takih, ki bi zavihali rokave in skušali kaj postoriti. Razlog je preprost in morda ga še najbolj poznajo župani v lokalnih skupnostih, ki rešujejo tiste vsakdanje težave, ki pestijo občane. So del oblastnikov, ki so danes najbliže ljudem, medtem ko sta nam Ljubljana in Bruselj pogosto vse bolj oddaljena; prva zaradi neracionalnega političnega kupčkanja, drugi zaradi ljudem precej oddaljenega evrobirokratizma.
Slovenska država nikoli ni bila nekaj samoumevnega in nevarno je, da se danes nekaterim zdi, da je. Pravi izziv naše države je, da ne postanemo del evropskega problema. Sami bomo morali poiskati rešitve za težave, ki smo si jih v veliki meri zakuhali, zato ker nismo dojeli, da smo se pred dvajsetimi leti odločali tudi za kapitalizem z vsemi stranskimi produkti, ki nam niso všeč. Pa bomo z umazano vodo zdaj zlili proč tudi dojenčka?
Vsakdo med nami spomin na osamosvojitev pred dvajsetimi leti meri nekako s svojimi vatli, poprečen državljan se sprašuje predvsem, ali živi boljše ali slabše. Moj pogled v polpreteklo zgodovino je povezan tudi s tem, da je Evropa v precejšnji meri desetletja pustila krvaveti Bosno in nekdanjo Jugoslavijo. Izkušnja pred dvajsetimi leti nas uči, da smo se morali najprej opreti na lastne sile, da so nam zatem pomagali tudi drugi. V tistem času sem bila dopisnica iz Beograda in sem poročala o tem, da so proti Ljubljani krenili oklepniki, na uradnih »tiskovkah« predstavnikom nekdanje JLA zastavljala »neprimerna« vprašanja o tem, ali bodo res bombardirali Slovenijo, posedala skupaj s kolegi v Palači federacije ter poslušala evropske politike, ki so skušali zakrpati nekaj, kar je že pokalo po vseh šivih. Za nami je zdaj dvajset let: vzponov in padcev.
Zbudimo se. Podoba Slovenije je drugačna, kot je bila pred dvajseti leti. Morda si niste zamišljali prav takšne države. Ampak priznajmo si, da smo jo ustvarjali prav vsi: tudi vi - z molkom, negiranjem, neaktivnostjo ali kot aktivni politiki, vplivni gospodarstveniki. Proti komu torej tarnamo, proti sebi?
Priznajmo si. Veliko smo dosegli. Predvsem pri zunanji suverenosti države tako rekoč skoraj vse. Zdaj nam ostane domač teren, da se nam neha prašiti na domačem maka-damu, ker smo probleme predolgo pometali pod preprogo. Imamo spodbudne zgodbe: inovatorje, prodorna podjetja, ustvarjalne posameznike, še vedno delovne ljudi in izobraženo mladino. Ni vse slabo, kar je slovensko! Obrnimo ploščo!
Pred dvajsetimi leti smo imeli kot narod polet, zagnanost in vedeli smo, kaj hočemo, ter smo svojo državo ustvarili. Zdaj moramo poiskati odgovor na vprašanje, kako naprej. Danes ga očitno ne poznamo. Ne pozabimo pa, da smo z odločitvijo za lastno državo sprejeli tudi odgovornost za to, kakšna bo ta država.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
i?	x3	p	#
ElEmEiaEElE]			
Odraščanje Slovenije
25. junija Slovenija praznuje 20. rojstni dan - Razlogi tako za veselje kot za skrb
Je 20 let veliko ali malo? Enoznačnega odgovora seveda ni, a če nekoliko podrobneje pogledamo le odraščanje naše domovine, se je v tem obdobju zgodilo ogromno. Še pomnite? Nekaj prelomnih dogodkov je zagotovo vtisnjenih v spomin, drugi - sicer manjši, a brez njih tudi prelomni ne bi bili mogoči - so zbledeli.
Podlaga za rojstvo samostojne Slovenije v 25. juniju 1991 je bila plebiscitarna odločitev (88,2 odstotka »za« ob 93-odstotni udeležbi) slovenskih državljanov za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prva polovica leta 1991 je tako minevala v znamenju pospešenih priprav na osamosvojitev, za katero so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli na plebiscitu, ter stopnjujočih se napetosti med slovenskimi in zveznimi jugoslovanskimi oblastmi oziroma Jugoslovansko ljudsko armado. Do razglasitve neodvisnosti je slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov ter določila novo podobo zastave in grba, nastajajoča država je dobila tudi ime - Republika Slovenija.
Tanki na cestah - že oktobra na ladjah
25. junija je Republika Slovenija slovesno razglasila svojo neodvisnost, že takoj v
www.novitednik.com
naslednjih dneh pa je sledil poseg jugoslovanske zvezne vojske, ki je hotela ta osamosvojitvena dejanja onemogočiti. Spopadi med JLA in slovenskimi oboroženimi enotami so trajali 10 dni, terjali nekaj vojaških in civilnih žrtev ter se končali s premirjem. Da gre zares, so se v teh desetih dneh prepričali tudi v Evropi in ostalem svetu, kjer so bili dotlej osamosvajanju Slovenije izrazito nenaklonjeni. Po pogajanjih predstavnikov zveznih oblasti s predstavniki dotedanjih jugoslovanskih republik je bila s posredovanjem trojke evropskih zunanjih ministrov sprejeta brionska deklaracija. Z njo so osamosvojitvena dejanja Slovenije za tri mesece »zamrznili« - a čas se ni ustavil. Nenazadnje je prav podpis Republike Slovenije na brionski deklaraciji s pravnega vidika prvo mednarodno »priznanje« nove države. Razširjeno jugoslovansko predsedstvo je le nekaj dni pozneje v Beogradu sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije v treh mesecih. Ko se je 7. oktobra
ANKETA
Zastoji, a se bo že kaj odprlo
Kako so ljudje zadovoljni z razvojem naše države v preteklih 20 letih? Kje vidijo pozitivne spremembe, smo spraševali na celjskih ulicah.
Franc Planko, upokojenec, Celje: »Veliko dobrega ne vidim, vendar se nekaj vseeno najde. V celotni Evropi in na svetu je napredek, povsod je standard rasel. Pri nas pa je rasel prej, zdaj pa je padel. Za naše mlajše ni prihodnosti. Naši otroci bodo uživali sadove socializma, ki smo ga ustvarili mi. Je pa res, da smo si v naših časih večerne šole morali plačevati, zdaj pa se lahko šola vsak. Slabo smo usmerjeni. Če se vlada ne bo popravila, ne vem, kaj bo. Preveč smo zadolženi, a če se bo to popravilo mogoče še imamo možnosti, da se
iztekel moratorij, sprejet z brionsko deklaracijo, je Slovenija začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo - in Slovenci smo se, med drugim, poslovili od dinarjev in v rokah do septembra 1992 obračali svojo prvo valuto, tolarje, ki so bili še v obliki bonov natisnjenih v celjskem Cetisu. Natisnili smo tudi svoje poštne znamke ... In s 25. na 26. oktober je koprsko pristanišče zapustila zadnja ladja, natovorjena z opremo JLA in s slovenskega ozemlja so se umaknile še zadnje enote jugoslovanske vojske.
Prodorno v svet
Nekaj držav je Slovenijo priznalo še tega leta (Hrvaška, Litva, Latvija, Islandija in Nemčija), glavnina priznanj pa je sledila leta 1992, ko je bila Republika Slovenija februarja prvič kot samostojna in mednarodno priznana država udeleženka zimskih olimpijskih iger v francoskem Albertvillu in maja sprejeta tudi v polnopravno članstvo Organizacije združenih narodov, kjer je leta 1998 bila nestalna članica in v avgustu celo predsedujoča Varnostnemu svetu OZN.
Na prvo obletnico plebiscita decembra 1991 je Skupščina
Republike Slovenije sprejela prvo ustavo samostojne države, s sprejetjem zakona o denacionalizaciji se začne vračanje premoženja, spomladi 1992 priseže prva generacija Slovenske vojske - oči Slovenije pa se vse bolj upirajo v svet. In zgodovinski prelet oblikovanja države zaključimo z njenim vključevanjem v mednarodne organizacije - leta 1993 članstvo v Svetu Evrope, sprejem v Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, podpis sporazuma s takratno Evropsko skupnostjo (sredi leta 1997 sledi pridru-žitveni sporazum in potem sprejem v Evropsko unijo leta 2004); leta 1994 pridruženo članstvo v Natu, ki mu leta 2002 sledi povabilo za vstop in leta 2004 sprejem. Leta 2003 so se Slovenci na referendumih o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato ob 60-odstotni udeležbi s skoraj 90 odstotki glasov odločili za Evropo in dobrimi 66 odstotki za Nato. Leto 2006 mineva v znamenju dvojnih cen po trgovinah in preračunavanja iz tolarjev v evre in z januarjem 2007 plačujemo le še z evri, konec tega leta Slovenija »vstopi« še v šengen in prvo polovico leta 2008 predseduje EU.
IVANA STAMEJČIČ
izognemo katastrofi. Sam zaenkrat živim normalno in nimam večjih težav.«
na voljo, in tudi šolstvo je boljše urejeno. Vendar pa je evro manj vreden, kot je bil dinar. Menim, da bi bilo boljše, če bi v Sloveniji ostali pri tolarju. Evropa nas bo pokopala.«
Nežika Polajžer, upokojenka, Zibika pri Šmarju pri Jelšah: »Živim v Avstraliji, tu sem le na dopustu in nisem tako na tekočem, saj smo bili nazadnje tu pred šestimi leti. Opazim pa, da so v splošnem na videz velike spremembe; veliko je novih hiš, polne so barv in lepo urejene. V dveh mesecih sem opazila, da je vsega dovolj. Tudi v trgovini najdeš tako rekoč vse. Prej ni bilo tako. Tu se najdejo stvari, ki jih imamo v Avstraliji. V Sloveniji nismo prav nič prikrajšani. Se več, veliko stvari je tudi uvoženih iz Nemčije, česar recimo v Avstraliji ni. Sem že kupila določene stvari, da jih vzamem s seboj.«
Marjana Novak, upokojenka, Celje: »Ne vem, če je veliko dobrega. Vseeno se nekaj najde, kakor za koga. Za nas upokojence ni kaj prida, tudi za mlade ni zaposlitev, mogoče zunaj meja. V prejšnji generaciji smo imeli ogromno priložnosti za delo, zdaj jih ni, vse se zapira. Preveč je mladih, ki so visoko izobraženi, a po končanem šolanju ne morejo vsi v službo.«
if
Alojz Cvikl, zaposlen, Šmartno v Rožni dolini: »Ne vidim dobrih stvari, ampak bolj slabe. V trgovini res dobiš vse, kar včasih ni bilo
Zvezdana Ritovšek, zaposlena, Celje: »Zelo veliko je pozitivnih sprememb. Postali smo samostojna država in se vključili v številne evropske in vojaške integracije (Nato), ki so prinesle ekonomski in politični napredek. Iz naroda smo postali nacija, menim, da smo veliko dosegli. Narod, ki ima samostojno državo, je torej nacija, in kot nacija lahko dosežeš veliko več. Šolstvo smo že v prejšnjih generacijah imeli zelo dobro urejeno. Ohranila se je določena mera samostojnosti, strokovnosti, mladim se ponujajo možnosti za socialni napredek, a je veliko odvisno od njih samih. Tržni sistem prinaša tako možnosti kot izločanje. Trenutno so zastoji, ampak v prihodnosti se nam bo tudi tu kaj odprlo.«
ANJA ŠROT Foto: TimE
NOVI TEDNIK
PO DVAJSETIH LETIH
3
Celje skozi puškino cev
Celje v vojni >oaza miru< - Tempirana bomba v rokah poveljnika Viktorja Krajnca - Minuto pred napadom slutnja premirja - Za las smo se izognili žrtvam in veliki materialni škodi
»Neverjetno hitro se zadeve pozabljajo že med nami udeleženci, kaj šele med tistimi, ki niso bili zraven, in mladimi. Takoj po vojni smo si še veliko pripovedovali, kako je bilo, spominjali smo se obdobja priprav, izpolnitev pričakovanj in vojaških akcij, med ljudmi so bili teritorialci junaki, nato je začel spomin bledeti.« (Iz knjige Izpolnjena pričakovanja, Viktor Krajnc, 2001)
»In tako smo dočakali osamosvojitev, uresničile so se sanje, naslednje jutro pa se je začela vojna. Četudi je bila le desetdnevna, je bila vojna z vsemi atributi vojne; dve vojaški sili, borbene akcije, begunci, pogajanja, ranjeni ter mrtvi.«
»Že takrat so nekateri Celje proglasili za oazo miru<, saj smo zastavljene cilje dosegli z drugačnimi sredstvi, s taktiko izčrpavanja, čakanja, premoči v živi sili, poznavanja domačega terena in s spretnostjo pogajanja. Seveda so bili v tem času tudi trenutki negotovosti in, priznati moram, tudi strahu. Strahu za soborce, za Celje, za novo državo.« (Iz Krajnčevega nagovora na včerajšnji slovesnosti ob dnevu državnosti v Celju)
Verjetno ni Slovenca, če je pred 20 leti že zlezel iz plenic, ki ne bi vedel, kje je bil, ko se je oglasil alarm - nevarnost letalskega napada. Številni očetje, bratje in prijatelji so bili čez noč mobilizirani v enote teritorialne obrambe. Vojna živcev in čas negotovosti sta se začela v dneh, ko se še ni polegla evforija ob razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije. Začela se je vojna za Slovenijo. Tudi na Celjskem, kjer sicer strela praktično ni bilo slišati. Neslišno je bilo tiktakanje tempirane bombe, celjske vojašnice, a še kako dobro je slišal takratni poveljnik TO Zahodno-štajerske pokrajine Viktor Krajnc. »Lahko bi jo odnesli veliko slabše,« pravi danes.
Lani so v številnih občinah na širšem Celjskem obeležili 20-le-tnico upora zoper ukaz o predaji orožja. To kaže na dobro organiziranost TO, priprave pa so se gotovo stopnjevale v času pred plebiscitom in do razglasitve neodvisnosti?
Res je, oktobra 1990 smo novi poveljniki dobili nalogo za reorganizacijo TO. Moja naloga je bila, da območje Koroške, Savinjske, Celjskega in Kozjanskega združim v eno pokrajino in pod enim vodstvom. Ukinjali so se občinski štabi in se ustanavljala območna poveljstva. Po plebiscitu smo vedeli, da gre zares. Izdelali smo podrobne načrte, kako zavzeti mejo, zavarovati pomembne objekte, blokirati delovanje JLA, če bi prišlo do uporabe vojaške sile. Spomladi smo izvedli večje število vojaških vaj z namenom usposabljanja in stalne pripravljenosti, kajti zavedali smo se, da zna v kratkem priti do incidentov. Že maja se je ob pekrskih dogodkih izkazalo, da se nismo motili, in takoj v začetku junija smo samo na celjskem območju angažirali več kot tri tisoč teritorialcev.
Ali ste v vlogi poveljnika sploh vedeli, na kaj se pripravljate, ste slutili razsežnosti, ki bi jih lahko dobil morebiten oboroženi spopad?
Težko bi rekel ... Spominjam se vzdušja; takrat smo bili polni domoljubja, zanosa ob uresničevanju tisočletnih sanj Slovencev o svoji državi. Teritorialci, takratna milica in vsi subjekti civilne obrambe smo bili izredno dobro organizirani. Ne smem pozabiti na Celjane, ti so takoj pokazali pripravljenost za sodelovanje. Kasneje med vojno je bilo samo v Celju skoraj dvesto prostovoljcev, ki so se želeli tudi aktivno vključiti v vojaški del delovanja. Koncept ljudske obrambe in samozaščite, ki smo ga razvijali v prejšnji državi, se je v Sloveniji zelo dobro prijel. Ljudje so vedeli, kako in kaj.
25. junija 1991 smo razglasili neodvisnost, Slovenija je postala samostojna. Vi ste v glavi verjetno predvsem preverjali možne scenarije?
Da in z državne proslave ob razglasitvi neodvisnosti v Ljubljani nismo šli domov, ampak na svoje položaje. Dobili smo določene namige, čeprav nič konkretnega. Takoj sem odšel v Celje, se javil dežurnemu. Nič posebnega se ni dogajalo, zato sem zaspal na postelji v pisarni. Ob treh zjutraj smo dobili iz Ljubljane kratko sporočilo: »JLA je napadla Slovenijo. Začnite delati po načrtu za obrambo.« Takoj sem aktiviral najbližje
Viktor Krajnc
sodelavce, ki so bili večinoma že v pripravljenosti.
To je bil ogromen logistični zalogaj; takojšnja aktivacija vseh vojaških in civilnih sil ...
Bili smo dobro pripravljeni! Prve enote, predhodno mobilizirane na vojaških vajah, so nemudoma odšle na teren. Takoj smo zavarovali najpomembnejše objekte v Celju in okolici; železniško postajo, pošto, zgradbo občine, izdali smo ukaz, da svoje položaje zasede TO, ki je bila organizirana v večjih podjetjih posebnega pomena in krajevnih skupnostih. Blokirali smo ceste, da bi onemogočili morebitne premike enot JLA; v ta namen smo angažirali kamione prevozništev in velike gradbene stroje. Blokirali smo celjsko vojašnico in onemogočili enotam izhod. V celotni pokrajini od Brežic do Koroške je bilo mobiliziranih 11 tisoč teritorialcev. Veliko vlogo je imela policija, ki je varovala vse naše premike, zbirala obveščevalne podatke. Koordinacijska podskupina, ki sem jo kot poveljnik vodil na ravni pokrajine, je poskrbela, da smo vsi delovali kot eno. Takrat nismo veliko razmišljali, izvrševali smo začrtane naloge. V določenih trenutkih, pri-
znam, nas je bilo tudi strah. Na drugi strani adrenalin ... Težko je opisati to energijo.
Kakšno je bilo razpoloženje med teritorialci? Nabita puška na rami, negotovost, čakanje, živčna vojna? Kako v takšnih razmerah miriti vojake in jih hkrati ohraniti v pripravljenosti ter motivirane?
Največ, kar lahko storiš, je, da svojim soborcem pošteno poveš, kakšne so razmere in kaj se od njih pričakuje. Nekateri teritorialci so bili zelo dobro usposobljeni, drugi so bili mobilizirani po daljšem obdobju, ko ni bilo toliko vojaških vaj. Vedeti morate, da v zadnjem letu niti orožja nismo imeli. Dobili smo ga šele tik pred vojno, nekaj iz republiških rezerv, večino enot pa smo oborožili prvi oziroma drugi dan vojne, ko smo zasegli 24 kamionov orožja v skladišču Bukovžlak. Gre za orožje TO, do katerega prej nismo mogli. Z orožjem so se vojaki potem počutili močnejše, pripravljene, varnejše. V enotah smo imeli tudi pomočnike za motiviranje in informiranje, ki so odigrali pomembno vlogo. Ni bilo lahko, čez noč se je vse spremenilo. V Celju so mnogi pripadniki JLA, številni oficirji, živeli vrsto let in si ustvarili družine. Sodelovanje med JLA in TO je bilo tesno in prijateljsko, naekrat pa smo se gledali čez cevi pušk in uradno postali sovražniki. To je še oteževalo razmere.
Menite, da so se Celjani, civilno prebivalstvo, počutili varne?
Mislim in upam, da so se. Pomembna je bila dobra obveščenost. Večina je razmere spremljala preko medijev, televizije, radia. Takrat je ključno vlogo odigral minister za informiranje Jelko Kacin, v lokalnem okolju pa Radio Celje, takrat s statusom organizacije posebnega pomena. Vaš sedanji direktor (Srečko Šrot, op. p.) je bil takrat vojni dopisnik oziroma moj pomočnik za obveščanje javnosti ter je poročal neposredno s terena. Opozarjali smo na nevarnost letalskih napadov, oglasili so se alarmi in dejansko je šlo za resno grožnjo za napad. Civilna obramba je na
srečo že pripravila in usposobila zaklonišča. Ljudje so bili aktivni, sami občani so nas obveščali o premikih JLA in dopolnjevali poročila naših profesionalnih obveščevalcev.
Na srečo so letala Celje le preletela. Je bila pa vaša pozornost še kako uperjena v dogajanje v celjski vojašnici in okoli nje?
V celjski vojašnici je bilo takrat nekaj sto vojakov JLA, ki pa so še od prvega dne vojne postopoma prebe-gali k nam. Največ je bilo Albancev, Makedoncev in Hrvatov, ki smo jih preko zbirnega centra in Rdečega križa poslali domov. Da, gledali smo se skozi ograjo in puške. Precej napeto je bilo. Vojašnico smo blokirali tako, da smo jim zaustavili dotok vode, onemogočili telefoniranje, izhode. Imeli smo več pogajanj, prvih smo se udeležili takratni celjski župan Anton Rojec, komandant kasarne podpolkovnik Nikola Poznan in jaz. Pogovarjali smo se izven vojašnice; kaj se je zgodilo, kako ukrepati, kakšne naloge imamo mi, kakšne oni. Na drugih pogajanjih sva se s Pozna-nom dovorila o prevzema orožja TO iz Bukovžlaka. Ravno zaradi tega so ga verjetno onemogočili, ga »dali na hladno«, kajti s Poznanom smo čez noč izgubili stik. Vojašnico je prevzel drugi komandant, oficir Luka Lukič, in zadeve so se zaostrile. Postavljal je pogoje, ki jih nismo mogli sprejeti,
grozil je z razstrelitvijo skladišč ter z napadi na civilno prebivalstvo. Vse do uradnega premirja je tako nastopil nekakšen »status quo«.
Hodili ste po zelo tanki liniji. Dovolj bi bil en strel in na obeh straneh bi lahko popustili živci ... Koliko je manjkalo do oboroženega spopada?
Nekaj minut, dobesedno. Res, v Celju, razen v pri skladišču v Pečov-niku, ni bilo slišati strelov. Ni bilo ranjenih, mrtvih niti materialne škode. Vse je bilo odvisno od pogajanj. Uporabili smo taktiko čakanja. Ampak razmere so bile precej kaotične, saj je med vojno dvakrat ali trikrat prišlo do uradnih prekinitev oboroženega spopada med TO in JLA. Nihče ni znal predvideti, kako se bodo stvari odvijale. Veliko je bilo improvizacije in odločati se je bilo treba v trenutku. Na naše pozive, naj predajo »kasarno«, se niso odzvali in odločili smo se, da bomo izvršili napad ter s silo zavzeli vojašnico. Odločitev ni bila lahka, kajti zavedali smo se, da bodo žrtve na obeh straneh neizogibne. Še posebej, ker je lokacija vojašnice na povsem neprimerni lokacije sredi mesta, med poslovnimi objekti in stanovanji. Povedati še moram, da sem takrat bil ves čas na zvezi z republiškim vodstvom. Pripravljali smo se na napad, ko me je poklical general Janez Slapar in me povprašal, kako in kaj. Povedal sem mu, da še nismo napadli. Čez nekaj minut me je poklical Janez Janša in mi je dal vedeti, da se pripravljajo pogajanja na državniški ravni med Beogradom in Ljubljano. Zaslutil sem, da bi znalo priti do premirja, nekaj minut pred napadom sem brigade obvestil, da odstopam od napada. Prav sem storil, ker dve, tri ure zatem je bilo spet razglašeno premirje. Za las smo se izognili žrvam in veliki materialni škodi.
Odločilni v vojni za Slovenijo so torej bili dobra organiziranost, tehtne poteze, spretna diplomacija, uspešna pogajanja ...
... predvsem pa ljudje, ki so jasno pokazali podporo novi državi. JLA je mislila, da bo Slovence in slovensko vodstvo zastrašila z nekaj tanki na cesti. Niso računali na to, da je TO tako dobro oborožena in da se bo tako odločno uprla. Niso računali na blokado vojašnic, onemogočanje premikov, zasedbo meja. JLA se je uštela pri ocenah in nas je podcenjevala. Še danes sem ponosen, da sem bil del tega. Del zgodovinskih dogodkov, ko smo sodelovali pri rojstvu domovine in jo ubranili.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Teritorialci so obkolili vojašnico v Celju (1. julij 1991). Fotografijo je takrat posnel naš fotoreporter Edi Einspieler, ki je ves čas vojne razmere beležil na terenu. Več njegovih arhivskih fotografij in tudi pričevanje v obliki videozapisa si lahko ogledate na aktualni razstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje.
4
PO DVAJSETIH LETIH
NOVI TEDNIK
Gospodarstvo na Celjskem ni »skrahiralo«
Ob obletnici osamosvojitve: grob prerez dvajsetletnega dogajanja v gospodarstvu na Celjskem
Ko gledamo Slovenijo ob nastanku in danes, je tudi v gospodarstvu težko reči »bilo je tako ali bilo je tako«. Dogajanje v zadnjih dvajsetih letih bolj izgleda tako-tako, čeprav mnogi opozarjajo, da nam danes na Celjskem ni treba biti med najbolj zaskrbljenimi. Številna podjetja so previha-rila težke čase, od razpada Jugoslavije do vmesnega razcveta in hude krize, a vendar preživela.
V grobem velja, da je v prvih letih devetdesetih število podjetij skokovito raslo, potem se je v sredini 90. let rast umirila. Po podatkih direktorja Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Francija Kotnika je bilo na tem območju približno 900 podjetij, v kasnejših letih pa se ob minusih in plusih številka ni drastično spreminjala. Se je pa v gospodarstvu na Celjskem spremenila velikost in lastniška struktura gospodarskih družb. »Če je v 90. letih prevladoval delež večjih družbenih podjetij, se je kasneje lastniška struktura zelo spremenila,« je omenil Kotnik, ugotovitev pa velja za celo območje. Tako imamo zdaj, seveda samo po številkah, 2 odstotka velikih in 2 odstotka srednjih družb, vse ostalo pa so manjša in mikro podjetja. Kar se tiče števila zaposlenih, ni tako drastičnega upada, kot bi si predstavljali. Na velenjskem koncu se vsa leta število zaposlenih giblje med
18	in 20 tisoč - lani jih je bilo
19	tisoč. Na ožjem celjskem območju je število brezposelnih v upadanju oziroma kot je omenil direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak: »Dejstvo je, da v minulih letih v zaposlenosti ni napredka, vendar smo z dobrimi 11 tisoč brezposelnimi na Celjskem v položaju, ki ni travmatičen.«
Med podjetji, kjer danes govorijo o dobičkih, so Cinkarna Celje, Gorenje, Štore Steel, Comet Zreče, Cetis, v razcvetu je zdraviliški turizem ... Kar nekaj velikih imen, ki jih poznamo iz preteklosti.
V tem času smo občudovali kar nekaj »gazel« - torej najhitreje rastočih podjetij, ki pa jih po par letih ni več. Zaenkrat se, sicer s težavami, še drži celjski Engrotuš, ljubenski KLS pa se je po padcu v letu 2008 izjemno dobro pobral.
Emova ura - simbol nekdanjega delavskega vsakdana za mnoge s Celjskega. Danes je osrednji eksponat razstave Delavsko Celje.
Spremenila se je tudi struktura dejavnosti, saj v novejši dobi število gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, že presega število tistih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Seveda bi bila razmerja povsem drugačna, ko bi govorili o drugih kazalnikih.
Duša Slovenije
Ob nastanku Slovenije so, če vzamemo kot primer, v
Cetisu tiskali bone. Ja, tudi te smo imeli v vmesnem obdobju. Danes, po viharnih letih, tudi padcih, pač tiskajo potne liste za afriške države. In podobnih zgodb smo od gospodarstvenikov na Celjskem slišali veliko. Da so bili to zanimivi časi, ni dvoma. Ne samo zaradi tega, ker so bili sogovorniki mlajši. No, ja, malce že, je bilo slišati hahlja-nje. Iz teh časov lahko vsi, ki smo jih doživeli, spomnimo na drugačno razpoloženje. »Duša Slovenije je bila polna optimizma in energije,« kot se je izrazil Polak.
Ena od slišanih pripomb s strani delavcev je bila, da glas za odcepitev Slovenije ni pomenil glas za kapitalizem v obliki, kot ga zdaj doživljajo, ampak so še naprej računali na bolj socialno državo. »Oziroma na nekatere dobre pridobitve iz nekdanje Jugoslavije,« kot se je izrazil sindikalist Vojko Korošec. Da se je marsikje, kjer imajo delo, povečala obremenitev, plače pa ostajajo enake. Torej minimalne plače, ki stagnira-jo, v zadnjem času pa mnogi opozarjajo tudi na uravnilov-ko. Uradni podatek kaže, da plače na Celjskem, seveda govorimo o povprečju, vsa leta za slovenskim povprečjem zaostajajo za desetino.
Osamosvojitev Slovenije je zaradi izgube južnih trgov za večino podjetij le pomenila pravi šok. K temu je pre-
Izjemno odmevne so bile težave v steklarstvu. Kljub vsemu je se Steklarna Rogaška uspela izvleči in dobro posluje, medtem ko nekdanji zaposleni v Rogaški novi še vedno iščejo svoje pravice.
cej pripomogla tudi poplava v letu 1990, ki je zelo hudo prizadela številna podjetja, ki so se še dobrega pol leta kasneje ubadala s težavami v proizvodnji. Vendar je bilo večkrat slišano, da je bil razpad Jugoslavije po svoje sicer precejšen udarec, ki so ga takratni, zvečine »rdeči direktorji« dokaj dobro prenesli. Dejstvo je, da so nasprotniki slovenske osamosvojitve glasno opozarjali, če poenostavi-
mo, da bo Slovenija v gospodarskem smislu »skrahirala«. Razen v posameznih primerih, tudi na Celjskem, so se v večini podjetij začeli ozirati naokrog - točneje proti zahodni Evropi. In po letih vztrajnosti, inovativnosti in idejah z relativno hitrimi koraki proti pričakovanjem mnogih tudi nekako uspeli.
Travmatičen prehod so marsikje blažili z upokojitvami in drugimi socialnimi transferji, zmanjševanjem števila zaposlenih ... Neredki so primeri, da so delavce iz režije zaposlili v proizvodnji, poleg tega so se v večini podjetij odločali za takšno in drugačno prestrukturiranje. Ponekod tudi zaman.
Polom: tekstilci in gradbinci
Najhujši polom je, v grobem gledano, doživela tekstilna industrija. Celjski Toper je bil tisti, ki je kljub »štrajku« delavcev pred celjsko občino, med tekstilnimi tovarnami prvi, že leta 1992 šel v stečaj. Nadaljevalo se je z Metko, Elegantom, s Kor-som, tovarno volnenih odej iz Škofje vasi, z Zarjo iz Pe-trovč, Mikom Prebold ... Po nekajletni agoniji se je v stečaju znašla Tekstilna tovarna Prebold. Torej imena, ki niso bila znana le pri nas, ampak daleč naokoli. V grobem je tekstilna industrija na Celjskem pred 20 leti zaposlovala 8.600 delavcev, konec lanskega leta pa le še 600. Ni dolgo, kar je Zgornjo Savinjsko dolino udaril stečaj nazarskega Elkroja, ki je, podobno kot mnoga že omenjena tekstilna podjetja, zaposloval oziroma
dajal kruh pretežno ženski delovni sili.
Do lani so vztrajali v podjetju Inde Vransko. V celjskem podjetju Vrvica so lani povečali število zaposlenih, borijo se v Tovarni nogavic Polzela, konjiškem Konexu, našli pa bi še več podjetij, ki se danes ukvarjajo s tekstilom. Da je propad tekstilne industrije splošen slovenski problem, je znano. Zagotovo je problem konkurirati nizkocenovnim kitajskim izdelkom. Očitno so preživeli najbolj vztrajni, ki imajo svojo tržno nišo in blagovno znamko, ki so jo dovolj negovali, ne pa da so v ospredje postavljali t. i. imenovane lon posle.
V vmesnem času so se dogajali tudi prevzemi. Pov-zemimo dva najbolj vpijoča: leta 1999 se je ob številnih kritikah zgodil prevzem Kovi-notehne. Merkur je s celjskim trgovcem dobro krmaril deset let, nato pa še sam strmoglavil. Drugačna je zgodba z nekoliko daljšo brado: nazarski BSH z 250 zaposlenimi je na veliko ogorčenje praktično cele slovenske javnosti že leta 1994 odkupil nemški koncern Bosch-Siemens. Danes je
Mnogi nekdanji paradni konji celjskega gospodarstva, na primer Emo, Zlatarna in Etol so v teh letih doživeli kar lastniških ali/in strukturnih sprememb.
Posebna zgodba, ki se je pojavila v drugi polovici obstoja samostojne Slovenije, so t. i. tajkuni. Glede na to, da zgodba na sodiščih še ni zaključena, tudi mi ne bomo sodili, kateri so glavni vzroki za težave Pivovarne Laško, ki pa letos po nekaj letih posluje nekoliko bolje.
v BSH Hišni aparati Nazarje zaposlenih več kot tisoč ljudi, svoje poslovanje pa nenehno širijo.
Kar so začeli tekstilci, so v zadnjih letih zaokrožili gradbeniki. Čeprav so se težave In-grada, na primer, začele še v času, ko je večina drugih gradbincev rasla. Mimogrede, stečajni postopek še po sedmih letih ni zaključen, kar tudi po svoje kaže podobo Slovenije. Ostali so padli kasneje, najod-mevneje zagotovo velenjski Vegrad, ki je oziroma še zdaj ponazarja blišč in bedo naše, slovenske, da ne bo pomote, »pravne« države. Dejanja, ki jih je vršilo vodstvo, v to poglavje zagotovo ne sodijo. Padla so tudi druga Ingradova in Vegradova podjetja, Gradis, SGP Nova in številni manjši. Z njimi pa tudi ogromno manjših kooperantov in podizva-jalcev, od prevoznikov do, če se pošalimo, bifejev, ki pa javnosti po navadi niso tako na očeh.
Da tudi v gradbeništvu ni vse črno, so dandanes prepričani mnogi gospodarstveniki, ki upajo na preživetje Nivoja in stavijo na obstoj podjetja
Ceste mostovi Celje in Remonta.
Precej slaba je slika lesarstva, kjer smo spremljali preoblikovanje, kasneje pa stečaj praktično vseh nekdanjih podjetij nazarskega Glina. Sledili so stečaji Biva hiše, Biva pro, Rogaška Les, Bohor Les, pred kratkim tudi zlom laškega Parona ...
Razpoloženje slabše kot številke
Na oko velja ocena, da je ob nastajanju Slovenije gospodarstvo na Celjskem prosperi-ralo. In ko na hitro preletimo, tudi danes ni ravno ubogo. Po zadnjih ugotovitvah je celjska regija lani z dodano vrednostjo prvič prehitela slovensko povprečje, kar velja za velik napredek oziroma dokaz, da ni vse tako črno.
Zagotovo pa je drugačna zgodba med ljudmi. Če smo prej govorili o 20 let starem optimizmu, je danes drugače. »Bistven problem krize sta pesimizem in zagrenjenost - nič ni dobro. Če ima človek voljo in cilj, je vse lažje. In tu je marsičesa kriva država. Ekstremni regresi zagotovo negativno vplivajo na ljudi, ki ne vedo, če bodo regres sploh dobili. In teh stvari je veliko,« trdi Polak. Vse to vodi v razočaranje, neznanje, pesimizem. Obstoji raznih mrež, ki ščitijo interese, so eden od krivcev, da bomo iz krize izšli bistveno težje.
Zaključili bomo s še eno Polakovo mislijo: »Težava je, ker v Sloveniji vlečemo na svetlo samo črne stvari. Ljudje moramo biti aktivni, ne zgolj kritizirati, včasih tudi pomisliti, kaj naj naredimo, da bo bolje. Veste, da ima dva milijona ljudi svojo državo, je čudež. In velja podatek, da v povprečju še vedno sodimo med petino najbolj premožnih ljudi na svetu. Tu ne govorim o ljudeh z najnižjimi plačami in brez solidne službe. Vseeno ocenjujem, da v končnem ni tako strahovito slabo in da je Slovenija v grobem le zgodba o uspehu. Je pa res, da moramo napeti vse sile, da bo bolje.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Manj, vendar še bolje
Znani tudi naj inovatorji v Savinjsko-šaleški regiji - Z zlatom ovenčani BSH Hišni aparati, Gorenje in HTZ
Precej manj inovacij kot lani, tudi manj sodelujočih podjetij, pa vendarle več inovatorjev ter izjemna kakovost in učinkovitost, so glavne značilnosti letošnjih inovacij v Savinjsko-šaleški regiji. Tamkajšnja gospodarska zbornica je namreč v torek v imenitnem okolju velenjskega gradu najboljšim inovatorjem podelila pet bronastih in pet srebrnih priznanj ter štiri zlata priznanja.
Kot je znano, savinjsko-ša-leške inovacije visoko kotirajo tudi v slovenskem merilu, kar ni čudno, saj so se v nekaterih podjetjih lotili sistematičnega spodbujanja te dejavnosti. »Kakovost je na izjemno visoki ravni, saj smo dobili same profesionalne inovacije, torej podprte z denarjem posameznih podjetij, tako da smo imeli velik problem, kako razvrstiti najboljše med dobrimi,« je omenil predsednik komisije Bojan Stropnik, temu pa dodal, da se tudi v inovacijski dejavnosti odraža kriza: »Kar nekaj podjetij, ki so v preteklosti sodelovala na razpisih, letos ni več, ker so propadla ali se preoblikovala. Po drugi strani pa drži, da se vsakemu, ki začne varčevati pri inovacijah, na dolgi rok ne piše dobro.«
Zlata priznanja so romala v HTZ, hčerinsko družbo
Na javni razpis je prispelo 14 predlogov 8 predlagateljev. Pri omenjenih inovacijah je sodelovalo 150 inovatorjev, kar je največ v 13-letnem obdobju nagrajevanja inovacij.
Skupina inovatorjev iz nazarskega podjetja BSH, ki je prejela zlato priznanje za espresso avtomat. Kava je menda bistveno bolj okusna.
premogovnika, za drobilnik premoga, inovatorji Gorenja pa so bili z zlatom nagrajeni za Combi 750 oziroma hladilnik, namenjen za prodajo na ameriškem trgu. Kar dve zlati priznanji so si prislužili v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, in sicer za nov kuhalni aparat Mum 5 Styline ter espresso avtomat TE5. Vodja razvojnega oddelka v nazarskih hišnih aparatih Toni Pogačar je prepričan, da v podjetju brez inovacij ne bi preživeli, čemur je pritrdil tudi direktor področja gospodarjenje Boštjan Gor-jup. V nazarskem podjetju za razvoj, v okviru katerega
nastajajo inovacije, letno namenjajo 7 milijonov evrov, sedaj pa iščejo človeka, ki bi prijavljal patente v Sloveniji.
Inovativnost
namesto
balončkov
»Vsak cent, naložen v razvoj, ustvarjalno kulturo, inovativnost in napredek, je naložba v našo prihodnost. Tudi pri tem ni razlike med državo, gospodarstvom in državljani. Vsak trenutek bi morali posvečati razmisleku, kako izboljšati določen produkt, poslovni proces, klimo, organizacijsko kulturo, naše zasebno življenje.
Šele ko bo inovativnost naš način življenja, bo šla naša krivulja uspešnosti in učinkovitosti navzgor, vse do takrat pa bo inovativnost le tema številnih okroglih miz in predavanj. Inovativnost je kot vera, je del tebe ali pa je ni. Prepričana sem, da je naša regija lahko ponosna, da izpolnjuje poslanstvo ozi-romaenega odrazvojnihci-
ljev. Največja napaka bi bila, če bi menili, da je naložba v
inovativnost strošek - mislim, da je to dolgoročna naložba, verjetno bolj pomembna kot vse druge finančne naložbe v balončke, ki so se razpočili in odnesli vse naše premoženje,« je poudarila predsednica zbornice Cvetka Tinauer, hkrati pa dodala, da bo v ino-vativno Slovenijo verjela šele takrat, ko bo tudi podelitev nagrad na nacionalni ravni dobila primerno »težo«.
Na pomen inovativnosti v gospodarstvu in lokalnih skupnostih je opozoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je vsem inovatorjem čestital za njihove dosežke v letu 2010, izvršna direktorica GZS za zakonodaje in politike Alenka Avberšek pa je opozorila na pomen projekta spodbujanja inovativnosti, ki pod okriljem GZS poteka po vseh regionalnih gospodarskih zbornicah, in z udeleženci delila nekaj zanimivih definicij, kaj inovativnost sploh je.
US
IZJAVA TEDNA
»Dokler politike na državni ravni prosimo, naj se udeležijo podelitve priznanj najboljšim inovatorjem, sem skeptična do inovativnosti.«
Dr. CvetkaTinauer,predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice
Predskupščinski pomisleki
Danes se obeta precej vroča skupščina Skupine Pivovarna Laško, ki ji ji je sicer še pred iztekom roka z bankami uspelo doseči reprogram oziroma moratorij za odplačilo kratkoročnih posojil in obrokov dolgoročnih posojil Pivovarne Laško in Pivovarne Union najmanj do konca septembra.
Ob tem pa je bilo slišati, da je največja upnica, Nova Ljubljanska banka, zahtevala, da uprava in nadzorni svet pivovarne z današnje skupščine umakneta predlog za preoblikovanje Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncern. V Laškem namreč že skoraj leto dni poskušajo delničarje prepri-
čati, da bi bila sanacija skupine možna zgolj z oblikovanjem pogodbenega koncerna. NLB mu nasprotuje, saj so njena posojila zavarovana z delnicami Pivovarne Union, ki bi z organizacijskimi spremembami izgubila precejšen del svojih pravic in samostojnosti. Kot je znano, NLB skupaj z Banko Celje na skupščini zaradi postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev ne bo imela glasovalnih pravic.
Poleg koncerna bosta zagotovo kar nekaj razprave povzročila tudi predvidena doka-pitalizacija ter imenovanje novega nadzornega sveta.
US
Peta svečka za Bisol
Preboldski Bisol v teh dneh praznuje pet let svojega poslovanja. V teh letih je postavil skoraj 60 sončnih elektrarn, samo v zadnjem letu pa skoraj 50 elektrarn, ki bodo s svojim delovanjem proizvedle več kot 11 milijonov kilovatnih ur čiste električne energije na leto. Z zeleno energijo bodo oskrbovale skoraj 3 tisoč gospodinjstev, s tem pa vsako leto prihranile več kot 6 milijonov kilogramov izpustov ogljikovega dioksida.
Bisolove sončne elektrarne je moč najti na 15 slovenskih šolah, mnogih športnih dvoranah in drugih javnih ustanovah. Z elektrarnami na ključ se je podjetje približalo individualnim potrebam kupcev, saj izpelje projekt od začetne ideje do postavitve in vzdrževanja elektrarn. Letos so ustanovili skupino Bisol Group, ki združuje povezana in namenska podjetja. Od začetnih petih zaposlenih je bilo v Bisolu lani zaposlenih že 250 ljudi.
V vseh letih je prodaja strmo rasla. Lani je bila zabeležena več kot 100-od-stotna rast v primerjavi z letom 2009, skupina pa je ob zaključku minulega leta imela več kot 61 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Za prihodnje v skupini Bisol Group želijo povečati proizvodno kapaciteto na 200 megavatov, razširiti svojo prisotnost na trgih Zahodne Evrope ter vstopiti na foto-voltaični trg v Združenih državah Amerike.
US
Perspektivno gospodarstvo in šepav turizem
Na jutrišnji rojstni dan naše države bo praznovala tudi občina Prebold
PREBOLD - Ko so se preboldski svetniki odločali o datumu občinskega praznika, so bili zelo premišljeni. Lahko bi izbrali katerega iz množice zgodovinskih trenutkov, ko se je Prebold omenjal. »Ampak so pri tem vedno odkrili, da je kak tuj plemič domačim tlačanom podeljeval takšne in drugačne pravice, ki bi jim itak morale pripadati, če so živeli na svoji zemlji. Zato smo rekli, da tega pač ne bomo praznovali,« pripoveduje župan Vinko Debelak. Kot zavedni Slovenci so Preboldčani zato za svoj praznik izbrali dan državnosti, v spomin na enega najpomembnejših trenutkov v naši zgodovini, ko smo dobili svojo državo.
V občini Prebold je tako že od začetka minulega tedna praznično. Večina prireditev je sicer že mimo, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj je bila sinoči. Z otvoritvami se ob tej priložnosti niso izkazovali, z njimi bodo počakali do jeseni, pravi župan. Do takrat naj bi se namreč zaključilo kar nekaj pomembnih projektov v občini, ki so zdaj v polnem teku.
Eden takšnih je gradnja prizidka k vrtcu in večnamenskega objekta s knjižnico. Kako napredujejo dela?
Gradnja prizidka, v katerem bodo štiri igralnice, je praktično končana, avgusta bo tehnični pregled. Večnamenski prostor s knjižnico pa bo zaključen v septembru, pri čemer se nam s to fazo prav hudo ne mudi. Pridobili smo sicer kar precej nepovratnih sredstev, vendar bomo denar dobili šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Tako da kar težko zagotavljamo likvidnost proračuna. Ampak verjamem, da bomo v septembru tudi s projektom knjižnice končali. Zaključuje se tudi večji projekt na komunalni in cestni infrastrukturi v Svetem Lovrencu. Prav tako gre
h koncu izgradnja sekundarne kanalizacije v občini. Upamo, da bo v tem času dokončana tudi primarna kanalizacija, da si bomo potem res lahko oddahnili. Tako da bomo v naslednjem letu imeli v občini zgrajeno kanalizacijsko omrežje in zlasti v ravninskem delu občine tudi obnovljeno celotno cestno omrežje.
Paradni konj gospodarstva v občini in širše je bila nekoč tekstilna tovarna. Njen stečaj v letu 2004 je bil za kraj socialna bomba. Kako si je občina opomogla in v kakšni kondiciji je preboldsko gospodarstvo danes?
V vsaki nesreči je tudi nekaj dobrega. V konkretnem primeru je bila sreča, da se je vse to zgodilo še pred splošno gospodarsko krizo, tako da smo takrat precej hitro poiskali in privabili v kraj nove vlagatelje. Danes imamo v Preboldu dve uspešni tovarni, Odelo in Bisol. Gospodarska situacija je sicer tudi pri nas podobno težka kot povsod po svetu, ampak kljub temu sta omenjeni tovarni v svojih panogah v tem času zelo perspektivni. Tako da z brezposelnostjo v občini zaenkrat nimamo kakšnih hudih težav.
»Šepa« pa turistična ponudba v kraju, je slišati med ljudmi.
Danes v občini ni prave turistične ponudbe. Nekoč je bil Prebold turističen kraj - s hotelom Zanier in kopališčem, ki ga sicer še vedno uporabljamo, a je bilo postavljeno že pred 70 leti ... V današnjem času pa občina na tem področju prav veliko ni naredila. Pred kratkim se je sicer vključila v regijski program Dežela Celjska. Tu bomo krepko pristopili zraven, da vendarle razvijemo neko strategijo razvoja tudi na področju turizma. Pri čemer so nekateri posamezniki s svojo turistično ponudbo vseeno zelo uspešni. Kamp Dolina obeležuje že 50-letnico in je
Župan občine Prebold Vinko Debelak
Na sinočnji slavnostni seji ob občinskem prazniku in dnevu državnosti v Preboldu je župan podelil najvišja občinska priznanja. Zlati grb občine je prejel Ivan Stepišnik, srebrnega Zdravko Zagožen ter bronastega Frančiška Felician. Priznanja občine pa je župan izročil Mariji Pirc, Andreju Uplazniku, Janezu Zagožnu, KUD Svobodi Prebold, Medobčinskemu društvu invalidov Žalec, OŠ Prebold in Kampu Dolina.
vsa ta leta med najbolj urejenimi kampi v Evropi. Tudi Kamp
Park v Latkovi vasi uspešno deluje. >Šepa< pa ponudba hotela,
ki je nazadovala, in tudi vsega ostalega. Razen nekaj točilnic v kraju nimamo niti ene resne gostilne. To je kar precejšnja težava, kajti če želimo privabiti turiste, jim moramo tudi kaj ponuditi za pod zob. Zato na občini v kratkem načrtujemo razgovor z gostinci in ostalimi, ki delajo na področju turizma. Pripravljamo se tudi na ustanovitev turističnega društva, ki ga v kraju že lep čas ni, a ga nujno potrebujemo, predvsem v smislu, da poveže turistične ponudnike v kraju. Se pa v kraju veliko dogaja. Koledar prireditev je poln skozi celo leto, obiskovalcev pa ni prav veliko. Zakaj je tako, ne vem. Ali ni prave vsebine za občane ali pa smo že vsega naveličani. Vseeno mislim, da je ponudba prireditev kakovostna.
Velik problem, s katerim se soočate v Preboldu, je denacionalizacija ...
Z denacionalizacijo je bil družinama Zanier in Paulin vrnjen velik del zemljišč v samem centru Prebolda. Medtem, ko je zadeva z Zanierji rešena, imamo s Paulini še vedno velike težave. Ogromno zemljišč je bilo namreč njihovih in ko se je po vojni Prebold širil, so se na teh zemljiščih gradili bloki in vse ostalo. Sedaj, ko so dobili ta zemljišča vrnjena, je nastal problem. Seveda, če nekdo vztraja pri vračilu v naravi, a niti ne pozna stanja v naravi, potem je to lahko težava. Nekaj zadev z upravičenci rešujemo na sodišču, da bi se stvari pospešile, pri čemer resnično upam, da se bo zadeva hitro rešila. Jim je pa
težko dopovedati, da je neko zemljišče zdaj šolsko igrišče in da tega v naravi ne moreš dobiti nazaj. Mislim pa, da se je zdaj zgodil znaten preskok, ko so upravičenci pooblastili odvetnico, ki je tu domačinka in pozna zadeve. Na drugi strani je njihova tudi graščina, a niti blizu ne pridejo. Objekt pa propada.
Pred nedavnim je odjeknila pobuda svetniške skupine SDS o ustanovitvi lastnega komunalnega podjetja v občini. Kaj vi osebno mislite o tem?
Predlog svetniške skupine moramo resno proučiti in preveriti, kaj bi z odcepitvijo od žalske komunale pridobili. Osebno menim, da se komunalna služba v Spodnji Savinjski dolini ne sme deliti. Komunalno podjetje Žalec je že tako majhno. Je pa seveda naša naloga, predvsem vodstva podjetja in občin ustanoviteljic, da zagotovimo poslovanje pod takšnimi pogoji, da bodo dobrine našim občanom dostopne po primerni ceni.
Kaj bi sporočili občanom ob njihovem prazniku?
Moja želja je, da bi občani s pridom uporabljali vse tisto, kar jim občina oziroma okolje nudi. V poletnih mesecih razni organizatorji pripravljajo počitniške aktivnosti (taborjenje, oratorij ...), a ni prav velikega odziva. Glede na to, da v našo šolo hodi skoraj štiristo otrok, še dobrih dvesto jih je v vrtcu, bi pričakoval malo večji odziv. Seveda pa vsem iskreno voščim ob občinskem prazniku.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
V Gosposki ulici 3 v Celju, v bivši trgovini Mura, so odprli darilno-cvetlični butik Kamelia. Vsi dobro poznamo filmsko uspešnico Dama s kamelijami in rože, ki cvetijo v mesecu ljubezni. In prav ta film je bil navdih, da so nov butik cvetja v Celju poimenovali Kamelia. Lončnice, a tudi rezano cvetje, vzgojeno z ljubeznijo, lahko odslej dobite v Kamelii, kjer vam edini v Celju ponujajo dodatke za dom Alessi, Blomus ter ročno izdelane cvetlične dekorativne lonce Fleur Ami... Polepšajte si dom in obiščite butik cvetja Kamelia vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
tsfcrta s plinom in toploto
JI
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje/ d.o.o.
Smrekaijeva t Celje
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
»S Kumrovcem moramo sodelovati«
Kakorkoli obrneš zemljevid, Bistrica ob Sotli je vedno na repu, ugotavlja nov župan, Franjo Debelak
BISTRICA OB SOTLI - V občini, ki se zadnja leta vse bolj spogleduje namesto s savinjsko s posavsko regijo ugotavljajo, da so zemljepisno vedno na koncu, na repu. Še najbližje jim je vsega dva kilometra oddaljeni hrvaški Kumrovec, od koder jih zaenkrat ločuje močna šengenska zavesa. Pred današnjo osrednjo prireditvijo bistriškega občinskega praznika smo se o bistriških razmerah pogovarjali z novim prvim možem občine, županom Franjem Debelakom.
Minilo je pol leta, odkar delate v Bistrici ob Sotli kot novi župan. Kako ste zadovoljni na funkciji prvega moža »Šempetranov«, kot sami sebe najrajši poimenujejo občani Bistrice?
Delo se je začelo že takoj po prvi, konstitutivni seji občinskega sveta lani oktobra, torej je za mano že prvih osem mesecev županovanja. Poleg vseh proceduralnih in formalnih zadev, je bilo treba takoj začeti s pripravo projektov, ki smo jih nameravali prijaviti na razpise. To, da smo začeli dovolj zgodaj, se nam je obrestovalo in danes lahko rečem, da sem s pridobljenimi evropskimi sredstvi zadovoljen. Zastavili smo zelo ambiciozno in tudi nadaljevali bomo tako.
Občinski svet se je od jesenskih volitev precej ubadal s plačo, oziroma njenim nadomestilom, ki naj bi jo po volitvah vnaprej prejemal prejšnji župan, Jožef Pregrad ...
S tem se je pravzaprav ukvarjala komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve, ki jo je soglasno imenoval občinski svet in je za tovrstne zadeve tudi edina pristojna. Župan za to odločitev ni pristojen in mora, ne glede na svoje želje, spoštovati odločitve organov občinskega sveta. Na podlagi zahteve nadzornega odbora, sem zahteval še dodatno pravno mnenje, ki odločitev komisije ne izpodbija
in s tem je zadeva pravno formalno zaključena. Osebno si želim, da to ne bo podlaga za nesoglasja med posameznimi svetniki. Izkoristil bom seveda vse pristojnosti, ki jih kot župan imam, da bomo delovali v korist občine Bistrice ob Sotli in da bodo posamezni interesi podrejeni skupnim. V Občini Bistrica ob Sotli imamo za sabo veliko dobrih projektov, ki jih je izpeljal moj predhodnik in ga zaradi opravljenega dela tudi spoštujem. To delo nadaljujem in vključujem nov, svoj način vodenja in videnja razvoja občine, ki ne izključuje zamisli vseh, ki želijo našo prihodnost vnaprej soustvarjati.
Občane seveda najbolj zanima koliko je v občini bilo postorjenega od lanskega občinskega praznika. Katere so glavne nove pridobitve?
Za mano je šele dobrega pol leta županovanja, razumljivo o velikih dosežkih ne bom govoril. Kljub temu sem ponosen, da smo že na začetku uspeli z dvema projektoma večjih vrednosti. Zgradili bomo namreč nekaj novih cest, poleg tega bomo v nadaljevanju za okolje poskrbeli z umeščanjem rastlinskih čistilnih naprav. Trudimo se, da bi mladim staršem omogočili nujno potrebno varstvo otrok, predvsem pa pripravljamo množico idejnih projektov, s katerimi bomo kandidirali na prihodnjih razpisih. Ne bomo se pustili presenetiti! Dobro sodelujemo z vsemi sosednjimi občinami, tako posavskimi kot šmarskimi, vklučeni smo tudi v Razvojno agencijo Posavje in Turistično zvezo Podčetrtek, od junija 2011 do junija 2012 pa naša občina predseduje Svetu regije Posavje. Čeprav smo geografsko gledano vedno nekje na robu, lahko to dejstvo izkoristimo in postanemo pomemben povezovalni člen, ki počasi, a vztrajno izriva administrativne ali pa v glavah zasidrane meje.
Kakšne naj bi bile letošnje nove pridobitve, naložbe?
Župan Bistrice ob Sotli, Franjo Debelak
Osrednja prireditev občinskega praznika Bistrice ob Sotli, s slavnostno sejo občinskega sveta bo danes, v petek 24. junija ob 17. uri, v kulturnem domu. Med slavnostno sejo bodo podelili občinska priznanja, med drugim priznanje častni občan vsestranskemu ustvarjalcu Franciju Černelču, avtorju bistriške zastave in grba, ki je kipar, umetniški graver, zborovodja, skladatelj, pesnik ... Plaketo občine bo za delo v društvih prejela Hermina Gracar, priznanji občine za različno delo v kraju Damjana Fendre in Ivan Hriberšek ter denarno nagrado društvo prijateljev mladine.
V proračunu za letos smo predvideli pospešno gradnjo in obnovo cest, ki jih nujno potrebujemo in z delom naj bi končali še v tem letu. Imamo tudi že odobren projekt za ureditev naše zdravstvene postaje, kjer je poleg obnove predvideno še kakšno parkirno mesto. Načrtujemo tudi ureditev trškega jedra, za sofinanciranje pa smo se za ta projekt prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo. Uredili bomo tudi doda-
tne začasne in nujne prostore za vrtec. Obenem pripravljamo projekte za naslednje leto. Poleg vsega tega nas čakajo mostovi, saj bomo gradili dva nova na reki Bistrici, enega skupaj z občino Kozje ter drugega sami. Čaka nas tudi obnavljanje mostov na Trebčici, ki so že precej zdelani.
Novo vodstvo je tako v Občini Bistrica ob Sotli kot v Kozjanskem parku, kamor spada ozemlje vaše občine
v celoti. Kakšni so trenutno medsebojni odnosi in kakšna so vaša pričakovanja?
Odnosi so vedno odvisni od vseh vključenih partnerjev. Osebno sem s sodelovanjem občine in Kozjanskega parka zadovoljen ter mislim, da lahko skupaj dosežemo več. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo vsi v veliki meri odvisni od odnosa države do lokalnih skupnosti in krajinskih parkov.
Hrvaška se končno približuje Evropski uniji in Bistrica ob Sotli je od sosednjega, hrvaškega Kumrovca oddaljena vsega dva kilometra. Kaj to pomeni za obmejno sodelovanje, za skupne projekte?
To pomeni, da moramo sodelovati. In mi to že dolgo vrsto let tudi dejansko delamo, saj imamo skupne projekte, se družimo in gojimo pristne prijateljske odnose, kot se za sosede spodobi. Že vrsto let organiziramo srečanja na mostu, izvajamo skupne čistilne akcije, poskušamo sodelovati v obmejnih projektih Evropske unije, predvsem pa v zadnjem času izvajamo akcije za oživitev naše železnice.
Kako ste zadovoljni s sedanjim sodelovanjem s ku-mrovško stranjo?
S sodelovanjem sem zelo zadovoljen, vendar bom delal na tem, da se oplemeniti še s kakšnim bolj odmevnim projektom.
Država naj bi obmejne občine čim bolj podpirala. Kako ste s posluhom slovenske države zadovoljni v obmejni Bistrici ob Sotli?
Mislim, da bi na tem področju moralo biti postorjenega več! Ne gre namreč samo za to, da ležimo ob meji, ampak smo zemljepisno gledano na repu tudi ne glede na to, v katero regijo se vključujemo. Razpisi majhnim občinam niso naklonjeni, kar se mi zdi posebej problematično, saj se lahko enakomerno razvijamo samo na ta način. Moramo se namreč zavedati izredne razpršenosti poselitve na podeželju, kar je po eni strani zelo dobro in strateško pomembno, saj nam omogoča, da so hribi in skrite doline še vsaj malo obdelane in vzdrževane, po drugi strani pa je to seveda večji strošek na enoto. Država sicer govori o razvoju podeželja, vendar omejuje projekte na število prebivalcev, kar ne gre skupaj. Upam, da se bo na tem področju kaj spremenilo.
BRANE JERANKO
Dobri obeti novega vodstva TRC
Petra Zlatoper napoveduje premike na bolje - Celjska koča ponovno športno-rekreacijski paradni konj
Da je družba TRC, ki upravlja s Celjsko kočo, Kavarno Veronika na Celjskem gradu ter restavracijo Trač lani poslovala z izgubo, ni presenečenje. Spomnimo, da so na aprilski seji celjski mestni svetniki, sicer z nekaj pripombami, sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Celjska občina je tako v letošnjem proračunu zagotovila milijon evrov, za kolikor bo povečala osnovni kapital družbe, v kateri je edina družbenica. Pred kratkim imenovana nova direktorica TRC Petra Zlatoper meni, da bi lahko družba že v letu 2013 poslovala pozitivno.
»Spomnite se, o čem smo odločali, ko smo govorili o usodi Celjske koče. Odločali smo o tem, ali bomo v Celju imeli še en Petriček, ali sodobno infrastrukturo in ponudbo za občane ter obiskovalce,« je na aprilski razpravi mestnega sveta, ko so svetniki negodovali, češ, koliko dokapitalizacij bo družba TRC še potrebovala, navrgel župan Bojan Šrot. Za gradnje pridobitev na Celjski koči je bilo treba najeti zajetna posojila, katerih anuitete pa družba samo iz poslovanja ne more kriti. Na drugi strani je res, da bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo nova infrastruktura na Celjski koči tržila kar sama od sebe. Poleg tega družba TRC upravlja s tremi
zelo raznolikimi destinacijami. Restavracija Trač je vezana izključno na gostinske storitve in catering, kavarnica je odvisna od obiskovalcev, ki zaidejo na Celjski grad, na Celjski koči se dopolnjujeta gostinska ter športno-rekreacijsko dejavnostjo. Gotovo vsemu skupaj niso ravno pripomogle številne vodstvene kadrovske menjave v zadnjem času. Lani se je z junijem od vodenja TRC poslovil Edvard Krajnik, ki ga je na čelu družbe nasledila Polona Rifelj. Januarja je v družbo prišla prokuristka Petra Zlatoper, ki je 21. aprila prevzela funkcijo direktorice. Že na začetku ji je povsem jasno, da jo čaka težka naloga, če želi restavracijo in kavarno ne le obdržati pri življenju, ampak ustvarjati tudi dobiček, da o tem, da zgolj vikend obiskovalci ne bodo rešili Celjske koče, niti ne govorimo. Treba bo poiskati nove trge in ciljne skupine. »Kljub temu ni razlogov, da ne bi bila optimistična. Obisk Celjske koče se je v zadnjem času že nekoliko povečal,« je povedala Zlatoperjeva.
Najbolje kaže Celjski koči
Družba TRC je lani ustvarila za dobrih 400 tisoč evrov izgube. Za leto 2013 Zlatoperjeva napoveduje pozitivno poslovanje. Kje se torej skrivajo rezerve? Poročilo za lansko leto
Direktorica TRC Celje Petra Zlatoper
kaže, da je so bili prihodki restavracije Celjska koča lani za 18 odstotkov nižji kot leto
poprej, plan je bil dosežen le 66-odstotno. Lanska smučarska sezona je bila solidna, saj
so imeli na Celjski koči 70 smučarskih dni. V kategoriji malih smučišč je smučišče na Celjski koči že več let zapored osvojilo naziv naj smučišča. Je pa smu-čarija odvisna od vremenskih pogojev, vreme pa vpliva tudi na obisk čez vse leto. Kaj bi človek na koči počel, če dežuje? Zlatoperjeva načrtuje, da bi v notranjosti hotela uredili vsaj igralnico za otroke. Plan nočitev na Celjski koči so uresničili 78-odstotno (2.570 nočitev), plan prihodkov za bobkart stezo pa le 38-odstotno. Prav tako poslovnih načrtov niso dosegali v kavarni in restavraciji.
Nova ponudba, višje cene
Za leto 2013 Zlatoperjeva napoveduje pozitivno poslovanje. Kje se torej skrivajo rezerve? »Marsikje. Treba bo še nekaj postoriti glede prerazporeditve kadrov. Nazdorni svet družbe je že sprejel tudi reorganizacijo družbe v dve poslovni enoti; gostinstvo ter turizem in rekreacija,« je povedala Zlatoperje-va. Na Celjski koči računajo na organizacijo zimskih in letnih šol v naravi. »Destinacijo je treba predstaviti širši Sloveniji in se ozreti na tuje trge, gotovo sta za nas zanimivi Hrvaška in Srbija. Bistven je izkoristek zmogljvosti čez vse leto, v vseh obdobjih si želimo tudi bolj enakomernega obiska. Večjih investicij sicer na Celjski koči v
kratkem ne načrtujemo, bomo pa letos zgradili pustolovski park in plezalno steno, za kar je občina že pred časom pripravila projekt in računa na pridobitev pretežnega dela sredstev,« je še dodala Zlatoperjeva. Z odstranitvijo paviljona naj bi na Celjski koči pridobili še prostor za sankališče in progo za bordanje. Izdelana pa bo tudi ocena energetske učinkovitosti objekta Celjska koča, saj je verjetno mogoče stroške obratovanja še znižati.
V Trač centru družba TRC računa na povečanje prometa tudi na račun uvedbe prehrane na študentske bone ter zdrave prehrane, več si obeta tudi od trženja cateringa. Obljubljajo celo plesne večere in družabne prireditve. Bistvenih novosti v kavarini Veronika niso predvidene, želijo pa povečati prodajo sladic. Zlatoperjeva si je letošnje leto zastavila ambiciozne cilje, saj želi promet na Celjski koči povečati za 10 odstotkov, na Celjskem gradu za 15, v Traču pa za kar 20 odstotkov. Ob tem, da naj se bi na vseh treh lokacijah zvišale cene pijač in hrane. Prava strategija? Na učinke in prve primerjalne podatke bo treba seveda počakati. Seveda pa bodo gostje tisti, ki bodo prvi opazili spremembe na bolje. Saj veste, dober glas ...
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Zupančič najverjetneje ostaja direktor
VELENJE - V. d. direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča loči le še ena ovira, da bo ponovno imenovan za direktorja te zdravstvene ustanove. Soglasje k njegovemu imenovanju sta namreč že podali Mestna občina Velenje in Občina Šmartno ob Paki, zdaj morajo svoje povedati le še šoštanjski svetniki. Vse pa kaže, da bo Zupančič ostal še za najmanj štiri leta v vodstvu ZD Velenje, ki ga vodi že od leta 1991.
Po pričakovanjih so poleg svetnikov Šmartnega ob Paki tudi velenjski svetniki dali soglasje k imenovanju Jožeta Zupančiča za direktorja ZD Velenje. Kljub temu so nekateri svetniki ponovno opozorili na ugotovljene nepravilnosti nadzora ministrstva za zdravje in zbornice zdravstvene in babiške nege. Zupančič, ki je tudi mestni svetnik, jim na vprašanja ni odgovoril. Je pa odgovoril velenjski župan Bojan Kontič, da bo izredni strokovni nadzor ministrstva za zdravje ponovno opravljen julija. Poleg tega naj bi se jeseni svetniki spet ukvarjali z ZD Velenje, in sicer naj bi spreminjali svet zavoda. Po predlogu naj bi bil ta večji, predsednik sveta zavoda naj ne bi bil nujno
nekdo od zaposlenih, direktor pa ne nujno zdravnik.
Jože Zupančič pa je z mislimi že lahko v novem, 4-le-tnem mandatu. Napovedal je, da bodo nadaljevali s krepitvijo kadrovske zasedbe, predvsem na področju zdravnikov. Pri tem sodelujejo s slovenjgra-
ško bolnišnico, s katero imajo glede skupne kadrovske politike podpisano tudi pismo o nameri. V tej skupni akciji že opravljajo razgovore s kandidati iz bivših jugoslovanskih republik. »Tu nam slovenjgra-ška bolnišnica zelo pomaga, saj je pripravljena financirati
pripravništvo, kar je izjema v slovenskem prostoru. Pripravljena je tudi zaposliti te zdravnike do specializacije kot sobne zdravnike, pod pogojem, da ostanejo v našem okolju,« je povedal Zupančič.
Veliko se bo moralo novo-staro vodstvo ZD Velenje
ukvarjati tudi z več kot pol milijona evrov visoko izgubo, ki jo je zdravstveni dom pridelal prvič v dvajsetih letih. Eden ključnih razlogov za izgubo je Vegradov dolg, gre za 300 tisoč evrov, ki najverjetneje nikoli ne bo poplačan. Poleg tega je zdravstveni dom lani, v pričakovanju pokojninske reforme, zapustilo več delavcev in je bilo več odpravnin. Velik razlog za izgubo pa so tudi sistemski ukrepi v zdravstvu, opozarja Zupančič: »S tem so nam zmanjšali programe za 2,5 odstotka, tako da smo imeli okoli 700 tisoč evrov manj operativnega denarja. Tega nismo mogli pokriti kljub dobremu obvladovanju stroškov.« Sicer pa Zupančič napoveduje tudi,
da se bodo intenzivno vključevali v razpravo in pripravo reforme zdravstva.
Glede zaposlovanja diplomiranih zdravstvenikov v reševalni službi, pa ostaja neomajen: »Diplomirane zdravstvenike zaposlujemo na tistih delovnih mestih, kjer smatramo, da bodo s svojim delom in usposobljenostjo doprinesli k izboljšanju sistema zdravstvenega varstva. Glede organiziranosti reševalne službe pa veste, da sta pravilnika neusklajena v tistem členu (glede dela diplomiranih zdravstvenikov, op. p.), in za uskladitev teh pravilnikov bomo delovali tudi v našem zavodu.«
ŠPELA KURALT Foto: TimE
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^	m
Si želite mirnega preživljanja tretjega ^ZnlMt.
življenjskega obdobja? Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 E-poSta: darko.popovic@cm-ceije.si
.. IVI ■	« v
Krizi in težave pod Pohorjem
Na položnicah za odpadke kmalu veliko višji zneski - Neporavnane stare terjatve - Vitanjčani in Zrečani so še kar brez koncesionarja
SLOVENSKE KONJICE, VITANJE, ZREČE - Med temami, ki v teh dneh najbolj zaposlujejo občane Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč, je skorajšnje bistveno povišanje zneskov položnic za odvoz odpadkov. Štiričlanska družina, ki je doslej plačevala šest evrov na mesec, bo v prihodnje bistveno več, to je šestnajst evrov in pol. Poleg tega odmevajo vitanjski zapleti z zbirnim centrom ter vitanjsko-zreško iskanje uradnega koncesionarja.
Konjiško deponijo na Preži-galu, kjer so vrsto let odlagali odpadke iz treh občin, morajo namreč konec tega meseca zapreti ter odpadke po novem voziti na regijsko odlagališče v Celju. To pomeni bistveno višje stroške odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov, ki bi jih v primeru, če jih ne bi zaračunali občanom neposredno, morali plačati iz občinskih proračunov. V občinskih svetih treh občin so zato, brez večjih pomislekov sprejeli odločitev za uvedbo nove plačljive storitve odvoza odpadkov na obdelavo in odlaganje v regijski center, ki bo stala za vsako osebo v gospodinjstvu dodatna dva evra in pol.
Zakaj po daljši poti?
Še največ pomislekov so imeli v občinskem svetu Vitanja, ki je odločitev o uvedbi nove storitve sprejel zadnji, vendar je bil glavni pomislek drugačne narave. Vitanjčani se namreč vprašujejo o smiselnosti voženj njihovih odpadkov v Celje preko Slovenskih Konjic, namesto naravnost na celjsko regijsko odlagališče. »S strani vseh treh občin je sofinancirana izgradnja prekladalne ploščadi, ki omogoča racionalnejše vožnje do regijskega centra. V primeru občine Vitanje bi bilo res bližje naravnost v
Celje, vendar je odpadkov iz občine Vitanje za polno vozilo premalo,« odgovarja Špela Hlačar, direktorica Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice, ki ima na skrbi tudi vitanjske odpadke. Občinski svet Vitanja je - zaradi svojih pomislekov - zato ceno nove storitve sprejel pogojno, s tem, da mora komunalno podjetje po mesecu dni pripraviti poročilo, nato pa bi lahko prišlo do morebitnega popravka cene navzdol.
Stare terjatve in zamere
Kot je znano odnosi med Občino Vitanje in konjiško komunalo niso ravno prisrčni. To se je izkazalo med drugim v nedavnem hudem neredu v vitanjskem zbirnem centru za odpadke, kjer se občina in komunala ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo plačal odvoz tamkajšnjih odpadkov ter upravljanje
zbirnega centra. Po aprilski zahtevi občinskega sveta, da mora komunalno podjetje nekopičene odpadke odpeljati ter vzpostaviti red, so iz Konjic tam namestili zabojnike za ločeno zbiranje. »Tam je še vedno veliko mešanih komunalnih odpadkov, ki v zbirni center ne sodijo,« ugotavlja direktorica in res je tako. Najti je mogoče tudi odpadke iz različnih podjetij.
Vitanjski svetniki prav tako ostro zahtevajo, da naj konjiško komunalno podjetje odpiše občini vse svoje pretekle terjatve za odvoz kosovnih odpadkov iz zbirnega centra (terjatve do občine znašajo dobrih deset tisoč evrov), zato so zaradi tega aprila naslovili vlogo na nadzorni svet komunale. Nadzorni svet je njihovo vlogo sprejel, vendar je odločanje o njej predstavil »na eno od prihodnjih sej«, slišati pa je, da vitanjski zahtevi niso ravno naklonjeni.
Brez
koncesionarja
Se je nadzorni svet izogibal odločitvi o morebitnem odpisu starih terjatev zaradi občutljivosti časa, saj sta občini Vitanje in sosednje Zreče, objavili skupni razpis za koncesionarja za ravnanje z odpadki? V času skupne občine so bili Konjičani, skupaj z Vitanjčani in Zrečani, namreč skupni lastniki ko-
Odnosi med Občino Vitanje in Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice niso urejeni tako, kot bi morali biti. Direktorica komunale Špela Hlačar, vitanjski župan Slavko Vetrih in direktor občinske uprave, mag. Srečko Fijavž na zadnji seji občinskega sveta Vitanja (od desne proti levi strani).
njiške komunale, po njeni likvidaciji in ustanovitvi sedanjega komunalnega podjetja, je njegova stoodstotna lastnica Občina Slovenske Konjice. Konjiška komunala tako vse do danes odvaža vitanjske in zreške odpadke brez podeljene koncesije ali kakšnega drugačnega pravnega razmerja, zato si prizadevajo, da bi razmere končno pravno uredili. Lani objavljeni razpis obeh občin za koncesionarja je propadel, na zadnji razpis so nato prejeli štiri prijave in vsi štirje vlagatelji, med njimi konji-
ška komunala, so že prejeli odgovor, da pogoje imajo. Direktorica JKP Slovenske Konjice, Špela Hlačar je prepričana, da so Konjičani pred drugimi zaintesiranimi v prednosti, med drugim v poznavanju terena: »Delo na terenu bi v prihodnje okrepili s tehnologom, ki bi dnevno bdel nad položajem. Zaradi negotovih izjav posameznikov si doslej v večje naložbe, tako v kadre kot v opremo, nismo upali.« Izbrani konce-sionar naj bi bil znan v drugi polovici julija.
BRANE JERANKO
Na srečanju turističnih društev so pripravili tudi njihovo predstavitev v središču Velenja.
Velenje v znamenju turizma
VELENJE - Turistična zveza Velenje je v sodelovanju z gostinci, Turistično-in-formacijskim centrom in Festivalom Velenje pripravila turistični teden, ki se bo zaključil danes s tremi prireditvami. Od prejšnje sobote se je tako v Velenju zvrstilo več prireditev, med drugim so pripravili srečanje turističnih zvez in društev, ki se ga je udeležilo 32 turističnih društev iz vse Slovenije.
Na srečanju so se društva Velenjčanom v centru mesta predstavila s svojo turistično ponudbo. Predstavniki društev so bili navdušeni, saj je bilo ob bogatem kulturnem programu z veliko ljudske glasbe zadovoljnih obiskovalcev precej. V razpravi, ki je sledila, pa so govorili o
možnostih razvoja društvenega turizma, pa tudi o težavah. Predsednik TZ Velenje Franc Špegel pravi, da so v Velenju v zadnjih letih veliko storili. V Velenju namreč deluje devet turističnih društev, ki jih povezuje zveza. Zelo dobro sodelujejo z občino, ki jim letos namenja tudi več denarja, in sicer 17 tisoč evrov. Zgledno sodelujejo tudi s TlC-em, Festivalom Velenje in šolami, kjer že nastajajo mladinski podmladki društev. Zagotovo najboljši primer takega sodelovanja je prvi mladinski TIC, ki odlično deluje v Vinski Gori.
V sklopu turističnega tedna so pripravili tudi okroglo mizo o turizmu na podeželju. V tem pogledu Velenje ni med prvimi v Sloveniji, saj imajo le eno tako kmetijo.
Po ropu banke zaprtje in peticija
Razburjenje zaradi morebitnega zaprtja banke
Okrogla miza pa je pokazala, da zanimanje vendarle je, kmete pa so skušali navdušiti za dopolnilno dejavnost na kmetijah.
Turistični teden se bo zaključil nocoj. V Šaleku pripravljajo O kresi se dan obesi. Na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri, se bodo predstavile folklorne skupine. Ob 19. uri bo v središču Šentilja Večer pod lipco, na katerem bodo predstavili stare običaje z ljudsko glasbo. Ob 20. uri pa bo v Vinski Gori na prireditvenem prostoru pod cerkvijo slavnostno ob prazniku krajevne skupnosti, hkrati pa bodo praznovali tudi dan državnosti. Pripravljajo kul-turno-zabavni program s kre-sovanjem in nočni blagoslov konj, ki je edini v Sloveniji.
ŠK, foto: TZ
VITANJE - Po nedavnem bančnem ropu je agencija Banke Celje v tej občini zaprta. Vitanjčani in okoličani sumijo, da agencijo zapirajo za stalno, zato podpisujejo peticijo.
V kraju, kot je Vitanje, približane bančne storitve občanom še posebej veliko pomenijo, poleg tega ima kraj z banko večjo veljavo ter razvojne možnosti. Podpisovanje dveh peticij proti stalnemu zaprtju agencije Banke Celje v Vitanju sta začeli kar dve skupini občanov, ki sta se kmalu povezali. Doslej so zbrali približno petsto podpisov. Peticijo so predsedniku uprave Banke Celje Dušanu Drofeni-ku ter županu Občine Vitanje Slavku Vetrihu že poslali.
Po nedavni seji občinskega sveta Vitanja, kjer so svetniki zahtevali jasnejši odgovor Banke Celje o usodi agencije, smo v uredništvu na banko naslovili vprašanje in dobili pojasnilo svetovalke za odnose z javnostmi Tatjane Rajh. »Agencija Vitanje ostaja do nadaljnjega zaprta. V banki odločitve o spremembah v poslovni mreži sprejemamo na podlagi podrobnejših analiz, ki jih redno izvajamo. Posebno pozornost posvečamo tudi varnosti. O dokončni odločitvi glede enote v Vitanju vas bomo obvestili pravočasno.«
Strah občanov za »njihovo« banko posebej pospešuje to, da iz banke - kljub večim pozivom - niso prejeli nobenega jasnejšega odgovora o prihodnosti agencije v Vitanju. Odgovora ni bilo, čeprav naj bi bil iz banke obljubljen - niti do zadnje seje občinskega sveta, od koder so svetniki zato na banko soglasno naslovili zahtevo, da naj občini v osmih dneh jasneje odgovori, kakšna bo usoda vitanjske agencije Banke Celje. Obenem je župan novinarjem poudaril, da ne gre za reševanje zaposlitve njegove soproge, ki je dolga leta zaposlena na čelu agencije v Vitanju, kjer je doživela
nič manj kot tri bančne rope. Kar dvakrat je bila namreč v njo uperjena roparjeva pištola, od tega je enkrat celo počil ustrahovalni strel, vse to pa je seveda pomenilo hude strese. Njena zaposlitev ni tako zaradi posebne zaščite ter predvidenega novega delovnega mesta ogrožena v nobenem primeru. Zaprtje agencije Banke Celje predstavlja za občane, ki se podpisujejo, seveda bistveno večji problem, saj med drugim v domačem kraju tako ne morejo več do svojega denarja, kar ima še posebej posledice za nekatere vitanjske podjetnike.
BRANE JERANKO
Napis na vhodu agencije Banke Celje v Vitanju. Ali »do nadaljnjega zaprta« pomeni za stalno zaprta, je vprašanje, ki resno muči Vitanjčane in okoličane. Jasnega odgovora še niso dobili.
10
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Kar lahko danes storiš ...
Naj dijak 2011 Nace Mohorič je živ dokaz, da znani rek ni iz trte izvit. Če vse delaš sproti, je tudi 24-urni dan lahko dovolj dolg!
Nace Mohorič se je rodil 7. 4. 1994. Živi z dve leti mlajšo sestro Najo, očetom arhitektom in mamo, ki je profesorica violine. Nace končuje drugi letnik Gimnazije Velenje. Do danes je osvojil srebrno Proteusovo priznanje, 1. mesto na regijskem tekmovanju iz fizike, 1. mesto in srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz matematike. Igra fagot v kar treh orkestrih - pihalnem in simfoničnem orkestru Glasbene šole Frana Koruna Velenje in v Pihalnem orkestru Premogovnika Velenje. Je podpredsednik Dijaške skupnosti Gimnazije Velenje, podpredsednik Dijaške skupnosti Šolskega centra Velenje, učitelj smučanja, trenira košarko, poleg tega pod okriljem Združenja košarkarskih sodnikov Slovenije opravlja funkcijo sodnika.
Dijaška organizacija Slovenije je z ministrstvom za šolstvo in šport letos prvič podelila priznanji naj dijak in naj dijakinja. Dijaška organizacija s tem želi »spodbuditi slovenske dijake k delovanju na več različnih področjih ter k razvijanju lastnih potencialov, ki sežejo preko pouka in rednih šolskih obveznosti«. Med 29 kandidati so za naj dijakinjo izbrali Kristino Gregorčič iz Ivančne Gorice, medtem ko je naj dijak postal Ve-lenjčan Nace Mohorič.
Nace je za kraj, kjer smo se dobili s fotografom, izbral knjižnico. Priznam, da mi je šlo skozi misli: »Verjetno tam preživi toliko časa, da mu je knjižnica najprej padla na pamet.« Ne bi se mogla bolj zmotiti, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju. Pričakal naju je nasmejan, ko sva se rokovala in sem ga gledala precej navzgor (a nisem med najmanjšimi), pa sem ugotovila, da je kar logično, da je izbral košarko. Ampak ni izbral le košarke. Ko je z navdušenjem pripovedoval o Le Corbusierjevi Vili Savoye, sem dokončno vedela, da imam pred sabo res zanimivega sogovornika, pred katerim je še vse odprto in ni meja.
Ukvarjaš se s toliko stvarmi, da je skoraj nemogoče verjeti, da jih vse opraviš v enem dnevu. Koliko ur ima tvoj dan?
Moj dan ima tako kot vsak drug 24 ur. Trik je v tem, da si je treba pravilno razporediti čas, da ni odlašanja na jutri, ko je treba nekaj narediti. Če odlašamo, prestavimo neke stvari na jutri. Jutri pa so na vrsti nove stvari, nove obveznosti in potem se vse skupaj samo »zabaše«.
Dobil si veliko nagrad na različnih tekmovanjih. Se veliko učiš?
Za učenje sploh zmanjka časa. Vse, kar se učim, se učim zvečer v postelji, ko si preberem malo snovi pred spanjem. Naredim naloge, to je v bistvu največ vredno, in sledim pri pouku. Mislim, da če v šoli slediš pri pouku, odneseš veliko več, kot se lahko sam naučiš. Če si pri pouku dokaj vesten, ti popoldne ostane več časa za ostale stvari, ker se ni treba učiti in ponavljati snovi, ki smo jo tako ali tako že v šoli predelali.
Kateri predmet ti je v šoli najbolj všeč?
Najraje imam fiziko in zgodovino umetnosti, tudi športna vzgoja prija včasih. Ampak tako ali tako imam trening popoldne.
Kaj te pri fiziki najbolj privlači?
Pri fiziki spustiš kroglico na tla, pa lahko vse izračunaš, kakšna je hitrost. Bolj si lahko predstavljaš kot na primer pri kemiji, kjer so same enačbe.
Precej moški predmet.
Bi se lahko reklo.
V nasprotju z umetnostno zgodovino.
Oče je arhitekt in zato me tudi arhitektura privlači na nek način. Tudi s profesorico se razumeva.
Kaj bi rad počel po gimnaziji?
Verjetno nekaj v tem smislu fizike ali arhitekture. Kaj pa se bo zgodilo čez dve leti, bomo pa videli.
Kaj pa akademija za glasbo?
Ne. Z glasbo se sicer zelo rad ukvarjam, ampak ne tako, da bi se s tem profesionalno ukvarjal. Nimam tega veselja, te želje po vaji. Raje tako za srce, za dušo v orkestru.
Kako to, da si se odločil za fagot? Ne gre za najbolj običajen inštrument.
Pred tem sem že končal nižjo glasbeno šolo iz tolkal. Ko sem bil v 6. razredu nižje glasbene šole, smo se
z družino pogovarjali, da imam »preveč« časa. Mamina sodelavka v glasbeni šoli je rekla, da fagota nihče ne igra. Tako sem se odločil. In tisto leto sva bila samo dva fagotista, zdaj smo že trije. Napredujemo.
Sicer si tudi športnik, treniraš košarko, si učitelj smučanja, zdaj si tudi košarkarski sodnik. Kako si se za to odločil?
Do sojenja sem prišel čisto mimogrede. Oče je enkrat nekaj iskal na internetu in je našel ta seminar za košarkarske sodnike v Mariboru. Potem smo se pogovarjali, bolj v šali, da kot košarkar nimam možnosti za olimpijske igre, kot sodnik se pa te možnosti povečajo za nekajkrat.
Cilj so torej olimpijske igre.
Recimo (smeh). Mogoče nekoč.
Koliko časa si že učitelj smučanja?
V bistvu sem šele letos opravil ta izpit. Začel bom torej učiti prihodnjo zimo, ker je letos, potem ko sem izpit opravil, zmanjkalo snega. Za ta izpit sem se odločil
tudi zato, ker pridobiš, medtem ko ga opravljaš, veliko novega znanja, sam se naučiš bolje smučati. Predvsem zato.
Se pravi, da ni res, da zate obstaja samo šola.
V bistvu je šola samo neka podlaga za vse. Popoldne moje življenje skorajda ni šola. So vse druge stvari, šola na koncu pride na vrsto, zvečer, po vseh obveznostih.
Imaš kakšen status?
Nimam statusa. Bi sicer lahko imel oba, status športnika in status kulturnika, ampak sva se z razredničarko Sonjo Hudej, profesorico slovenščine, na začetku prvega letnika pogovarjala, da nekateri učitelji po domače povedano zafrkavajo učence s statusom. Srečo imam, da imam tako dobro razredničarko, ki mi pomaga pri prestavljanju testov, ko imam v glasbeni šoli koncert, ko imamo vaje vsak večer po dve, tri ure. Se dogovori z učitelji, da mi prestavijo kakšno spraševanje ali pa kakšen test.
Se ti zdi, da pri dijakih obstaja želja po znanju
ali da gre vse po liniji najmanjšega odpora - čim prej končati s čim manj truda?
Če si nekdo izbere srednjo šolo, ki mu je všeč, zagotovo obstaja tudi neka želja po znanju. Če pa nekoga starši silijo v gimnazijo ali neko drugo šolo, pa po mojem to ni več to. Takoj, ko nekaj delaš z odporom, ni več veselja v tem. Vse, česar ne delaš rad, je težko delati. Imam srečo, da vse, kar počnem, rad počnem. In da mi nikoli ni bil problem iti na trening, vajo, sojenje, smučišče. Predvsem imam veselje do stvari, ki jih opravljam. Nikoli me ni nihče silil v te stvari. Vse sem rad počel, še vedno je tako. Včasih sem treniral še nogomet, pa namizni tenis, ampak sem to potem opustil, ker me ni veselilo.
Kaj ti pomeni nagrada naj dijak?
Ta nagrada je v bistvu neke vrste priznanje za ves trud, ki ga popoldne vlagam, ko ostali sošolci poležavajo pred televizijo ali so za računalnikom. Saj je včasih res mogoče težko, pa bi rajši bil doma, se »izležaval« na kavču. Sicer pa sem takega dela navajen in mi je to všeč. Če dobim še nagrado za to, toliko boljše (smeh).
So drugi veseli zate? Je mogoče tudi kaj nevoščlji-vosti?
Vedno je tu nevoščljivost. Ampak mislim, da so večinoma, predvsem učitelji, zelo veseli, ponosni, da me učijo.
Šola se končuje, je zate že končano?
Včeraj (pogovarjali smo se prejšnji torek, op. p.) sem končal zadnji predmet, tako da zdaj imam že skoraj počitnice. Samo za kljukanje še v šolo hodim, da ni neopravičenih.
Kako boš preživljal počitnice?
Najprej grem na Hrvaško, ker je nagrada za naj dijaka pet dni na otoku Pagu, potem bom verjetno doma nekaj časa kolesaril, avgusta bomo pa z družino še kam šli. Mi ne gremo na morje
radi. Lani, recimo, smo šli v Pariz za 14 dni, smo si tam najeli stanovanje, se sprehajali. Tako da morje pri meni ni nikoli »v prvem planu«. Drugače pa imamo v Velenju tako ali tako jezero, veliko raje se kopam tam, kjer je sladka voda, da ni tako pekočega občutka v očeh. In še v Velenju sem.
Je Velenje mladim prijazno mesto?
Težko rečem. Meni nikoli v Velenju ni manjkalo nič. Ampak za tiste, ki radi hodijo na zabave, je pa tako, da je le en klub, v katerega hodi večina. Vedno bi lahko bilo še več. Ni bowlinga, kino je sicer ponovno zaživel, tako da so vsak konec tedna predstave, ampak to ni to.
Kako to, da si se odločil za gimnazijo v Velenju?
Pravijo, da so v Celju veliko boljše gimnazije, razmišljal sem tudi o evropski ali mednarodni v tretjem letniku. Če bi se odločil za Celje, bi se moral vsak dan voziti uro z vlakom ali avtobusom, pa potem nazaj, tako da bi vsak dan izgubil dve uri. V teh dveh urah opravim trening, lahko sem dve uri v glasbeni šoli. Mislim, da bi se mi način življenja porušil, če bi se moral voziti nekam.
Koliko so starši pomembni za uspešno delo v šoli in pri ostalih dejavnostih?
Mislim, da je pomembno, da starši postavijo nek način, sistem dela. Pri nas doma nikoli ni bilo dovoljeno delati naloge v nedeljo zvečer. Ampak se je to naredilo v petek po šoli ali v soboto popoldne, ko je bil čas, tako da ni bilo odlašanja. Da sva se s sestro navadila na nek red. To je zelo pomembno, ker potem je vse lažje.
Se pravi, da sta veliko »kriva« tudi starša?
Ja, sem pa vesel, da me nikoli nista silila v nič. Če bi me silila, bi verjetno kmalu nehal s tistimi stvarmi, ker mi ne bi bilo v veselje. Tako pa sem delal, kar sem rad delal.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Naj dijaka in dijakinjo je na podlagi precej strogih kriterijev izbrala tričlanska komisija Dijaške organizacije Slovenije. Pri izboru so upoštevali učni uspeh, dosežke z različnih tekmovanj (športnih in glasbenih, s posameznih predmetnih področij, z natečajev in raziskovalnih nalog), razstave, različne nastope, koncerte, recitale, režijo, scenarij in objave avtorskih del. Upoštevali so tudi uspehe na družbenem področju, sem sodijo vzporedno šolanje, izmenjalni programi, opravljanje različnih funkcij v šolskem in širšem okolju ter nagrade, pohvale in priznanja. Največ točk je lahko zbral tisti dijak, ki je najbolj uspešen in aktiven na vseh različnih področjih.
NOVI TEDNIK
11
Na svoj ^račun ...
»Ta zgornja«, zaposlena v Celju
Poti in stranpoti v življenju novinarke iz Zgornje Savinjske doline
Urška Selišnik (desno) ni samo novinarka, v prostem času zna tudi marsikaj pogasiti.
Letos, ko slavi Novi tednik 66-letnico, tudi nekateri zaposleni slavimo kar dolg staž novinarskega soustvarjanja našega in, upamo seveda, tudi vašega časopisa. Uvodoma moram poudariti, da še vedno, po dobrih dveh desetletjih, skušam braniti zgornjesa-vinjske barve, vendarle pa me je pokrivanje drugih »terenov« prepričalo, da se v bran postavim še kateri drugi občini. Hja, biti »ta zgornja«, zaposlena v Celju, je naporno. Kaj hočemo.
V povezavi z začetkom dela pri Novem tedniku vedno brez zadrege priznam, da sem jo v poplavi leta 1990 dobro odnesla, saj mi je visoka voda »prinesla« prvo in doslej edino zaposlitev. S kasnejšim teritorialcem sva se namreč v najhujših urah peš podala proti od sveta odrezanim Lučam. Po cesti sva preskočila nekaj potokov in nanosov zemlje in se kar naenkrat znašla pred gasilskim kombijem. Odleglo je nama in gasilcem. V noči, ko je večina radijskih postaj poročala, da so Luče odrezane od sveta, sem se po javljanju na Radio Celje (zvezo so Luča-ni vzpostavili z akumulatorji iz avtobusov), da je v Lučah stanje trenutno umirjeno, posvetila najboljšemu golažu
v svojem življenju. Včasih je tudi to naporno ... Naslednji dan, bila je sobota, ko smo v Celju delali posebno izdajo časopisa, mi je takratni direktor Jože Cerovšek sporočil, da sem od ponedeljka redno zaposlena in da je moje pripravništvo zaključeno. Po dveh mesecih.
V teh dneh, ko so nas polna usta ob jubileju oziroma prazniku dneva državnosti, mi spomin kar sam poleti na dogajanje v leto 1991, ko sem se, sveže pečena nevesta, po svoje borila za takrat še neobstoječo domovino. Moj poročni dan se je namreč zgodil deset dni pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti, namesto na medene tedne pa so moža vpoklicali na t. i. orožne vaje. Ko je po petih dneh prišel domov, sem ga čez dva dni odpeljala na zbirno mesto. Branit Slovenijo. Sama pa, že z nekoliko zaobljenim trebuhom, odhajala na pot proti Celju. Ne čez Sotesko, kjer je bila cesta zaprta, temveč čez Gorenjski klanec in Šmartno ob Paki. Ni bilo prijetno, priznam.
No, po nekaj dneh, ko se je najhuje uneslo, sem skrbela za dnevno dostavo časopisov za svojega teritorialca. Vzemite v obzir, da se črke na poročnem papirju še niso po-
sušile. Danes imava oba tako in drugače že skoraj status veterana. Vseeno pa tistega »teta, a ste v dreku?« mladcema, ki sta na traktor pullingu v Gotovljah rešila moj avto iz blata, zlepa ne oprostim. Zaradi tete, ne dreka.
Težave »v živo«
Živo so mi v spominu seje žalskega občinskega sveta, ko so se zaradi obnove dvorane selili po vseh kulturnih in gasilskih domovih v žalski občini. Če sem že slučajno vedela za kraj, kjer je bila
naslednja seja, in če so me prijazni domačini usmerili do doma, nisem našla vhoda, včasih pa niti svetnikov. Seja je bila namreč sklicana teden dni kasneje .
Ker imajo kolegice v teh dneh fetiš na pse ali mačke, prihajajo pogosto na dan moja »prisrčna« druženja s štirinožnimi prijatelji. Od nekdaj, skoraj od malih nog se na smrt bojim psov. Enkrat bi morala na šoštanjskem igrišču najti kamp prikolico. Namesto nje sem najprej zagledala tri ogromne zverine.
Pogovor z gospodom je mineval skozi polpriprto avtomobilsko okno, cucki (naj bi pasjeljubci oprostijo) pa so medtem začeli (po moje krvoločno) gledati skozi okna prikolice. Ker je gospod želel
dokazati svoj prav, so sledila nenehna vabila v prikolico, češ vam bom tam pokazal papirje in druge dokaze. Bolj ko sem ga prepričevala, da ni treba, bolj je vabil v prikolico. Kar naenkrat je tudi njemu »kapnilo«: »Ampak, veste, saj je v prikolici tudi moja žena. Kaj si pa mislite?« Šele ob tem sem bila prisiljena izdati, zakaj za bogami-lega nikoli in nikdar ne bom prestopila tistega s pasjimi dlakami pokritega praga. Kljub ženi v prikolici.
Obilo lepih doživetij se je nabralo v teh dveh desetletjih, seveda pa tudi mračnih trenutkov, ko bi koga mirne duše vrgla v tiskarski stroj. Vendar nikoli, ampak res nikoli naših bralcev. Tudi sodelavcev ne. Slednje včasih celo pogostim. Potem natolcujejo o mojih borovnicah, češpljah in podobno. Zgornjesavinj-skega želodca jim še nisem prinesla.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE
Ker smo 66 let napolnili 2. junija smo se odločili, da se bomo takole na svoj račun smejali - upam, da skupaj z vami - kar ves junij. In še več: vabimo vas, da se nam pridružite in kakšen vic na svoj račun ali iz vašega kraja prispevate tudi vi. Najboljše bomo objavili v mesecu juliju in šaljivce tudi nagradili z majico Novega tednika.
DOBRODELNOST
Pet otrok še daleč od lastnega kruha
Družina s Frankolovega je čez noč ostala brez očeta in brez sredstev za preživljanje
O tem, kako časi za nikogar niso rožnati, že vrabci čivkajo. Če ima človek srečo, da kolikor toliko stalna služba zagotavlja redne prilive na bančni račun, še nekako zveže konec s koncem. Da bi kaj prida ostajalo na zalogo, pa se lahko pohvali le redkokdo. Tako je bilo tudi pri družini Jošt s Frankolovega. Oče in mama sta bila oba zaposlena in še do nedavnega so živeli skromno, a povsem običajno življenje. Potem jim je nenadna smrt vzela očeta. Petim nepreskrbljenim otrokom in njihovi mami se je pred dvema letoma čez noč zrušil svet.
Dva osnovnošolca in trije, ki se šolajo v Ljubljani oziroma Mariboru, so otroci, ki so oropani otroštva. Mama svojo stisko težko skriva, hkrati pa je ne želi obešati na veliki zvon. Z možem pač nikoli nista bila vajena prositi miloščine in računati na tujo pomoč. Sama
Župan Beno Podergajs je na pikniku Katrce izročil družini Jošt zbrano pomoč.
sta zmogla skrbeti za svojo družino. Odkar je ovdovela, je vse drugače.
Njihova hiša z nekaj malega zemlje je postala celo breme, a je na srečo vsaj
dom in streha nad glavo. Ko Jožica ob mesecu prejme svoj zaslužek, se ji zazdi, da poskuša z otroško lopatko zapolniti prepad, ki mu ni videti dna. Po
Družini smo v sodelovanju z Občino Vojnik poskušali pomagati tudi z dobrodelno akcijo v okviru Piknika Katrce Novega tednika in Radia Celje. Dona-torji in simbolični prispevki za kratek dvig z balonom vojniškega kluba so skupaj navrgli približno tisoč evrov. Podjetje Mik pa je za najmlajšega v družini prispevalo še počitniško letovanje. Objavljamo tudi račun domače Karitas, kamor lahko nakažete pomoč. Družina vam bo hvaležna za vsak evro.
plačilu vseh obveznosti in položnic za življenje šestčlanske družine ostane borih dvesto evrov. In ker je ni mame, ki bi lahko otrokom odrekla najnujnejše, so se
začele kopičiti neplačane položnice. Med tistimi, ki so postali pozorni na stisko družine, je bil tudi vojniški župan Beno Podergajs. Kot pravi, so dolgovi gospe vidno legli na pleča. Ko se je obrnila po pomoč na občino, se je nabralo že za štiri tisočake neplačanih računov. »Stopili smo v akcijo in ji pomagali po najboljših močeh. Nekaj je bilo dona-cij, tudi posluha s strani javnih podjetij, ki so odpisala dolgove. V začetku so ji pomagali ljudje v njeni
sredini. A ker gre za dolgoročen problem, človek prej kot slej ostane sam,« pove Podergajs. Trenutno so največje breme stroški otrok za šolanje in bivanje izven domačega kraja. »Bilo je že tako daleč, da se je ena od deklet hotela že izpisati. Zdaj pomagajo tako, da si iščejo čim cenejše bivanje.« A negotovost in skrb iz meseca v mesec ostajata enaka.
StO
Foto: NATAŠA MÜLLER
TRR številka: 06000-0938925379 sklic 19062011
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Ob cesarjevem obisku v Celju leta 1891 so v parku zgradili glasbeni paviljon. Razglednica, okoli leta 1920
Z občutkom in denarjem
Park je po eni strani s svojimi obsežnimi površinami uspešno uresničeval meščanski ideal zdravja in blaginje, obenem pa na oddaljenih točkah negoval nostalgična in takrat popularna občutja hrepenenja in osame. Urejen je bil tako, da so s strogo kultivi-rane površine v »neokrnjeno naravo« vodile le ozke stezice. Mešanice divjine in kultivirane krajine je v celoti ustrezala pojmovanju in doživljanju narave v takratni meščanski družbi.
Z leti je zbirka parkovnega drevja in grmovnic naraščala, izbor pa je bil v skladu s takratno modo naravnan k eksotom. Z njimi so ustvarjali značilne oblike takratne parkovne arhitekture; učinek so želeli dosegati s sajenjem
posamič ali v premišljeno razporejenih skupinah.
Po izgradnji brvi v sedemdesetih letih 19. stoletja, ki je vodila od Stare grofije v središče parka, je postal park z mestom še bolj povezan. V njeni osi so na začetku parka postavili vremensko hišico, ob obisku cesarja Franca Jožefa leta 1891 pa so zgradili še glasbeni paviljon, lahko leseno zgradbo z razgibano streho. V prvem obdobju parka je sredi promenade stal spomenik, posvečen padlim vojakom 8. lovskega bataljona. Leta 1909 so na koncu glavne promenade v spomin na 60-letnico cesarja Franca Jožefa uredili vodni bazen z vodometom, ki je z bogatim vodnim rastlinjem in zlatimi ribicami predstavljal ponos
parka. Na njegovi vzhodni strani so postavili marmorno mizo, ob vznožju Raj-terjevega hriba pa mizico z oznakami sprehajalnih smeri. Park je premogel celo lasten rastlinjak s pokritimi gredami za gojenje najrazličnejših rastlin, nedaleč stran pa skrbno urejen alpi-netum. Ko je v začetku 20. stoletja tudi pri nas postajal v meščanskih krogih popularen tenis, so ob vznožju hriba uredili travnato teniško igrišče.
Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park - narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden: Za mizo s Celjani, ki jih ni več.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Leta 1909 so na koncu glavne promenade uredili vodni bazen z vodometom. Razglednica, okoli leta 1910
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Nič smešnega
Na koncertu Moj smešni rjavi kontrabas Miha Firšt dokazal svoj potencial
V Špitalski kapelici v Celju, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, je samostojni recital v ponedeljek pripravil mladi celjski kontrabasist Miha Firšt in za spored izbral redko slišana in zelo zahtevna dela, pisana za kontrabas kot solistično glasbilo.
Čeprav je Miha koncert naslovil Moj smešni rjavi kontrabas, ni bil ne ta, ne izvajanje mladega umetnika prav nič smešno. Miha je namreč dokazal, da je kontrabas izredno izrazno godalo, ki lahko poskrbi za odlično melo-diko, četudi je predvsem namenjeno barvanju orkestrskega zvoka in vzdrževanju ritmičnih linij. »Kontrabas je eno najmanj razvitih godal, je pa na vsak način glasbilo, ki je godalo in ne brenkalo. Četudi lahko, vsaj v posameznih delih skladb, ko ga igraš picikato, tudi brenkalo,« je o svojem glasbilu
razmišljal Miha Firšt, sicer redni član večih orkestrov, priljubljene celjske tango zasedbe Gamma, maturant Gimnazije Lava in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer se je kontrabasa učil v razredu prof. Iztoka Hrastnika.
Svoj tokratni recital je stkal iz skladb Bacha, Ecclesa, Pichla in Kouse-vitzkiya, dodal pa je tudi kratek, a izredno razigran Ragtime svojega očeta Nenada Firšta. Glasbeni poznavalci bi morda lahko našli tudi kakšen spodrsljaj pri izvedbi zahtevnega sporeda, toda občinstvo je bilo navdušeno in zadovoljno. Miha je celoten spored odigral z lokom in tako najlepše dokazal, kako pomembno godalo je kontrabas. Mestoma se je zdelo že, kot da poslušamo violončelo. »V resnici je skrita želja vsakega kontrabasista, da bi zvenel kot čelo, saj
je kontrabas akustično najmanj razvito godalo,« je povedal obetavni kontrabasist, ki bo po maturi študij nadaljeval na ljubljanski akademiji za glasbo. »Čeprav mature še ni konec, mi je tale recital prišel zelo prav. Čeprav je zahteval veliko koncentracije, sem se ob pripravah nanj in v izvedbi le sprostil in se na svoj način malo oddahnil od maturitetnih preizkusov,« je povedal Firšt.
Nekaj skladb je Miha Firšt odigral sam, pri večini je za odlično spremljavo poskrbela mlada celjska pianistka Nataša Lazic, v premoru je nastopila tudi violinistka Jerica Kozole. Koncertni večer je bil del projekta Poletje v Celju, knežjem mestu, pripravila pa sta ga Hiša kulture Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje.
BRST Foto: GrupA
Špitalska kapela se je na recitalu Mihe Firšta pokazala za akustično primerno prizorišče za podobne glasbene dogodke.
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Tematski večeri
Letos štirje glasbeni Veronikini večeri, avgusta še Veroni-kina nagrada
Veronikini večeri ostajajo zvesti celjskemu Staremu gradu, letos pa prinašajo štiri tematsko zasnovane glasbene večere, ki se bodo zvrstili vsak četrtek od 14. julija naprej in 23. avgusta še višek - podelitev Veroni-kine nagrade za najboljšo pesniško zbirka leta.
Organizatorji Veroniki-nih večerov, Fit media, so letos pripravili štiri glasbene večere. Prvi bo 14. julija ameriški večer, ko bosta nastopila mariborski Toti Big Band in vokalist Boštjan Bračič, ki smo ga spoznali v prvi sezoni šova Slovenija ima talent. Argentinski večer bo 21. julija na
Predsednik letošnje žirije za Veronikino nagrado je pesnik Peter Kolšek, članici žirije pa sta publi-cistka Jelka Kernev Štrajn in novinarka Večera Melita Forstnerič Hajnšek.
grad pripeljal Vesno Zornik z njeno skupino in programom tanga nueva, kot ga je ta imenitna vokalistka, sicer pevka zasedbe Katale-na, posnela na svoji plošči TangoApasionada. Tretji Veronikin večer bo francoski, na njem pa bo občinstvo spremljalo koncert celjske skupine Uglašena riba (Tuned fish), ki se jim bo kot gostja pridružila še imenitna šansonjerka Jana Kvas. Podobo Veronikinih večerov bo prvi četrtek v avgustu zaokrožil Slovenski večer s Prifarskimi mu-zikanti.
Višek bodo Veronikini večeri dosegli 23. avgusta, prav tako na Starem gradu, s podelitvijo letošnje Vero-nikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta in s podelitvijo cekina poezije. Strokovna žirija letos izbira med 230 pesniškimi zbirkami, ki so izšle v obdobju od lanskega junija do letošnjega maja, večinoma
v samozaložbi. V kratkem bodo objavili imena petih letošnjih nominirancev, med katerim bodo izbirali letošnjega laureata. Žirija, kot to predvideva pravilnik Veronikine nagrade, pri ocenjevanju ne upošteva zbirk za otroke in pesniških izborov. Veronikina nagrada, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, znaša 4 tisoč evrov bruto, lavreat pa dobi tudi listino Mestne občine Celje.
Znan pa je že dobitnik letošnjega zlatnika poezi-
Ob 15. letnici podelitve Veronikine nagrade bo Fit media izdala Veronikino antologijo Pesmi Parnasa. V njej bodo predstavljeni vsi dosedanji lavreati in la-vreatinje, tudi letošnji, s po desetimi pesmimi, kratkim avtobiografskim zapisom in razmislekom, kaj lahko poezija pove človeku v sodobnem času.
Na gradu bo grmelo
Danes se bo na Starem gradu odvil že tretji FACK - Tokrat poudarek na alternativni glasbi
FACK - festival alternativne celjske kulture - je pred svojo tretjo izvedbo. Če je ob spočetju nakopičil silno energijo mladih in dokazal izjemen potencial, je lani vsaj nekoliko zaostal za pričakovanji, a to predvsem zaradi nogometa in tekme Slovenija - ZDA. Letos je, se zdi, ključni trenutek, da ta festival v organizaciji društva za kvalitetno preživljanje prostega časa Komot svoj potencial dokončno dokaže - ali pa postane le še eden v vrsti poletnih glasbenih festivalov.
»V svoji tretji izvedbi postaja FACK tradicionalen in nepogrešljiv dogodek za celjsko mladino, ki spoštuje kreativnost, kritično razmišljanje in ceni kvalitetno glasbo. V poplavi prireditev, namenjenih masovni, brezglavi zabavi mladine, si FACK s kvaliteto programa in fantastičnim prizoriščem utrjuje pozicijo edinstvenega dogodka v Celjski regiji oziroma širše,« napovedujejo letošnjo izvedbo organizatorji. Tudi letošnji FACK se bo začel ob 16. uri, ko napovedujejo pester dnevni program, ki ga bodo zaznamovale delavnice, razstave in predstave lokalnih ustvarjalcev ter zabavne športne aktivnosti. Prav ta del festivala se zdi najpomembnejši, saj dejansko omogoča vpogled v to, s čim vse se ukvarjajo mladi dandanes.
Za večer organizatorji napovedujejo izjemen glasbeni koncertni dogodek z res zvenečimi imeni alternativne glasbe. Na odru se bo zvrstilo kar osem skupin iz širokega spektra alternativne glasbe. Zvezde večera bodo letos beograjski fenomen S. A. R. S., ki že vse od nastanka v letu 2006 mojstrsko mešajo žanre kot so reggae, hip
hop, blues, ska in rock. Druge zvezde večera bodo hrvaško-slovenska disco-punk naveza Lollobrigida, skupina, ki je zrasla iz dueta, katerega idejni vodja je Ida Prester, polnokrvna zvezda na hrvaški medijski sceni. Zasedba je nastala leta 2005. Prihajajo tudi kalifornijski punkrockerji Death by Stereo, skupina ki je začela svojo zgodbo leta 1998 in vse od takrat »terorizira« svetovne odre s svojo unikatno mešanico punk, hardcore in metalne glasbe.
Godbo treh glavnih nastopajočih večera bodo na svoj način in z žanrsko spet pestro in različno glasbo dopolnile še druge skupine. We can't sleep at night so kričavo razuzdana, drugič nekontrolirano plesna zasedba iz Zasavja. Veliko pričakujemo od domačih Cops on bikes - celjskih punk roc-kerjev, ki bodo premierno predstavili svoj nov EP - Random Thoughts. Čeprav so ostali zvesti punk rock začetkom banda, vedno bolj vključujejo tudi ska in reggae ritme. ZircuS je sedemčlanska koroška elektro/rock/tribal skupina, ki obstaja že od leta 2004. LastDayHere bi lahko definirali kot melodični moderni metal z močnimi bobni, težkimi in melodičnimi riffi na sedemstrunskih kitarah, s čistim, surovim, včasih scream vokalom. Šah-mat pa je trio iz Celja, ki igra v stilu starega hard rocka/heavy metala. Grega, Matic in Anja se že dolgo poznajo in ko so videli, da so glasbeno enako usmerjeni, so ustvarili band, ki že od vsega začetka ustvarja in igra lastno glasbo s slovenskimi besedili. Tudi letos so organizatorji postavili reggae vasico za Friderikovim stolpom, kjer bo mlade zabavalo pet di-džejev.
BRANKO STAMEJČIČ
Lanski Veronikin nagrajenec je bil Andrej Medved, zlatnik poezije pa je prejela Neža Maurer.
je, ki ga bo prejel pesnik, prevajalec, kritik, urednik in teatrolog Veno Taufer. Že s prvo objavljeno pesniško zbirko Svinčene zvezde je Taufer leta 1958 nakazal začetke slovenskega eksistencialističnega modernizma, s pesmimi melanholije, tesnobe, vojnih travm, absurda in drugih podobnih tem. Objavil je več pesni-
ških zbirk: Jetnik prostosti, Vaje in naloge, Podatki, Prigode, Pesmarica rabljenih besed, Sonetje, Ravnanje žebljev in druge pesmi, Ter-cine za obtolčeno trobento, Pesmi, Vodenjaki, Črepinje pesmi, Nihanje molka, Se ode, Kosmi, Rotitve, Pismo v steklenici ... Pisal je tudi mladinsko poezijo, drame, kritike in eseje. Prevaja
iz srbske, hrvaške, makedonske in angleške poezije, tudi angleške dramatike. Veno Taufer prejme zlatnik poezije za svoj pesniški literarni opus, za prispevek slovenski kulturi in ustvarjalnosti ter požlahtnenje slovenskega jezika.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA (Arhiv NT)
NE ZAMUDITE ...
... koncerta priljubljene celjske tango zasedbe Gamma, ki bo v ponedeljek ob 20.30 uri v atriju pri Krčmi Tamkoučiri
na Gosposki ulici. S tem koncertom začenja Gamma svoj poletni koncertni cikel, ki bo zasedbo popeljal po različnih slovenskih odrih ter na turnejo po Avstriji, kjer bodo konec julija, skupaj s celjskim klarinetistom Goranom Bojčevskim, nastopili na Diabellijevem festivalu v Mattseeju ter na festivalu JUMUM v Bad Ischlu. Gamma je v treh letih obstoja postala ena vidnejših zasedb knežjega mesta. Repertoar kvinteta pretežno obsega glasbo argentinskega mojstra tanga Astorja Piazzolle, ob tem pa dela številnih skladateljev romantike in 20. stoletja ter obsežen etno program, ki ga je posebej za zasedbo priredil mladi celjski komponist Leon Firšt. V Gammi ustvarjajo violinistka Anja Čretnik Videmšek, študentka graške glasbene akademije, akordeonist Mihael Strniša, študent Akademije za glasbo Ljubljana, maturanta Konservatorija za glasbo Ljubljana kitarist Aljaž Cvirn in kontrabasist Miha Firšt ter Gregor Deleja, profesor glasbe na Gimnaziji Celje - Center. Kljub mladosti se zasedba lahko pohvali z bogato koncertno dejavnostjo in več kot 200 nastopi po Sloveniji in tujini ter nekaj odmevnimi projekti. Med zadnjimi je nedvomno potrebno omeniti Etno Gamma in pa projekt Ni mi žal s šansoni Edith Piaf v slovenskih prevodih in interpretaciji Jane Kvas ter novih glasbenih priredbah, ki sta jih za zasedbo pripravila Leon Firšt in Gregor Deleja. Vstop prost .
. uprizoritve zgodovinske drame Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica, ki bo v petek (danes) ob 21. uri v izvedbi ansambla ljubiteljskega gledališča Zarja Trnovlje - Celje na Starem gradu. Dramo, ki jo je napisal in režiral Miha Alujevič so premierno predstavili aprila in se s svojskim pogledom
na legendo o Frideriku in Veroniki uvrstili tudi na regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, kjer sta regijski priznanji za najboljšo glavno žensko vlogo in za najboljšo stransko žensko vlogo prejeli Urška Majcen za vlogo Veronike ter Mateja Ajdnik Korošec za vlogo Katice. V predstavi se ustvarjalci ukvarjajo z zgodovinskim obdobjem Knezov Celjskih, ko so bili ti, s Hermanom II. In Barbaro Celjsko, na višku svoje moči. V središče postavljajo zgodbo o nesrečni ljubezni Veronike iz Dese-nic in Friderika II., ki v mnogočem spominja na ljubezensko zgodbo med Romeom in Julijo. Predstavo bodo Zarjam na celjskem Starem gradu ponovili še 27. junija, 2. in 3. julija ter 3. in 10. septembra. Vstopnina 10 EUR ...
... prireditve v počastitev 560-letni-ce smrti Barbare Celjske, ki jo v petek (danes) ob 17. uri pripravljajo Turistično društvo Celje, Hiša kulture Celje in celjska škofija. Barbara Celjska (1392 - 1451) je bila najmlajša hči celjskega grofa Hermana II. Kot ogrska, nemška in češka kraljica ter (po nekaterih virih) rimsko-nemška cesarica, še danes pooseblja zenit moči Celjskih knezov. Čeprav je močno zaznamovala obdobje prve polovice 15. stoletja, pa je zgodovino zapustila tiho. Umrla je 11. julija 1451 v Melniku na Češkem, z vsemi kraljevskimi častmi pa so jo pokopali v katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi. Z današnjo prireditvijo se bodo Barbare Celjske spomnili s slovesnim sprevodom, ki se bo začel ob 17. uri pri Kvartirni hiši (Gosposka ul. 3). Procesija srednjeveških meščanov, vagantov in vitezov bo vodila skozi center mesta vse do stolne cerkve, kjer bo ob 18. uri celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, daroval spominsko mašo, ki jo bo dopolnilo muziciranje pevcev Hiše kulture Celje z izvedbo koralne maše »Misa de angelis« ter izvirnih glasbenih del iz 15. in 16. stoletja. Vstop prost ...
14
SPORT
NOVI TEDNIK
V dvorani Tri lilije v Laškem so po daljšem času negotovosti vendarle sporočili, kdo bo v prihodnosti vodil člansko ekipo Zlatoroga. Predsednik kluba Miro Firm je dejal, da je novi trener Rado Trifunovič, ki je nazadnje vodil domžalski Helios.
S Trifunovičem, ki je zamenjal dosedanjega trenerja Aleša Pipana, je klub podpisal triletno pogodbo. Prve besede 35-letnega Domžalčana Rada Trifunoviča po podpisu pogodbe so bile: »Zelo sem zadovoljen in vesel, hkrati pa tudi počaščen, da se je košarkarski klub Zlatorog odločil zame. Vsi vemo, kakšne zdrave korenine ima. Ima tudi lepo in bogato tradicijo. Klub je v zadnjem obdobju spet pokazal, da ima vizijo in to je sedaj treba nadgrajevati. Vsi moramo zavihati rokave in začeti z delom.«
Novo triletno pogodbo so podpisali tudi z odličnim organizatorjem igre Danijelom Vuja-sinovičem, ki se bo ob Luki Laporniku pridružil pripravam slovenske članske reprezentance. Danijel Vujasinovič ni skrival zadovoljstva ob podaljšanju pogodbe in vpoklicu v reprezentanco: »Bil sem presenečen nad selektorjevim klicem. To je za mene velika nagrada, potem
Celjani na uvodni tekmi visoko poraženi
Nogometaši CM Celja so odigrali prvo prijateljsko tekmo. V Kranju so se pomerili s Triglavom, ki je slavil prepričljivo 5:1. Trener Damjan Romih je bil po tekmi zelo razočaran in nezadovoljen s pristopom nekaterih nogometašev.
Celjski nogometaši so v sklopu priprav na novo sezono odigrali prvo prijateljsko tekmo, ki pa bo zagotovo kmalu romala v pozabo. Triglav je namreč po zelo dobri predstavi zasluženo slavil, CM Celje pa je prikazalo predstavo, ki si ni zaslužila pozitivne ocene. Trener Damjan Romih po tekmi ni skrival razočaranja: »Nasprotnik je bil veliko boljši, potem ko je bil agresivnejši od nas. Dobil je
najmanj 80 odstotkov spopadov, v katerih smo bili mi izjemno slabi. Štiri zadetke smo dobili po lastnih napakah. V igri so se pojavljale začetniške napake, zato je bil visok poraz neizbežen. Prikazali smo igro, ki je v nadaljevanju ne smemo več ponoviti. Sta pa obe ekipi za ta čas prikazali dobro kondicij-sko pripravljenost. Domačini so bili izjemno hitri, dinamični ... Zasluženo so slavili.« Tokrat so v ekipi CM Celja manjkali Radulovič, Kapič, Gobec in Akakpo. CM Celje bo v soboto odigralo drugo prijateljsko tekmo. V Ljubljani jim bo nasproti stal SPINS - Sindikat profesionalnih nogometašev Slovenije.
MITJA KNEZ
CPL in Gorenje izstopila iz Zropsa
Rokometna kluba Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje ter še pet drugih (MRK Krka, RD Izola Istrabenz Plini, RK Cimos Koper, RK Krško in rK Maribor Branik), so izstopili iz Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije (Zrops) zaradi racionalizacije stroškov in možnosti za boljši razvoj lige ter slovenskega rokometa. Klubi so se obrnili na Rokometno zvezo Slovenije z željo, da ta organizira stroškovno smotrnejše tekmovanje pod svojim okriljem. Vodstvo zveze bo tako organiziralo tekmovanje pod okriljem krovne organizacije, razpis zanj pa bodo iz pisarne RZS posredovali ta teden. Združenje rokometnih prvoligašev kot kaže ne bo več obstajalo, saj naj bi o izstopu razmišljal še en klub.
AB
Od leve: organizator igre Danijel Vujasinovič, predsednik KK Zlatorog Miro Firm, trener članske ekipe Rado Trifunovič in športni direktor Miljan Goljovič
Trifunovič in Vujasinovič s triletno pogodbo
Elektra ima Potočnika
ko sem se vrnil po težkih poškodbah. Vpoklic pa potrjuje tudi to, da smo imeli zelo dobro sezono. To je za celoten klub velika nagrada. Vesel sem tudi za Luko Lapornika, ki je imel prav tako odlično sezono. V reprezentanci bom dal vse od sebe in videl bom, kaj mi bo to prineslo.«
Predsednik Miro Firm je bil vesel, da so podpisali pogodbo z mladim in ambicioznim trenerjem, ki že ima izkušnje z vseh tekmovanj, na katerih bodo Laščani sodelovali v novi sezoni. »Upam, da bomo dosegli še boljše rezultate. Pred nami je po petih letih zopet izziv - NLB liga. Zavedamo se, da bomo morali ekipo dodatno okrepiti, da bomo lahko enakovredno tekmovali v NLB ligi. Pomembno je tudi, da bomo nadaljevali delo z mladimi. Najboljša priložnost za njih bo tekmovanje v državnem prvenstvu,« je še dejal Firm.
Kdo bo pomočnik Rada Trifunoviča, še ni znano, prav tako ne točen začetek priprav - verjetno v začetku avgusta. 9. julija bo žrebanje parov Jadranske lige, ki so si jo Laščani znova priigrali po »sušnih« petih letih. Ta se bo začela 8. oktobra.
MITJA KNEZ
Po podpisu pogodbe sta si predsednik Štrigl in novi trener Potočnik segla v roke.
Košarkarski klub Elektra ima novega trenerja. Potem ko je pred časom že dobil novo vodstvo na čelu s predsednikom Markom Štriglom, je zdaj dobil še novega trenerja članske ekipe Gašperja Potočnika.
Potočnik, ki prihaja iz Škofje Loke, je nazadnje vodil tamkaj -šnjo ekipo. Dve leti je bil pomočnik trenerja v moški mladinski reprezentanci. Največ izkušenj pa si je pridobil pri ljubljanski Olimpiji, kjer je bil več let prav tako pomočnik. Letos pa kot pomočnik selektorja Božidarja Maljkoviča sodeluje v okviru članske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu v Litvi.
Vodja mlajših selekcij ter trener mladinske in kadetske ekipe je postal Sebastjan Krašovec, ki je bil zadnja tri leta pomočnik zdaj že nekdanjega trenerja Zlatoroga Aleša Pipana.
MK
Iz Plzna s srebrom
Na mednarodnem veteranskem tekmovanju v streljanju v češkem Plznu je Celjan Jože Jeram zasedel drugo mesto.
Na tekmovanju, kjer so se pomerili v več disciplinah, in sicer v streljanju z malokalibrsko puško v ležečem položaju, z malokalibrsko pištolo na 25 metrov ter z zračno pištolo in puško, je sodelovalo 326 strelcev iz 16 držav. Član Strelskega društva Celje Jože Jeram je z zračno puško v mednarodnem programu osvojil srebrno medaljo.
MK
Umrla legenda slovenske atletike
Po hudi bolezni je v 66. letu umrla legenda slovenske atletike Nataša Urbančič - Bez-jak. Najboljša metalka kopja v zgodovini Slovenije je bila članica AD Kladivar Celje. Kot članica jugoslovanske reprezentance je leta 1968 nastopila na olimpijskih igrah v Mehiki, kjer je osvojila šesto mesto. Štiri leta kasneje je bila peta na OI v Munchnu. Največji uspeh pa je dosegla na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1974, ko je z metom 61,66 m postavila nov slovenski rekord in osvojila bronasto medaljo. Leto pred tem je prejela Bloudkovo nagrado, petkrat je bila izbrana za slovensko športnico leta. Pred osamosvojitvijo Slovenije je bila med leti 1970 in 1975 dobitnica nagrad Društva športnih novinarjev. Kot članica Slovenske veteranske reprezentance je leta 2002 na evropskem veteranskem prvenstvu v Potsdamu osvojila prvo mesto v metu kopja in za kar 32 cm izboljšala svetovni rekord.
MOJCA KNEZ
Vrh
ostaja
enak
V	boju za prvaka 1. celjske lige malega nogometa ostajata moštvi Bar Golf in Maček tisk.
Izidi 10. kroga: Vigrad - Pelikani 4:6, Tristar - AT Šargi/ Downtown 5:5, Frangros - AH Škorjanec Hochkraut 1:2, En-grotuš - Bar Golf 3:11. Vrstni red: Bar Golf 25 točk, Maček tisk 22, Šargi 17, Pelikani 16, Generali 14, Škorjanec 12, Tristar 11, Engrotuš 10, Frangros 5, Vigrad 1. Pari 11. kroga v torek, 29. avgusta: Pelikani - Tristar (17.30), Škorjanec - Maček tisk (18.20), Šargi - Frangros (19.10), Vigrad - Engrotuš (20), Generali - Bar Golf (20.50).
V	2. ligi ima FC Hudinja ima 25 točk, Novem 23, Kompole 21, Amaterji 19, Zagrad 14 ...

Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini
Štart in cilj pred Hotelom Žalec
Prijavnina 10 EUR (uporabno darilo, okrepčila ob poti in na cilju)
Petek, 1. julij, ob 21. uri Atrij Savinove hiše Savinov večer -Katarina ma & Sladcore "
Vstopnice 5 EUR
(od tega 3 EUR konzumacije)
.« J in X i
Sf J*l ÉT3
Savinovi večeri
ZKŠT ŽALEC, AJkerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
NOVI TEDNIK
KRONIKA
15
Terensko vozilo je v notranjosti opremljeno izključno za potrebe dela z odvisniki. Zunanjosti vozila zaradi prepoznavnosti ne bomo objavili.
Pomoč ljudem, ki jih vsak dan »ubija« droga ...
Trojica, ki vsak dan stopa v svet uporabnikov prepovedanih drog in opravlja hvalevredno delo, skrito očem javnosti
Kljub hudi problematiki z razširjenostjo uporabe prepovedanih drog malokdo ve, da obstaja na Celjskem posebna ekipa strokovnih delavcev, ki je vsakodnevno med odvisniki na terenu s posebej prirejenim vozilom. Gre za projekt Zavoda Socio, vanj se lahko vključijo vsi odvisniki, ki jim trije strokovnjaki na terenu ves čas nudijo vse potrebne informacije o tem, kako se rešiti iz prekletstva drog ... S tem, da jim odvisniki prinesejo uporabljene igle, ki jih ekipa Socia pravilno odstrani, je manj problemov z odvrženimi iglami tudi v okolju. Trije socialni delavci opravljajo težko, a izjemno pohvalno delo z eno najbolj občutljivih populacij ljudi. In četudi samo enega odvisnika prepričajo v zdravljenje, je trud poplačan ...
Terenska ekipa Socia izvaja tudi predavanja v osnovnih in srednjih šolah. »Sporočilo o nevarnosti drog želimo prenesti predvsem zadnjim razredom osnovne šole in prvim letnikom srednjih šol, saj so to najbolj ranljive populacije,« pravita Božnikova in Težako-va.
Program je popolnoma anonimen. In kakšno je njihovo delo? V terenskem vozilu delajo trije. Vsak dan na terenu prevozijo 17 občin, kjer se srečajo z uporabniki prepovedanih drog. Ti jim prinesejo uporabljene igle, ki jih ekipa
spravi v posebej za to prirejen zaboj. Med odvisniki na Celjskem je namreč izjemno veliko takšnih, ki imajo hepatitis C, mnogi se niti ne zdravijo. Zavedajo se posledic, ki jih prinaša takšna bolezen, se pa zaradi stanja, v katerem so se znašli, težko odločijo za obisk zdravnika. Odvisniki sicer lahko pri ekipi dobijo tudi nove igle, nikakor pa to ni prednostna naloga Socievih delavcev. Dobro je namreč vedeti, da bodo številni odvisniki jemali drogo, četudi jim igel ne bi dali na njihovo prošnjo. Ker se med uporabniki pojavlja menjavanje igel ali večkratna uporaba igel, je tako vbrizgavanje droge s starimi iglami smrtno nevarno, saj
se s tem prenašajo tudi bolezni. Z uporabo čistih igel preprečijo vsaj te nevarnosti.
Ekipa jim deli tudi nekatere higienske in toaletne pripomočke, predvsem čiste gaze, povoje, obliže, tudi kondome. »Velikokrat uporabniki prepovedanih drog potrebujejo le pogovor. Zato sta anonimnost in zaupanje za nas velikega pomena,« pravi Breda Božnik. Na terenu vidi in sliši marsikaj, vendar nam vsega seveda zaradi občutljivosti zgodb ljudi, s katerimi se srečuje, ne more povedati. »Lahko le rečem, da je ogromno odvisnikov v zelo slabem finančnem stanju. Nimajo kje spati ali česa jesti. Ti ljudje so resnično v težkem položaju in v velikih stiskah,« dodaja Božnikova.
V primeru, da Inštitut za varovanje zdravja RS na slovenskem trgu opazi novo drogo ali nevarne mešanice, o tem obvesti tudi terensko ekipo Socia. Ta zatem na to in na morebitne nevarnosti teh drog opozori tudi odvisnike. Tudi tako preprečijo nekontrolirano uporabo nevarnih mamil.
Ampak ne gre samo za odvisnike, pomoč pri ekipi na terenu najdejo tudi drugi. »Včasih pridejo do nas starši in nas vprašajo, kako lahko pomagajo svojim otrokom, ker sumijo, da jemljejo drogo. Zato imamo pri sebi ogromno gradiva s podatki, kako poiskati pomoč. Povežemo jih s komunami, kdaj pa kdaj pomagamo s podatki o kakšnih nastanitvah, če kdo ostane brez strehe nad glavo. Včasih dobimo tudi kakšne stvari, obleke, pa jim jih podarimo ... Veliko je res pogovorov, smo pa vedno vztrajni pri svetovanju, še posebej, ko dobimo občutek, da se nekdo odloči, da bi rad prenehal jemati droge,« dodaja Martina Težak iz Socia.
Številka ekipe Socia, ki dela z odvisniki od drog na terenu, je 031 88 77 50.
Uporabniki prepovedanih drog, ki pri ekipi najdejo pomoč, so v povprečju stari 30 let (moški) in 28 let (ženske). Okrog 75 odstotkov vseh je moških. Zgodi se tudi, da odvisniki zaradi prepoznavnosti pomoči nikoli ne poiščejo v lastni občini, ampak v drugi. Med njimi je največ brezposelnih, ki imajo osnovnošolsko ali nedokončano srednješolsko izobrazbo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Breda Božnik in Marina Težak iz Zavoda Socio opravljata zelo stresno in zahtevno delo, o katerem javnost ve zelo malo. Poleg njiju je na terenu še en delavec Socia.
Med terensko ekipo Socia in odvisniki, ki jih srečujejo na terenu, vlada veliko zaupanje, saj morajo uporabniki ostati anonimni. Naša novinarska ekipa se zato s Sociem ni odpravila na teren, saj se zavedamo, da bi s tem njihovo zaupanje le porušili. Niti nismo želeli podatkov, na katerih lokacijah se terensko vozilo v katerih občinah ustavlja. Zanimali so nas le splošni podatki, da bi javnosti in tistim, ki bi takšno pomoč potrebovali, a zanjo še ne vedo, predstavili. To je namreč pomembno zapisati, saj bi se lahko zgodilo, da se v prihodnje nekateri odvisniki zaradi strahu pred izpostavljenostjo z ekipo Socia ne bi želeli več srečati.
Vse te igle bi - če ne bi bilo Socievih terencev - lahko končale na kakšnih travnikih, otroških igriščih in bi predstavljale veliko nevarnost.
16
AKCIJA
NOVI TEDNIK
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Zmaga za vse
Zadovoljni in lažji
Matematikom prepuščamo izračune povprečne aktivnosti, vemo pa, da so v šestnajstih tednih, kolikor je trajala akcija Huj-šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, udeleženci res vložili ogromno svojega časa. Z vztrajnostjo so dokazali, da je osebna zmaga za vsakega izmed njih zaključiti akcijo in ne obupati nekje vmes. Stopljeni kilogrami so bili ob tem dodatna motivacija, največ šteje novo znanje in navade, ki jim bodo pomagale pri vzdrževanju doseženih rezultatov.
t>
4. mesto
Brigita Kužnik
-	16,9 kg
-	16 cm v pasu
Služba, družina, delo doma in premalo časa. Brigiti Kužnik je to znano, a se je mamica treh otrok odločila, da je kilogramov dovolj, pravzaprav preveč in že težko ujame svoje nadebudne-že. »Ne danes, jutri,« je prelagala začetek hujšanja in z akcijo smo ji kar določili ta dan. Poleg znanja je tako pridobila nove prijatelje, ki jih je obdarila z graviranimi kuhalnicami. To
njeno delo jih bo spominjalo
na čas akcije, izgubljene kilograme in opomnilo na pripravo hrane kot so se naučili.
zees

■A
5. mesto
Marija Vodončnik
-	16,4 kg
-	15 cm v pasu
»Akcija mi je bila zelo všeč, nadaljevala bom s hojo, fi-tnesom, z vsem,« je zatrdila Marija. V življenju je pred to akcijo hujšala samo enkrat, pa je veselje trajalo le dve leti. Premalo gibanja in dobra hrana sta se pretvorila v čudne številke na tehtnici, zato je zdaj šlo zares. Čokolada, njena najljubša razvada, je skoraj pozabljena, nova zasvojenost je ena ura hoje vsako jutro.
I' ,


VELIKA IZBIRA KOLES, DO 24 OBROKOV. NAJVEČJI SERVIS KOLES NA CELJSKEM, »ADRENALIN BIKE«. ARENA PETROL
S torkovim zaključkom v celjskem Citycentru so med smehom, ki ga je izvabljal voditelj, stand up komik Janez Trontelj, vsi trenirali trebušne mišice. Svoje, utrjene, so udeleženci akcije pokazali s posebnim nastopom, ko so dvigovali uteži, kot da so peresa. Ivana Žvipelj je s Pušeljcem šaljivo povzela njihovo druženje, kako so se potili in trudili za lepo postavo. Vidno lažja skupina je za konec v zabavne verze zavila zahvale in s pozornostjo pokazala, da cenijo trud vseh. Za nadaljnjo motivacijo je vsak udeleženec domov odnesel zdravo popo-
tnico, poln zaboj jabolk, prvih pet pa so razveselile še dodatne nagrade. Te so prispevali Top fit, Citycenter in naša medijska hiša NT&RC. Zmagovalka letošnje akcije Mira Farčnik Zore je k temu dodala še bleščeče kolo, nagrado trgovine Univerzum, ki bo zamenjava za avto in s tem bolj zdrava izbira prevoza.
Ob koncu akcije se lahko letošnja, osma generacija pohvali, da se je skupna teža zmanjšala za 243,9 kilograma in obseg pasu za 231,5 centimetra. Na te številke je ponosna tudi prim. Jana Govc Eržen. Kot vsako leto je bilo slovo težko, vendar
ostaja prepričana, da imajo zdravo popotnico za vnaprej. Meritve, ne le teže in obsega, ampak tudi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, so pokazale precejšnje izboljšanje. Skozi to so udeleženci akcije dobili potrditev, da delajo prav in skrbijo za zdravje, ne le za izgubljanje kilogramov. Gibanje vsaj uro na dan, upoštevanje smernic zdrave prehrane in izmenjava izkušenj jih bo držalo na pravi poti. Za slednje bodo poskrbeli že v začetku julija, ko se bodo dobili kot skupina. Tudi tehtnica bo prisotna!
NENA LUŽAR, foto: GrupA
NOVI TEDNIK
AKCIJA
17
Odličnih 5 Na začetku in ob koncu akcije
2. mesto
Anita Županič
-	22,9 kg
-	19 cm v pasu
Življenjska priložnost je svojo udeležbo v akciji poimenovala sama. Izkušenj s hujšanjem je bilo kar nekaj, a tokratna je drugačna, strokovno vodena. S svojo trdno voljo je presenetila sama sebe, saj je že poklicno izpostavljena mnogim skušnjavam. Delo v pekarni, med dišečimi in zapeljivimi dobrotami, gotovo ni motivacijski faktor pri hujšanju. Tudi Anita bi še rada izgubila kakšen kilogram, saj je tako izboljšala svoje zdravje, poskrbela za kon-dicijo in dobro počutje.
3. mesto
Božica Rkman
-	17,4 kg
-	20 cm v pasu
Za akcijo se je odločila, da bi se naučila zdravega prehranjevanja, za kar se zaveda, da je temelj pravega hujšanja, da ne pridejo kilogrami takoj nazaj. »S telovadbo sem bila prej sprta, ampak zdaj sem jo vzljubila,« je priznala. Z novim znanjem o količinah hrane in začimb je drugačno kuho osvojil še mož, tako da ima podporo tudi doma. Ker pravi, da ima viška še kak kilogram, bo to več kot dobrodošlo.
1. mesto
Mira Farčnik Zore
-	25,7 kg
-	18,5 cm v pasu
Osredotočenost je skrita v njenem stavku: »Če se nekaj odločim, naredim »ornk«, ne kar na pol.« Zdaj bo delala na tem, da težo vzdržuje. Manj sladko, manj mastno, manj soli in veliko gibanja so napotki, ki se jih drži, obenem pa upošteva dieto, ki je primerna za vse. Imenuje se »manjžri«, učinki so vidni zelo hitro. Sama bo za vzdrževanje kondicije skrbela z nordijsko hojo, za katero se je navdušila. Na urniku rekreacije bo zaradi nagrade še kolesarjenje, da bo zdravo premagovala kilometre.
^ ■ \ \
'»- \r I
■ 1*1
18
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Zelen'dol stoji na mestu, ki je bilo med Celjani že pred leti priljubljeno za organizacijo piknikov in druženje.
V Zelen'dolu
■ V V
iscejo nove
začasne
prebivalce
Ob Šmartinskem jezeru zaživela pravljična vasica - Kaj bodo rekli Celjani na finske koče?
Izgubljena vas smrkcev? No, ja, ne ravno. So se ob Šmar-tinsko jezero tudi povsem uradno naselili gozdni škratje? Možno. Smo včeraj preveč popili in sem se zbudila pri kakšnem junaku iz knjige Arta Paasilinne? Ne tako neverjetno. Je pravljična dežela dobila podružnico? Hja, to bi bila še najboljša razlaga. Kakorkoli, ko se boste naslednjič podali na priljubljeno urejeno sprehajalno pot levo od brane na Šmartinskem jezeru, pazite, da vas ob pogledu v gozd ne vrže v vodo. Tam je namreč zrasel Zelen'dol. In seveda smo si ga šli ogledat.
Rahlo naveličanost in ne- marsikateri kotiček v naravi
zaupljivost Celjanov povsem razumem. Razume jo vsakdo, ki je konce tedna v otroštvu preživljal ob Šmar-tinkem jezeru, na Celjski koči in Petričku. Tranzicij-sko obdobje z neobhodno in pričakovano denaciona-lizacijsko ihto je naredilo svoje in Celjani smo izgubili
s primerno športno in gostinsko infrastrukturo. Lani so me kolegi po dolgem času komajda zvlekli na sprehod po novi sprehajalni poti okoli jezera, pivo na ladjici je bilo mrzlo, ampak nekaj je temu prostoru, raju za otroke, kopalce, željne osvežitve v jezeru, nedeljske pohodnike in
jima lahko pripišem dobre možnosti. Izkušenj jima ne manjka, saj sta se podobnega projekta že lotila v Slovenskih Konjicah, turizem, organizacija prireditev in gostinstvo jima nista tuja.
Objem topline bora in ognjišča
»Pojdite pogledat,« nas je povabila do ušes nasmejana Zvezda, malce pravljično napravljena v nekakšnega škratka. In res, kaj je sploh Zelen'dol? Gre za tri majcene lesene koče (Stanko, Karlo in Pavlo), zgrajene v finskem stilu. Koče iz posebne vrste lesa, plemenitega, dišečega, počasi rastočega in trpežnega finskega bora, so primerne za manjšo skupino ljudi. Osrednje je odprto ognjišče, ki ga obkrožajo preproste lesene klopi, toplo pogrnjene z živalskimi kožuščki. Zaradi strehe, ki jo je zgoraj mogoče odpreti, koče nekoliko spominjajo na indijanske šotore - ven seveda uhaja dim. Ali si boste zaželeli le toplote ognjišča ali pa si boste na njem pripravili pikinik, je odvisno od vas. »Zvezda se je nad hiškami navdušila na Finskem in ko se ona kaj odloči, tudi izpelje,« je povedal Bernard. Celjska občina je idejo zagrabila in zagotovila zemljišče, vse ostalo je stvar zasebne investicije. Javno-zasebno partnerstvo pravijo temu strokovno. »Vesta, kaj, glede na število obiskovalcev bi rekel, da bo že gostinska ponudba nekaj >vrgla<,« je premišljeno rekel Sherpa, ko sva srkala kavo na preprostih lesenih »čokih«, grobo ste-sanih v mize in stole. Kdo potrebuje pleteno plastiko, ki »krasi« mestne gostilniške terase, če ga obdaja kulisa dreves, v ozadju se svetlika mirna gladina jezera, slišati pa je le ptičje petje?
S Sherpo sva bila nekoliko zgodnja, ker sva prišla čisto na začetku otvoritvenega dne.
»Županja« Zelen'dola Zvezda Novljan v pravljičnem naselju v gozdu tik ob Šmartinskem jezeru načrtuje tudi pestro dogajanje, še posebej za otroke.
Ljudje so že prihajali, spraševali, kukali v hišice. »Popoldne bomo pripravili predstavo za otroke, jih malo pocrkljali, zvečer prižgali bakle. Krasno bo,« se je navduševala Zvezda in zaskrbljeno gledala, ali se je sivka »prijela«. »Saj veste, zaradi komarjev,« je pojasnila. V neposredni bližini je optimistično zasadila še maline. »Malce na >horuk< ste naredili tole odprtje, kajneda?« sem povprašala. »Če bi šlo vse po načrtih, bi bilo prizorišče brezhibno, tako pa nas je neprestano pral dež. Celi potoki vode so se nam valili skozi vasico,« je potarnal Bernard. A glede na smisel, ki ga imata z Zvezdo za najmanjše podrobnosti, bo Zelen'dol še pridobil na svoji pravljični podobi.
kolesarje, manjkalo. Nekoč urejeni prostori za piknik so se v desetletjih spremenili v priročno nočno prizorišče, kjer parčki radi parkirajo avtomobile v iskanju intime.
Iskreno povedano, pojma nimam, ali je Zelen'dol pravi odgovor ali najprimernejša oblika reševanja (ponovnega zagona?!) turizma ob »Šmar-jaku«, a verjetno to niti ni tako zelo pomembno. Idejni materi projekta in »županji« Zelen'dola Zvezdi Novljan iz podjetja Eventplus pa gre vsekakor pripisati veliko poguma. Glede na to, s kakšnim žarom z Bernardom razlagata o tem, kaj naj bi Zelen'dol še vse postal,
Najbolj radovedno so v hiške pogledovali najmlajši.
Nostalgija po dobrem starem »piknikplacu« v novi preobleki
Obiskovalci lahko najamejo hiške za različne priložnosti; primerne so tako za rojstno-dnevne zabave, otroško druženje in piknike kot poslovna srečanja. Seveda tudi za romantiko v dvoje,« je prepričan Bernard. Veste, če sem čisto iskrena, sem bila zelo radovedna, kaj bom našla v hiškah, kajti ko je prispelo vabilo, sem si po tihem mislila, da bo to za kakšna diskretna srečanja ob različnih urah. Popoldanske počitke ali kako se že reče. No, z veseljem povem, da sem se krepko zmotila ... Pustimo to ob strani. Kot sta torej povedala gostitelja, ste dobrodošli v različnih zasedbah in trajanje najema ter vse ostale podrobnosti so stvar dogovora. Hrano lahko prinesete s seboj ali vam jo priskrbijo v Zelen'dolu. Zamislili so si celo ljubke piknik košarice, ena od vzorčnih na primer vsebuje dobrote lokalnih ponudnikov iz okolice Šmartinskega jezera. Tudi tesnejše sodelovanje in vpetost v okolje ter trženje celostne ponudbe so nekaj, na čemer bosta Zvezda in Bernard še gradila.
»Ste se imeli lepo? Boste še prišli?« se je poslavljala Zvezda. Nedvomno. Kar se tiče Zelen'dola - začetek je! Nekaj novega se na Šmartin-skem jezeru dogaja, nekdo je zaoral ledino. Hiške so uporabne vse leto in v vseh sezonah. To je gotovo plus. Še malo in končno bo urejena tudi kanalizacijska infrastruktura. Še en plus. Glede na to, kako vsi že leta vpijemo, kakšen neizkoriščen potencial je Šmartinsko jezero, je treba ideji Zelen'dola dati priložnost. Roko na srce; že sama ideja o dišečem boru in toploti ognja je bila v mrzli in deževni nedelji presneto mikavna .
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
19
»Lepo je biti zraven, ko se dela zgodovina«
Polzelska Komenda začela novo poglavje v svoji bogati zgodovini
Sobotni vrvež na Polzeli je dajal vtis, da se v kraju nekaj pomembnega dogaja. Vse - mlado in staro v pražnjih oblačilih - je hitelo v isto smer. Redarji, ki so usmerjali promet, so neučakano pogledovali proti središču kraja, ali bodo morda le ugledali velike črne avtomobile z diplomatskimi tablicami. Pričakovali so pomembne goste, ki so se prišli poklonit obuditvi gradu Komenda.
Z grajskega dvorišča se je spet kot nekoč razlegala srednjeveška glasba, grajska gospoda se je klanjala zbrani množici, ki je ponosno in občudujoče zrla v prenovljeno polzelsko Komendo. Ta kot pred davnimi leti spet gostoljubno sprejema obiskovalce in spominja na čase malteških vitezov, ki so skoraj pol tisočletja navdihovali in usmerjali življenje v kraju.
Od vzpona do padca
Zgodovina gradu se je začela pisati okoli leta 1150 s polzelskim vitezom Degnardusom de Halen-steinom, kar kaže, da je bil grad pozidan že v romanski dobi. Grad je imel v času svojega nastanka stolpasto obliko. Kot pravijo viri, je bil v prvi polovici 13. stoletja v njem sedež deželnega sodišča, od leta 1255 do sredine 19. stoletja pa sedež samostojne duhovnije. Vse od 1323 do leta 1780 je bil grad v lasti malteškega viteškega reda in je deloval kot komenda - upravna enota redovne posesti. Od tod tudi ime gradu Komenda.
V 16. stoletju je bila polzelska komenda na višku svoje moči, dvesto let kasneje pa je njena gospodarska moč začela pešati. Leta 1780 je njen lastnik postal Rajmund pl. Novak, polzelski župniki pa so ohranili pravico do stanovanja v gradu. Sobico v njem je imel tudi Prešernov stric Anton Mihevc, ki ga je pesnik med letoma 1817 in 1819 večkrat obiskal ...
Polzelska Komenda je v naslednjih letih menjala kar nekaj lastnikov, ki pa niso zgledno skrbeli zanjo. V 20. stoletju je bil grad namenjen predvsem stanovalcem. Zadnja desetletja pa je grajsko poslopje žalostno umiralo sredi Polzele. Še dobra tri leta nazaj so obiskovalce pozdravljala razbita okna, odpadajoč omet, oluščena fasada, oboki v nadstropju so bili tik pred tem, da se porušijo ... Dokončni propad gradu se je začel konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so izpraznili stanovanja in zaklenili grajska vrata .
Spet gostoljubna Komenda
Na Polzeli so sicer že tedaj načrtovali celovito prenovo gradu, a se je ta s polno paro začela šele dve desetletji kasneje, v letu 2008, ko je Občini Polzela uspelo pridobiti tudi evropska sredstva za njegovo programsko ureditev in prenovo. Z deli so zaključili letos in v soboto grad tudi uradno predali namenu in mu
V bogatem kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in OŠ Polzela, malteška konjenica, igralska skupina viteza Gašperja Lamber-garja in glasbena skupina Brencl banda. Na stojnicah so ponujali kmečke dobrote, za pogostitev pa so poskrbeli Gobrsko mikološko društvo, Turistično društvo občine Polzela in Društvo Savinjskih vinogradnikov ter grajska krčmarica iz gostilnice Malteza.
vse informacije o polzelski turistični ponudbi. V sklopu projekta Eko-muzej hmeljarstva in pivovarstva so obnovili najstarejšo horizontalno sušilnico hmelja iz 19. stoletja. Postavili so tudi stalno razstavo s tematiko malteških vitezov. »Bogat arhiv o malteških vitezih je shranjen v državnem arhivu v Pragi. Tudi te podatke želimo prenesti v grad Komenda,« je dejal Žnidar.
Celo poročno koračnico bo poslej slišati izza grajskih zidov, saj so uredili tudi poročno dvorano. Ob tem bodo svoje mesto v Komendi dobili še bogata občinska knjižnica, glasbena šola, tu bodo tudi prostori za občasne likovne in druge razstave ter prireditve. Stene grajskih soban ponovno krasijo umetniška dela Darinke Pavletič Lorenčak, lani preminule umetni-
Otvoritve prenovljene Komende se je udeležil celo pesnik France Prešeren (vlogo je odigral Igor Pungartnik). Nekoč je tu obiskoval svojega strica Antona Mihevca, ki je bil svoj čas župnik na Polzeli. Pesnika je, kot so namigovali zlobni jeziki, najbolj zanimala obnovljena grajska krčma.
vdahnili novo življenje. »Lepo je biti zraven, ko se dela zgodovina, čeprav ne svetovna in ne velikih razsežnosti. Za nas, ki smo dosegli zastavljen cilj, pa je velika in pomembna,« se je velike pridobitve za občino in širše skupaj z zbranimi veselil polzelski župan Ljubo Žnidar.
Iz grajskih soban je tako ponovno zvenela glasba, oživela je grajska krčma ter še mnogo prostorov, primernih za razvoj turizma, kulturno dejavnost in družabno življenje. V Komendi bo tako svoje prostore dobil novoustanovljeni zavod za kulturo, šport in turizem. Tam bo poslej delovala tudi vstopno-informacijska točka, kjer lahko obiskovalci najdejo
Grad Komenda so obnavljali v dveh fazah, za obe je občina pridobila tudi evropski denar. Za obnovo so potrebovali 2,5 milijona evrov. Delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je znašal 41 odstotkov.
S prenovo gradu Komenda bo občina Polzela pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, kulture in družabnega življenja v občini in širše. »Naš cilj ni bil obnoviti samo zidove, ampak gradu vdahniti novo življenje in vsebine, da nas bo vsak dan vabil v svoje grajsko okolje,« je poudaril župan Ljubo Žnidar.
Trak sta županu Ljubu Žnidarju (na sredini) pomagala prerezati veleposlanik suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji princ Hugo Mariano Windi-sch-Graetz (levo) in polzelski malteški vitez Stane Novak (desno), ki si je močno prizadeval za obnovo Komende.
ce in častne občanke Polzele, ki je del svojega življenja preživela na gradu Komenda. Del njenega slikarskega opusa je Komendi podarila slikarkina družina.
V grad pa se je po petinšestdesetih letih vrnila še ena nekdanja »stanovalka«. »Ko sem pri svojih sedmih letih zapuščal Komendo, sem s seboj vzel tole ptico, ki sem jo našel na podstrešju. Zdaj jo vračam,« je županu Ljubu Žnidarju pristopil Vlado Flis in mu podaril nagačeno ptico. Nato so zadone-le fanfare, z gradu je zaplapolala malteška zastava, obnovljena Komenda pa je na široko odprla grajska vrata in začela novo poglavje v svoji bogati zgodovini.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
20
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
*
X&ÍK
ZLATARNA KRAGOLNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Odgovor ministrstva za pravosodje na Našo temo
V Novem tedniku je bilo 10. junija 2011 objavljenih več člankov avtorice Simone Šolinič v zvezi s tragično prometno nesrečo pri Arji vasi, ki terjajo nekatera dodatna pojasnila. Ministrstvo za pravosodje je nemudoma od tragičnega dogodka zelo pozorno obravnavalo vse pobude in pritožbe svojcev treh žrtev nesreče ter skrbno spremljalo dinamiko reševanja omenjene zadeve. Med drugim se je minister za pravosodje Aleš Zalar večkrat sestal s svojci in predstavniki Zavoda Varna pot, bodisi sam ali skupaj z ministrico za notranje zadeve in ministrom za promet. Tudi na osnovi predlogov svojcev žrtev prometnih nesreč in Zavoda Varna pot so vsa navedena ministrstva pripravila obsežne spremembe predpisov s ciljem zagotoviti večjo varnost na cestah.
Poleg omenjenega je ministrstvo ob obravnavi nadzorstvene pritožbe svojcev glede domnevno prepočasnega reševanja kazenske zadeve pri Okrožnem sodišču v Celju predsednika sodišča zaprosilo za poročilo o časovnem reševanju zadeve. 4. maja 2010 je ministrstvo prejelo odgovor podpredsednice okrožnega sodišča, »da iz spisa in poročila sodnika izhaja, da se zadeva rešuje prednostno, da ves postopek poteka hitro«. Tudi Okrožno državno tožilstvo v Celju je avgusta 2010 ministrstvu zagotovilo, da bo s pomočjo pospešitve-nih pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, poskušalo zagotoviti nadaljnje hitro reševanje zadeve. Na podlagi ponovnega zaprosila ministrstva iz marca 2011 glede dinamike reševanja zadeve pa je predsednik Okrožnega sodišča v Celju ministrstvu sporočil, da je bilo s tem odgovorom mišljeno »sodnikovo tekoče delo na zadevi ter da bo v okviru sodne uprave spremljal dinamiko dela na zadevi in v primeru zastojev ustrezno ukrepal«. Sodišče je tudi pojasnilo, da je dinamika reševanja zadeve po njihovi oceni večja kot pri drugih zadevah, vendar zaradi zdravstvenega stanja obdolženca obravnave ni bilo mogoče prej začeti, saj ni bilo izpolnjenih procesnih pogojev za sojenje. Iz zadnjega dopisa predsednika Okrožnega sodišča v Celju izhaja, da so procesni pogoji izpolnjeni ter da je sodnica razpisala glavno obravnavo 29. aprila 2011 in 20. maja 2011.
Sicer pa si ministrstvo ves čas prizadeva za pospešitev in skrajšanje vseh postopkov na sodiščih, zato je v okviru pristojnosti izvedlo vrsto ukrepov, ki bodo omogočili hitrejše sodne postopke. S spremembami Sodnega reda se uvaja možnost podaljšanja poslovnega časa sodišč, ki je namenjen za naroke in glavne obravnave, uvaja se sistem zvočnega snemanja glavnih obravnav ter vzpostavlja uporaba videokonfe-renčnih sistemov. Hkrati je ministrstvo v predlogu novele kazenskega zakonika na novo uredilo (dopolnilo) kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in nevarne vožnje v cestnem prometu (prej: predrzna vožnja v cestnem prometu), že prej pa je v noveli Zakona o prekrških uredilo dva nova inštituta -začasen odvzem vozniškega dovoljenja in odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - ter zaostrilo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, ko gre za povratnike, vse z namenom zagotovitve večje varnosti v cestnem prometu in kot del t. i. »paketa« nove prometne zakonodaje. Zakon tudi določa, da se primeri, v katerih je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali zaseženo motorno vozilo, obravnavajo prednostno in hitro.
V okviru sodelovanja z Zavodom Varna pot je ministrstvo za pravosodje organiziralo tudi izobraževanja za sodnike in tožilce prav z namenom, da bi se v večji meri v kazenske postopke vključilo tudi svojce žrtev in bi se jim tako zagotovila ustrezna informiranost o poteku reševanja zadeve.
VANJA REŽONJA UTENKAR, vodja služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za pravosodje RS

PREJELI SMO
Zidanškovi, pa komisijska prodajalna na Tomšičevem trgu in nazadnje tržnica, kjer je bilo tudi kaj poceni robe. Morda smo zavili še ob Turški mački mimo stare vojašnice, za katero je malokdo vedel, da je bila edino pravo bivališče Celjskih grofov, tja proti pokrajinskemu muzeju in nazaj v središče mesta. Mnogo drobnih trgovinic, knjigarn, zlatarn in drugih obrtnih delavnic. Vsepovsod je bilo mogoče najti in kupiti kaj, kar je prišlo potem še kako prav. Obvezno je bilo na koncu nakupov okrepči-lo v Majolki in sladoled ali tortica v Zvezdi. Pa še in še se bi našlo v mestu vse tja do Ojstrice, Ribiča ali Branibora na koncu Stanetove.
Potem pa naenkrat konec mestne idile. En velik NIČ v mestu.
Vsi smo se navadili na avtomobil ali dva. Zgradili so močne centre na obrobju mesta in naenkrat je nastala popolnoma nova folklora: vsi z avtomobilom do trgovskega centra in tam z vsemi otroki in denarnicami.
Kaj pa Celje? Staro Celje. Mesto? Središče? Ni več veleblagovnice T, Tkanine, Varteksa, Mode, Merxa, starinarne, tradicionalnih gostiln, kina ... Ostali so le še najbolj zagrizeni gostinci in redki obrtniki ter inštitucije, kot so sodišče, občina, uredništvo radia in NT, banke, pošta in podobno. Mrtvilo. Pa tako lepo mesto. Knežje mesto. Kdor hodi po njem s pogledom navzgor, hitro zazna dušo vseh teh stavb, ki v njem niso posejane kar tako ...
Mrtvilo. Skozi središče se sprehodi le še nekdo, ki pač ni priraščen na avtomobil. Slučajnež ali čudak? In kaj zdaj?
Ni treba, da bi pripeljali avtocesto v središče Celja. Potrebno je bilo le najti, pravzaprav so se sami na-
šli ljudje, ki Celje ljubijo in so mu vrnili dušo. Številni mali gostinci in prodajalci, obrtniki so v upanju, da jih srce mesta potrebuje, ostali in številni so se v zadnjem času vanj naselili. Prešernova. To je tista ulica od Evrope do Zvezde. Tudi ostale ulice se prebujajo in naenkrat je središče mesta spet postalo zanimivo. Če je v dopoldanskem času mesto polno mladih, predvsem srednješolcev, se popoldne zgrnejo v nekakšno promenado številni starši z otroki, uslužbenci po končanem delu in tudi upokojenci, ki jim sprehod po mestu in manjši nakup, srečanje ali kavica z znancem še kako veliko pomenijo.
In mesto je zopet živo. Kdo ima zasluge za to? Zagotovo tisti, ki mu s svojo dejavnostjo dajejo vsebino in pečat, in tisti, ki le tem omogočajo znosne pogoje za to, kar delajo, da z dejavnostjo lahko preživijo.
MIHA GORENŠEK, Celje
Bogatejši za
najsodobnejši
laser
V Pegazovem domu Rogaška Slatina si vseskozi prizadevamo za čim kvalitetnejšo oskrbo in počutje naših stanovalcev. V sklopu teh prizadevanj je bil v letu 2011 nabavljen laser, to je naprava, s katero se izvaja napredna laserska terapija.
S pomočjo laserja se izvaja protibolečinska terapija (ob bolečinah v vratu, v ramenih, pri posttravmatičnih edemih, išiasu ...), dokazano je idealna za celjenje ran in dekubitusnih razjed, za protivnetne namene itd. Nabavili smo Laser K - 1200, ki je eden najsodobnejših in najzmogljivejših baterijskih laserjev na tržišču, temu primerna je tudi njegova cena, ki znaša kar 13.800 EUR. Na-
V ZLATARNI KRAGOLNIK » ' V CITVCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
bavili smo ga s pomočjo do-natorja, podjetja Energo optima iz Trzina, ki je za napravo prispeval glavnino sredstev. Podjetje se ukvarja z alternativnimi energetskimi sistemi in varčno rabo energije, na poslovnem področju pa sodeluje tudi z družbo Comett domovi.
Direktor družbe Ener-go optima, g. Kovač, je ob predaji donacije in ogledu nabavljenega laserja izrazil zadovoljstvo nad predstavljenimi rezultati laserske terapije, mi, zaposleni v Pe-gazovem domu pa izražamo veliko hvaležnost in zahvalo donatorju.
Vsak dan je dragocen in še kako je pomembno, kako je preživet. S pomočjo sodobnih pripomočkov in naprav za terapije so lahko tudi dnevi naših stanovalcev prijaznejši. Hvala donatorju za njihov finančni prispevek pri nabavi laserja.
KRISTINA KAMPUŠ, direktorica Pegazovega doma
POI ZA
OHVALE -HVALE
V	pričakovanju naslednje Katrce
V	nedeljo, 19. junija, je bil v Vojniku že petič zapored piknik Katrce, ki ga je organizirala medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. Ljubitelji narodnoza-
ZAPELJIVI

Celje od Evrope do Zvezde
Nekoč, kar nekaj let je že minilo, je bilo za okoličane potovanje v Celje enkraten dogodek. Ko je mama rekla »Jutri pojdemo v Celje!« so otroci vedeli, da se bo zgodilo tisto, kar so pričakovali vse leto. Starši bodo odprli denarnice in Celje bo dalo, kar dati zmore. Celje. Katero Celje? Seveda, najprej je bilo treba priti tja. Normalno, z Izletnikovim lokalcem. In od stare avtobusne postaje naravnost v srce mesta. Tam sta bili blagovnici T in Tkanina, pa Moda, Vesna, za pohištvo Slovenijales v
96
MESECEV
Z MALO SREČE VAM MESEČNI
OBROK PODARIMO
Več na 0 03 425 73 30 ali www.zapeljivihypo.si.
bavne glasbe smo minulo nedeljsko popoldne in večer uživali ob poslušanju najboljših izvajalcev. To je pokazala množica ljubiteljev, ki smo šotor napolnili do zadnjega kotička. Bilo je poskrbljeno tudi za humor, za katerega sta poskrbela humorista Štamperlov Pepi in Požrešnjekov Mihač, tako da smo se do solz nasmejali. V teh težkih časih so te prireditve zelo dobrodošle, da vsaj malo pozabimo na vsakdanje težave, ki nas pestijo. Posebna zahvala velja Simoni Brglez, ki je bila prva pobudnica, da so se pikniki začeli. Nestrpno že pričakujemo prihodnji piknik Katrce.
LEON AMON, Šmarje pri Jelšah
Pomoč na stara leta
Starost me muči, zato sem hvaležna dobrotnikom. Ne potrebujem veliko, saj sem navajena skromnosti. Le dolgčas mi je, saj so moji najbližji umrli. Zahvaljujem se Cvetki Hrastnik in njenemu možu Zvonku s turistične kmetije in gostišča, ki mi stojita od strani. V gostišču ne gledajo samo na dobiček, ampak na potrebe, ki jih ima star človek. Malo je tako sočutnih in usmiljenih ljudi. Tudi moji domači mi pomagajo in hvaležna sem tudi njim.
CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici
SODELUJTE V
NAGRADNI IGRI ZA KIA PR0_CEE'D
IN DRUGE PRIVLAČNE
NAGRADE!
Sklenitev pogodbe ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21
OQV-HXD&mD
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ČRNICE ZA ZDRAVJE
Konec šole je povežem, tudi z borovnicami, kijih v tem času že lahko nabiramo. A na Koroškem vas bodo v gozd poslali po črnice in morda njihov izraz ni tako napačen. Le kako bi spregledali temne, črnomodre prste po nabiranju? Jezik, obarvan kot prsti, je dokaz, da seje nabiralo na način ena-ena. Ena v usta, ena v lonček, zato pa je trajalo dlje in je do doma prišlo morda manj borovnic. Te so bogate z antioksidanti, vitaminoma C in E, vsebujejo železo, kalij, magnezij in malo kalorij. Naužijmo se svežih, jih predelajmo v marmelade ali zamr-znimo. Za vroče dni lahko naredimo borovničeve ledene kocke. V posodice za kocke nasujemo nekaj borovnic, nalijemo vodo in damo v zamrzovalnik. Pijača s takšnim ledenimi kockami bo popestrila sadne napitke in vas spomnila, da bo zmanjkalo borovnic. Pot pod noge in v gozd po nove! Potem pa pripravite še kaj po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj.
NL
■ tradicijo dt/ek desetletij^f
Malice 27. 6.- 1. 7. 2011
PON., 27. 6. 2011
1.	SV. VRAT, PEČEN NA ŽARU V NARAVNI OMAKI, PIRE, SOLATA Z JAJČKO, JABOLKO
2.	JOTA S KLOBASO, LEPINJA, PECIVO
3.	MEŠANA SOLATA Z OCVRTIMI REZINAMI PURANA, LEPINJA, JABOLKO
TOR., 28. 6. 2011
1.	GRATINIRAN ZREZEK V GOBOVI OMAKI, RIZ Z GRAHOM, SOLATA
2.	OCVRT SIR, POMFRI, TATARSKA, SOLATA
3.	RIŽOTA Z LIGNJI IN MORSKIMI SADEŽI, SOLATA, SADJE
SRE., 29. 6. 2011
DOMAČ SLADOLED
Sestavine:
2 dl zmrznjenih borovnic, 2,5 dl sladke smetane Priprava:
Borovnice in sladko smetano damo v mešalnik, ki naj zmes poveže v kremast sladoled. Med pripravo ga vklapljamo in izklapljamo, da ne stepemo preveč. Tak sladoled postrežemo takoj in tudi pripravljamo ga sproti, saj je narejen takoj. Z zamrzovanjem bi se v njem naredili kristali in ne bi bil več tako okusen.
BOROVNIČEVA KREMA
Sestavine:
1 borovničev jogurt, 2 dl sladke smetane 1 dl borovnic
Priprava:
Jogurt in sladko smetano počasi stepamo v enotno kremo, vendar ne preveč, da se ne zgrudi in postane pretrda. Če se nam to zgodi, dodamo malo mleka in razrahljamo z metlico za stepanje. Kremi narahlo primešamo borovnice. Postrežemo jo samostojno, v kozarčkih in po vrhu prelijemo z vročimi borovnicami ali s stopljeno čokolado. Kremo lahko uporabimo tudi za polnila biskvitnih peciv ali v kozarčke po plasteh nalagamo navlažene piškote (kot za tiramisu) in kremo.
VROČE BOROVNICE
Sestavine:
2 dl borovnicami, 2 žlici sladkorja, 2 žlici vode Priprava:
Vse sestavine damo v kožico in segrevamo na štedilniku. Vmes mešamo in ko se sladkor stopi ter vsebina že rahlo vre, lahko to prelijemo po sladoledu ali kakšnem pecivu. Za ljubitelje španskih vetrcev lahko pripravimo eno od različic Pavlove. Španske vetrce bogato naložimo v široke kozarce (za vsaj 2 do 3 prste visoko) in prelijemo z vročimi borovnicami. Postrežemo takoj.
NL
1.	PEČEN PIŠČANEC POLNJEN Z ZELENJAVO, ŠIROKI REZANCI, SOLATA
2.	PLESKAVICA S SIROM, AJVARJEM IN GORČICO V LEPINJI, SOLATA
3.	SOJINI POLPETI, DOMAČ KROMPIRČEK, KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
ČET., 30. 6. 2011
1.	SV. ZREZEK V VRTNARSKI OMAKI, POMFRI, SOLATA, MUFFIN
2.	MESNI KANELON, HRENOVKA NA ŽARU, TESTENINSKA SOLATA, MUFFIN
3.	GRATINIRANI SKUTNITORTELINI, GOBOVA OMAKA, SOLATA Z JAJČKO, MUFFIN
PET., 1. 7. 2011
1.	PASTA FIŽOL S KLOBASO , SLIVOVI CMOKI, KOMPOT
2.	OCVRT OSLIČ, KROMPIRJEVA SOLATA, LEPINJA, BANANA
3.	KLASIČNA PICA Z JAJČKO, BANANA
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€.
^— I
včasih pa v naših najljubših lokalih


r
E
Slaščičarstvo ffelka
izdelujemo torte za:	it^Ga.
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 759 12 00 FAX: 03 759 12 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-pošta: sUsdcarstvogsioI.net
Gostišče^inprenoč,^ 5¥At," Bohorč "
domača kuhinja, mauce, pizze, kosila, au card
CETEMNG: Sprejemamo naročite ta vrffc zMdjučtne Aužbe Bohorf Marjan Duiana Kvedra 44, 3530 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, MobJIe: ++3S6 (0)41 666 726
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
&,PRI *
—■ u« <
AHACUl
______
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 26. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Dušan Konda, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 27. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Dušan Konda, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 29. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 30. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 1. julij
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Pri minus 15 veslal proti toku
Predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda je človek, ki ga večina takoj poveže s čolnarno in celjsko Špico. Nekoč je bil tudi sam odličen kajakaš, a mu je nadaljnjo kariero preprečila bolezen. To nedeljo bo v oddaji Znanci pred mikrofonom povedal, kako je v mlajših letih proti toku in na minus 15 stopinj veslal v Celje, kakšna je njegova družina in kaj mu pomeni čolnarna. Z njim se bo pogovarjala Mojca Knez.
Foto: GrupA
Dušan Konda in Mojca Knez
Dogajalo se je tudi v zaodrju
Ker je piknik Katrce projekt, ki ga Simona Brglez in Klavdija Winder skupaj s še nekaterimi radijskimi in tudi drugimi sodelavci pripravljata kar nekaj časa, je prav, da dogodku in avtorjem posvetimo še kakšno fotografijo.
Iz zaodrja Katrce - radijska voditeljica Nena Lužar, tonska mojstra Branko Ogrizek in Aljoša Bončina, Izi Pantner in pevka Saša Lendero
Najbrž se sprašujete, kaj Davor Pušnik iz skupine Unikat prepeva Simoni Brglez. Ko ga je povabila na piknik Katrce v Vojnik, ji je moral obljubiti, da ji bo odpel njihovo uspešnico Dovolj mi je. In obljubo je izpolnil. Enkrat na odru in enkrat v zaodrju.
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	SET FIRE TO THE RAIN ADELE (6)	
2.	EVERY TEARDROP IS A	
	WATERFALL COLDPLAY	(1)
3.	24000 BACI - AYLIN PRANDI	(2)
4.	CINNAMON GIRL -	
	DUNKELBUNT (6)	
5.	PLAGE - CRYSTAL FIGHTERS	(3)
6.	CALIFORNIA KING BED	
	RIHANNA	(2)
7. WHERE THEM GIRLS DAVID		
	GUETTA FEAT. FLORIDA	(4)
8.	LAST FRIDAY NIGHT (T. G. I. F.)	
	- KATY PERRY	(1)
9.	BEAUTIFUL WORLD -	
	MARASHI MEHRZAD	(3)
10. TONIGHT'S THE KIND OF NIGHT		
	- NOAH AND THE WHALE	(5)
DOMAČA LESTVICA		
1.	NAJLEPŠA PESEM NUDE	(4)
2. TI DAJEŠ MUFF		(5)
3.	ARENA SIDDHARTA	(3)
4.	LETIVA V NEBO - VOZELJ	
	MARKO	(3)
5. VSE, KAR IMAS -		
	SOULFOOD INC.	(2)
6. SUPERSTAR - ANIKA HORVAT (5)		
7. V TVOJIH ROKAH - DRUŠTVO		
	MRTVIH PESNIKOV	(4)
8.	ZVEZDE V OČEH - FELIKS	
	LANGUS	(2)
9.	NA SKRIVAJ - KATJA KOREN	(1)
10. PIJN FIDŽI		(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	SAVE THE WORLD - SWEDISH	
	HOUSE MAFIA	
	SOMETHING IN THE WATER	
	- BROOKEFRASER	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	LE SRCE NE SPI - OMAR NABER	
	V PRELEPI LJUBLJANI - DASHA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	VINCE JE BOG USTVARIL - ANS. SIMONA GAJŠKA	(2)
2.	LEPA JE MLADOST ISKRICE (7)
3.	NIKAR NE TARNAJ LJUBICA PETKA	(3)
4.	NOCOJ PRIŽGI MI LUČ GOLTE (4)
5.	NIČ NI VEČNO - ANS. TURK (1) PREDLOG ZA LESTVICO DRUGA PUBERTETA ANS. BRANETA KLAVŽARJA SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	POSLOVNI OGLAS GADI (6)
2.	ZA VEDNO TVOJA ROSA (1)
3.	5 LET PRIJATELJSTVA MLADI GODCI	(2)
4.	KOVAŠKI ŠPRICER - ŠTIRJE KOVAČI	(4)
5.	ZAVEC POLKA ANS. EKART (3)
PREDLOG ZA LESTVICO
PRIMORCI OK - ERAZEM
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
•• odkrivamo turistične bisere naših občin
I I ;L sir
Borut Cizej, Suzana Bratož Felicijan, Vlado Skok, Simona Brglez in Ljubo Žnidar pred gradom Komenda na Polzeli. V ozadju posebnost gradu - antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščno ograjo glavnega vhoda. Tu naj bi bila nad stopnicami vzidana v steno tudi bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna, ki pa je skrivnostno izginila.
Dežela Celjska nam ponuja številne čudovite kotičke, ki vam jih odkrivamo v oddaji Radia Celje Pojdi z menoj. Tokrat smo izjemen kotiček našli v občini Polzela, kjer so minulo soboto odprli prenovljen grad Komenda. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar nas je opozoril, da Polzela ponuja tudi številne druge zanimivosti, kot so muzej traktorjev, romarska cerkev na Gori Oljki, šolska učna pot drevesnih vrst v Šeneku, Tajna jama...
Ko se potepamo po Spodnji Savinjski dolini, se moramo vsekakor ustaviti tudi v Preboldu. Vlado Skok, član zgodovinsko-narodopisnega društva, pravi, da je osnovo turizmu Prebolda dala zgodovina. V kraju je namreč živela dobro situirana »Ob rekonstrukciji gradu smo izjemno dobro sodelovali z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in odkrili, da naj bi bil na tej vzpetini razgledno-vojaški stolp, delo celjskih grofov. Verjetno je bila to neka strateška povezava med Celjem in gradom Žovnek v Braslovčah, kajti to je edina vzpetina sredi doline,« opozarja župan občine Polzela Ljubo Žnidar. (Foto: GrupA)
Center varne vožnje na Vranskem je edini tovrstni center v Sloveniji.
družina Cajner, lastnica Nada, ki si je menda večkrat privoščila letovanje v Monaku in hodila tja tudi za novo leto, pa je sorazmerno velik objekt preuredila v turistične sobe, zgradila kopalni bazen, prav tako manjši otroški bazen, tenis igrišče, ponudila možnost čolnarjenja, imeli pa so tudi zelo velik zelenjavni vrt. V sezoni jih je obiskalo veliko gostov. Po vojni so objekti nekaj časa propadali, pa vendar so bazen nato prenovili in zdaj nas v Preboldu pozdravi tudi Garni hotel. Skok opozarja tudi na dve turistični kmetiji Potočnik in Uplaznik, veliko je pohodnih poti do planinskega doma v Marija Reki, na Homu in do lovske koče, nedaleč ob bazena je tudi eno najlepših vadbišč za zmajarje, v Dolenji vasi sta letalski center in kamp Vozlič,
enega imajo tudi Plevčakovi v Grobljah. V Preboldu so tudi številne prireditve s tradicijo - prvi Hmeljarski likof je bil prav tam, medtem ko ga je zdaj prevzela Polzela.
Vsekakor se moramo ustaviti tudi v najbolj zahodni občini v Savinjski dolini. Tudi današnje poznavanje Vranskega je narekovala njegova zgodovinska vloga. Ležal je namreč na ugodni prometni legi na poti Dunaj-Trst in na meji med Krajnsko in Štajersko, zato je vedno imel mitnico, v času Iilirskih provinc tudi carinarnico, kar je vplivalo na razvoj tovorništva in z njim povezanih obrti. Ta utrip prejšnjega časa skušajo prikazati v muzejskih zbirkah, ki jih je kar nekaj, od etnološke, zbirke kmetijskega in obrtniškega orodja v bližnji vasi Brode, zbirke gasilskih uniform, priznanj, opreme, predvsem pa izstopajo brizgalne naprave na velikih vozovih iz sredine 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znan je gotovo muzej motoci-klov. Schwentnerjeva hiša založnika in knjigarnarja, ki je deloval v Ljubljani, je prav tako vredna ogleda, saj lahko vidimo vso opremo s prehoda 19. v 20. stoletje. Na Vransko vas v poletnem času vabijo tudi Vranski poletni večeri.
SB, foto: SHERPA
Suzana Bratož Felicijan, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko, opozarja, da je treba obiskovalcem muzejev ponuditi tudi dobro hrano. Najnovejša pridobitev na Vranskem je gostilna Grof ob vpadnici na avtocesto. Tudi v jedru Vranskega je kar nekaj gostiln, znano je tudi gostišče s prenočišči Močnikov mlin v idiličnem okolju zelenih travnikov in gozdov. Na sliki med javljanjem v program Radia Celje s Simono Brglez.
Borut Cizej, lastnik gostišča Cizej, rad kolesari, zato ni presenetljivo, da je prav ob gostišču uredil kolesarki park Cult - Cizej.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
'tl>
k i Iv r
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
LILI JANA HOLY VBRTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
Knjigovodski servis
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Skof]a vas Tel.: 03/490 44 00;
GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 03 57 26 390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
tîU&l
AvroPRALNlSi
óSZzHS
""IÍoSdejan s.p.
mulej.dejan@siol.net
8PI0ŠNO STEKLARSTVO
HtANC MAJ ORAN C, i.p. . pvc in ALU stavbno pohgtvo
■ graviranje, peskanje in fazetiranje stekla In ogledal - vhodna in garažna vrata
- izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ Zjms|g vrtov|
stopnSinih ograj, stenskih oblog	. ro|etej ^
komamlki
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur	-termoizolacijsko steklo
Tel.: 03/74612 90 Faks: 03/74612 95	...	...
franc.majoranc@sioi.net	"obdelava ra™9a stekla
www.majoranc.si	-vltražna stekla
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, llKjiB NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE ) 5GD www.termosgd.com
	
TLRMC	
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643	
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: CTrrzrrm
(ääPggJt
prodaja, montaža, prevod.
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787 935
e-mail: frenk.nuncic@gmail.com
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
-peči
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
kopalniška oprema
Bpeci za centralno ogrevanje natrda in tekoča goriva
•	cisterne za kurilno olje (tudi dvoplaščne)
Bboljerji za ogrevanje sanitarne vn&5 hidroforji	\*j,
•	OLJNI JAŠKI I	Ik V

•	akumulatorji - zalogovniki vode -j
■ REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALf de^f VHKu
•	raztezne posode
KOB TERMOINSTALACIJEI Id.: 03/749 25 90, gun: 041/630 764, fm: 03 749 25 91
j Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | USnil: llfo8kob-koitlj.il ■ WWW.kob-koiel¡.»Í [
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED \ •TESARSTVO IN SVETOVANJE

BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobitel: 041/639-837 e-pošta: bronislav.canzek@t-l .si
Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879
*	poskrbimo sa UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov;
*	zasaditev in vzdrževanje;
*	veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja
S kartico zvestobe do 7% popusta
4f
zriRwuSCE uko
Iti
T1IERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠIN1N ortoped revmatolog
FITEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net
TaNa/e
Sebastjan Zalar s.p. Ul. Frankolavskih žrtev 15,3000 Celje 031/842-845 www.lanase.si
Šiviljstvo krpic^f
ii__m_______._ nf I
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295
ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek | sobota
06:00-19:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
07:00-13:001 ZAPRTO
V
NSTALACUE VERH0VSEK
ijV-A IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH DDnDl NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTILUIIE VERHOVŠEI d.o.o. Prožlnska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
GSM:040 462 808	-1
	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE fel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO J k hlll A M TOPLOTNE ČRPALKE IN 1 LA N OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI zanesljiva danska kvauteta	
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
Feng šui nam omogoča, da vrt spremenimo v majhen paradiž. Vrtovi, ki so urejeni v skladu s temi principi izžarevajo posebno harmonijo. Pri ureditvi vrta ni neke dokončne in trajne rešitve. Nenazadnje se tudi človek na svoji poti do sreče ne sme nikoli ustaviti.
Oblika vrta naj bo popolna. Kvadrat ali pravokotnik sta poleg osmerokotnika najbližja popolni obliki. Te oblike zagotavljajo, da vrt nima manjkajočih segmentov, ki bi oslabili kakšno življenjsko področje družine. Obenem smo zaščiteni pred uhajanjem energije v ostre kote, ki se pri nepravilnih oblikah pogosto pojavljajo. Energija v ostrem kotu ostaja ujeta, namesto da bi krožila po vrtu.
Če naš vrt nima idealne oblike, jo lahko ustvarimo sami. Dele vrta, ki onemogočajo harmonijo, »odrežemo« z živo mejo ali ograjo. Zemljišče za ograjo uporabimo za zelenjavni ali sadni vrt, lahko pa tja postavimo tudi kompostnik.
Vrt razdelimo na osem življenjskih segmentov. Vsak segment uredimo in zasadimo v skladu z odgovarjajočo stranjo neba.
Sever (element voda)
Če je vrt obrnjen proti severu, je to zelo primeren prostor za vrtno fontano. Bolje je, da je voda v gibanju, kot da stoji. Stoječo vodo kmalu zamažejo alge, kar pomeni slab feng šui. Stoječa voda je tudi leglo komarjev.
Vsak vrt mora imeti zelenico, kjer se zbira energija. Modro in belo cvetoče trajnice poživijo robove zelenice vrta na severu. Rumena in rdeča barva cvetja nista usklajeni z elementom vode, zato ne smemo pretiravati z njima.
V severnem delu pridejo do izraza tudi širokolistne rastline in grmovnice ter drevje z zaobljenimi krošnjami. Kjer je sence (jin) preveč, vnesemo harmonijo s kakšnim večjim zaobljenim kamnom (jang).
Z osvetlitvijo moramo biti v tem delu vrta bolj skromni. Voda in ogenj namreč ne gresta skupaj.
yzhod in jugovzhod (element les)
Če je vrt obrnjen proti vzhodu ali jugovzhodu, je voda prav tako primerna zanj. Voda je lahko v obliki fontane, lahko pa tudi v obliki plavalnega bazena ali potočka.
Voda na pravem mestu v vrtu zelo ugodno vpliva na razpoloženje stanoval-
cev ter na njihovo zdravje in blagostanje. Posebej ugodno vpliva na bogastvo družine tekoča voda, ki je v vrtu speljana po posebni formuli, ki jo Kitajci imenujejo vodni zmaj. Za izvedbo vodnega zmaja mora biti hiša od vseh strani obdana z vrtom.
V	vzhodnem in jugovzhodnem vrtu lahko nasadimo praproti, ostrolistne rastline in okrasno drevje, ki ne sme biti previsoko (japonski javor, bambus, magnolija), enako tudi stebričaste rastline. Modro in rdeče cvetje posebej pride do izraza. Posebno srečo prinašajo potonike. Bela in rumena barva cvetja nista usklajeni z energijo lesa in delujeta odbijajoče. Tudi vrtne luči se lepo vključujejo v takšen vrt.
Jug (element ogenj)
Če je vrt obrnjen proti jugu, se vodi v tem delu raje odpovejmo. Voda ni usklajena z energijo ognja. Zato tu zelo dobro uspevajo skoraj vse cvetoče rastline. Posebej pridejo do izraza rdeče in rumeno cvetoče rastline. Modra in bela barva cvetja nista usklajeni z energijo ognja. Tu je prostor za cvetlične grede, ki obdajajo jaso. Vrtne luči različnih višin so tu nepogrešljive. Pri nameščanju vrtnih luči lahko sproščamo svojo kreativnost.
V	vrt na jugu se lepo poda glinasta figura vitke ptice, kot je žerjav, ki je simbol dolgega življenja, ali pravljični feniks, ki ga povezujejo z bliskovito kariero.
(se nadaljuje)
Tel.: 03 576 23 77; Fax: 03 576 23 70
TRGOVINA G7d.o.o.
SPODNJE STRANICE 16 - 3206 Stranice
Gsm: gradbeni oddelek: 051 61 26 66 Gsm: vodovodni oddelek: 051 66 62 08
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33	.
3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: info@centerselic.si
d o m o f i
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
-	Za Vas in Vai dom vriimo:
l a I -tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Vel ux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON.TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA,TEGOLA, S-METAL, ESAL,.
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparakih izdelkov in strešne kritine; Pražinska vas 57,3220 STORE "
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
l^lMOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 1Z7, 3Z03 NOVA CERKEV/CelJe
Tki.: 03/780 40 XO| Fax: 03/780 40 SI GSM) 041/786 503,041/643 948 e-mail: moslck.oslakc9aiol.net
www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikk

MiWV MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
I
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
i 11 11 11 I 11 111 I I 11 I I I I H 11 11 I 11 I 11 11 11 I " "I 11 11 I 11 111 11 I I
- Št. 49-24. junij 2011 -
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Novi Chevrolet aveo
Chevrolet aveo v novi podobi
Chevrolet je sestavni del skupine General Motors. Dejstvo je, da je to ime prevzel (tudi) nekdanji južno-korejski Daewoo. Tako ali drugače, Chevrolet je na evropskem trgu uspešen, gotovo računa, da bo v prihodnje še nekaj bolj, saj naj bi do konca leta predstavil kar sedem novih avtomobilov.
Med temi je tudi povsem novi aveo, dobre štiri metre dolga kombilimuzina, in nekaj daljša (439 centimetrov) klasična limuzina s štirimi
vrati. Za slovenski trg utegne biti še posebej zanimiva kombilimuzina, ki se navzven nekoliko spogleduje z manjšim sparkom; to med drugim potrjuje tudi v zadnja vrata vgrajena kljuka, pa še marsikaj drugega. Aveo, ki se k nam pripelje proti koncu junija, bo na začetku naprodaj s štirimi bencinskimi motorji, medtem ko pride dizelski agregat na vrsto jeseni. Osnovni bencinski motor z gibno prostornino 1,2-litra bo ponujal 51 kW, njegova
Septembra novi A6 avant
Pred nekaj meseci je nemški Audi pripeljal na cesto novi
A6 v limuzinski različici, zdaj tovarna predstavlja še karavansko izvedenko, ki ji pravijo avant. V dolžino meri krepkih
Audi A6 avant
Vroče iLt*
090 500 600
n
Avgusta novi vw golf kabriolet
močnejša izvedenka pa 63 kW. Močnejši bo 1,4-litrski motor s 75 kw, še nekaj več pa bo zmogel 1,6-litrski agregat, ki bo razvil 85 kW. Pogon bo speljal na prednji kolesni par, za doplačilo bo na voljo tudi novi 6-stopenjski samodejni menjalnik. Cene ta hip še niso znane, bo pa osnovna izvedenka novega avea v kombilimuzinski varianti in z osnovnim oziroma začetnim 1,2-litrskim motorjem stala 9.740 evrov.
JK
Volkswagnov golf kabrio velja za uspešen avtomobil, tako kot osnovna izvedenka. Prvič se je golf v tej obliki in podobi pojavil na trgih leta 1979, doslej so jih naredili nekako 680 tisoč. Avgusta pa se k nam pripelje avto v novi podobi oziroma izvedbi, tokrat gre za četrto generacijo.
Navzven seveda povzema ali posnema karoserijske poteze običajnega golfa, zanimivo pa je, da so se odločili za platneno, ne pa kovinsko zložljivo streho. Ena ali druga imata svoje prednosti in slabosti, je pa res, da je v koncernu VW kar nekaj avtomobilov s kovinsko zložljivo streho, zato so pri golfu ohranili tradicionalno platno. Streho odpira/ zapira elektrika in za to potrebuje devet oziroma enajst sekund. Platneno pokrivalo potrebuje manj prostora kot kovinska zložljiva streha, zato je prtljažnik v tem golfu vedno enak - ponuja dokaj skromnih 250 litrov volumna. Novi golf kabriolet pa je posebnež tudi
Golf kabriolet
zaradi tega, ker nima varnostnega loka kot nekdaj. To nalogo opravljata dva varnostna opornika, ki sta sicer skrita za zadnjima sedežema, v primeru nevarnosti pa se bliskovito sprožita in zaščitita glave potnikov ob morebitnem prevračanju.
Na začetku, torej avgusta, bo avto naprodaj v kombinaciji s šestimi znanimi motorji; vsi se že vrtijo v avtomobilih
tega koncerna. Ponujajo od najmanj 77 do največ 155 kW, možno je izbirati med štirimi menjalniki (dva samodejna DSG in ročna s 5 ali šestimi stopnjami), pogon je prednji kolesni par. Cene seveda še ne morejo biti znane, je pa realno pričakovati, da bo avto v najcenejši izvedbi na voljo za približno od 24 do 25 tisoč evrov.
JK
493 centimetrov, kar je skoraj enako kot prej, je pa medosna razdalja daljša za sedem centimetrov. V prtljažnik gre najmanj 565 in največ 1680 litrov prtljage, kar pomeni, da po tej strani prekaša neposredna tekmeca, torej BMW-touring serije 5 in mercedes E-razreda. Na začetku bo na voljo s šestimi motorji, vsi pa naj bi bili varčnejši kot doslej; povsem nov pa je 3,0-litrski bencinski turbo motor s 230 kW. Pogon bo seveda (tudi) štirikolesni quattro. K nam bo prišel septembra, predprodaja pa se bo začela že junija; v najcenejši izvedbi bo A6 avant na voljo za 42.680 evrov.	JK
racNocelje
'S^' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Opel zafira tourer
Tretja generacija Oplove zafire
Opel ponuja prve fotografije nove enoprostorske zafire, ki je dobilo dodatek k imenu tourer. Od sedanje oziroma prejšnje različice bo zafira tourer daljša kar za 19 centimetrov, prvič pa bo uradno na ogled na letošnjem septembrskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu.
Tretja generacija zafire bo imela prav tako kot doslej do sedem sedežev, zadnja dva bo mogoče zložiti v dno vozila. Nova je zasnova sedežev v tretji vrsti, ki so pomični za 21 centimetrov naprej oziroma nazaj, poleg tega jih je mogoče zložiti v dno. Motorjev bo šest (trije dizli, dva bencinska agregata); zanimivo je, da bo sedanja zafira še naprej ostala v proizvodnji, tako da bo Opel ponujal štiri enoprostorce (agila, meriva, sedanja in prihodnja zafira).
JK
Aiiv^VIPri.u/i l.íOf.min
pogovorna oddaja
ob petkih ob 23-55
tvarena.si

Quantum sistem za zaščito avtomobilskega laka je narejen na osnovi najnovejše kemijske nano tehnologije. Izdelek nudi najboljšo zaščito barve in laka, ki se trenutno uporabija v avtomobilskih industrijah. Naj vaš avto izgleda kot v izložbah!
Zaščitite a i/to pred: lil/svetlobo in oksidacijo, razjedami ptičjih iztrebkov, smolo iglavcev, soljo na cesti...
Sliki prikazujeta vozilo pred in po končanem tretmaju! To nifotomontaža!
Prepričajte se in nas obiščite v delavnici na Mariborski cesti 80/b, ali na www.avtosafir.si, lahko pa nas pokličete na tel. 011698283
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
MO
STROJI
VOZILA
PRODAM
PRODAM
RENAULT clio 1,5 dci, letnik 2002, registriran do 9/2011, črn, vsa možna oprema, servisna knjiga, prodam za 2.800 EUR. Telefon 070 541-629. 2374 OPEL astra 1,4, letnik 1993, prvi lastnik, 104.000 km, rdeče metalne barve, registriran do avgusta, prodam. Telefon (03) 547-4187, 031 428-453. 2421
KUPIM
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1998 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 171
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Store, Univer-zal, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
PRODAM
HITRI KREDITI
Ëo 4.500 m
|a upotojtn« ■ za uposJen» |Q-
CE, Ljubljantfc« t, 71 'T?{ VunldH
_40_3_7_33_37j
I I

i
['MHilJL'M'MII'I'H'X'Hil;^
Do 36 mesecev na osnovi OD, g
PE CELJE, Ul. XIV. divizij« 14, 3 03/4257000	*
02/23410 00	£
PE MURSKA SOBOTA, g Steinte Ron—16.02/521-3000 ^
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenska 27,1000 Ljubljana £
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja


IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor
CELJSKE LEKARNE
V
Nt /-
'tO Z0/V06&
Vgalenskem laboratoriju Celjskih lekarn	/
izdelujemo visoko kakovostne kozmetične izdelke, med katerimi lahko izberete tudi:
Vitaminska krema
vlažilna
Krema vsebuje veliko vode in malo maščob. Primerna Je za nego mešane in mastne kože in za nego problematične mladostniške kože (po uporabi raztopin za zdravljenje aken, ki pogosto izsušijo kožo). Ugodno deluje tudi na od sonca rahlo opečeno kožo. Biološko aktivne snovi naravnega lanolina, mandljevega olja in dodani vitamini kožo hranijo in obnavljajo in Jo ohranjajo prožno in mehko. Lonček, 50g.
Jojobino olje je edini naravni tekoči vosek. Vsebuje vitamina A in E. Na koži ne pušča mastnega občutka. Koži daje bogat žameten občutek, poveča se voljnost in vitalnost kože, zmanjšajo se površinske gube (zaradi učinkovitega vlažilnega učinka). Ne povzroča alergij ali nastanka komedonov (ogrcev). Ugodno vpliva na stanje kože pri aknah in luskavici, čeprav teh bolezni ne zdravi. Pomirja kožo razdraženo od sonca, vetra in britja. Nanašajte ga na vlažno kožo s krožnimi masažnimi gibi. Za obraz zadostujejo 34 kapljice jojobinega olja. Dodajate ga lahko kopeiim in šamponom. Uporabljajte čisto jojobino olje ali izdelke, ki ga vsebujejo. Steklenička, 50ml.
KABINO za traktor Štore, dobro ohranjeno, prodam za 520 EUR. Telefon 051 325747.	L 206 TRAKTORSKI rotacijski mulčer, širine 107 in 127 cm, prodam. Telefon 031 832505. 2431 VEČNAMENSKI stroj z elektro motorjem prodam. Telefon 577-8864. 2447 NAKLADAČ in trosilec hlevskega gnoja prodam. Telefon 051 211-826. p
1
J
4
GRADBENO parcelo, v obrtni coni Trno-vlje-jug, Celje, 1.350 m2, v Kulturniški ulici, prodam za 60 EUR/m2. Lokacijska informacija za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, asfalt do parcele, kanalizacijski priključek, 500 m2 utrjenega parkirišča. Telefon 030 924-600.	2090
VOJNIK, center. Dvostanovanjsko hišo, zemljišče približno 900 m2, vsi priključki, vseljivo, prodamo ali menjamo za nepremičnino. Cena ob ogledu. Telefon 041 311-878.	2289
GRADBENO parcelo, 955 m2, v Marija Gradcu pri Laškem, prodam. Telefon 041 867-413.	2294
SVETINA, Javornik. Vikend, v naravi, 100 m2, primeren za dva upokojenca, prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 847-093.	2323
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 189.000 EUR. Telefon 051 800-370.
2360
Finančni lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BlifayLca/do dobrega/(wtomobilcu
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940 . 24 2 4 RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo, 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 53.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LOPATA, Gorica pri Smartnem. Prodava atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Smartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 255.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708198.	n CELJE, Opekarniška. Prodam 1/2 (polovico) stanovanjske hiše z dvoriščem, neto tlorisne površine 237,80 m2, zemljišče pod stavbo 138,00 m2, zgrajene leta 1986, z dvoriščem 312 m2, za 95.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 113 m2, pokrita terasa 16 m2, obnovljeno 1980, dvorišče 314 m2, stavbišče 70 m2, kmetijsko zemljišče 1.659 m2, za 90.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708 198. n PETROVČE, Drešinja vas. Prodava družinsko stanovanjsko hišo (dvostanovanjsko s skupnim vhodom) z gospodarskim poslopjem, njiva 587 m2, garaža 36 m2, dvorišče 65 m2, stanovanjska stavba 101 m2, gospodarsko poslopje 15 m2, neto tlorisna površina stavbe 330,10 m2, zemljišče pod stavbo 173,97 m2, neto. tlorisna površina stanovanjskega dela 237,70 m2, uporabna površina stanovanjskega dela 146,80 m2, neto. tlorisna površina poslovnega dela 92,40 m2, uporabna površina poslovnega dela 92,40 m2, leto gradnje 1970, vseljeno 1998, mansarda 2005, streha prenovljena 2005, elektrika trifazni tok, voda, centralno ogrevanje na plin, telefon, kabelska TV, neto. tlorisna površna gospodarskega poslopja 15,00 m2, zemljišče pod stavbo 15,00 m2, za 204.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
se prodaja komunalno urejeno zazidljivo zemljišče velikosti 843 m2z gradbenim dovoljenjem. Parcela je ravna in ima čudovite razglede, in kljub temu da ste v naravi, ste še vedno blizu avtoceste LJ/MB. Cena 51.500 EUR. Sosednja parcela, velika 1061 m2, se prodaja pod istimi pogoji. Cena je 60 EUR/m2 Info: 041 329 179 violeta.stois@sz-atrii.si
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR, Dramlje. Prodava vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
ODDAM
SAVUDRIJA, blizu svetilnika. Za daljše obdobje ali mesec v sezoni oddam istrsko hišo za 4 do 5 oseb. Telefon 041 311-878.	2289
POSLOVNI prostor, približno 8 m2, v Celju ob Planetu Tuš, dajem v najem. Telefon 041 262-063.	2399
PRIROČNO delavnico, skladišče ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 2399
CELJE, V. Prekomorske brigade. Prodam dvosobno stanovanje na Ulici V. Prekomorske brigade, II. nadstropje, uporabna površina 51,30 m2 + klet 1,70 m2, hodnik, manjša bivalna kuhinja z majhno shrambo, dnevna soba, spalnica, WC s kopalnico, zgrajeno 1965, daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, kabelska TV, za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam stanovanje v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večsta-novanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NAJAMEM
ODDAM
ZEMLJO, kmetijo za pašo ali kompleks zemlje na območju Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Proseniškega, Teharij, Ljubečne, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.	Š 225
ZEMLJO, košnjo, lahko tudi večje površine, vzamem v najem. Telefon 070 349496.	2445
STANOVANJE
PRODAM
HIŠE-NOVOGRADNJA
Ardin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani 111. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m2 neto bivalnih površin, s DriDadaiočimi zemljišči od 350 do 550m2.
ENOSOBNO stanovanje, velikost 40 m2, v mirnem okolju v središču Prebolda, prodam. Telefon 031 853-107. 2338 CELJE, Nova vas. Prodam garsonjero, 30 m2, 8. nadstropje, cena 35.000 EUR. Telefon 051 647-235. 2368 STANOVANJE v Novi vasi, 52 m2, nasproti Lidla, prodamo. Telefon 041 861-034.
2449
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodam dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 64. EUR. Informacije po telefonu 041 708
ETAŽNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, oddam. Telefon 031 450-874. p SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Otoku v Celju oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 031 320-107.
2385
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2394
STANOVANJE, opremljeno, enoinpolsobno, na Zelenici v Celju, oddam. Telefon 041 743-728.	2438
ZAMENJAM
NEPROFITNO garsonjero, 33,73 m2, lepa postavitev, drugo nadstropje, v Novi vasi, Celje, last Nepremičnin Celje, zamenjam za dvosobno ali dvoinpolsobno neprofitno stanovanje v Celju. Telefon 040 578-480. 2415
198.

Info: LŠ PROJEKT d.o.o.,
041751 782,041797206 www.ls-projekt.si,¡nfb@ls-projekt.si
pmiSgelliiei
tfimsm
PRODAM
LETO staro električno negovalno posteljo z blazino za preležanine in jogijem prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 350-312.	2314
CENTRALNO peč na olje in trdo gorivo, z 80 l bojlerjem, zelo ugodno prodam po simbolični ceni. Telefon 041 255-280.
2354
HLADILNIK Gorenje, 220 l, samoodtajeval-ni, A razred, antibakterijski, v garanciji še tri leta, kot nov, prodam. Telefon 031 474-203 .	2423
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 2288
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice na začetku nesnosti, rjave, bele, črne in grahaste ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol. Po naročilu tudi očiščene. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 2139
PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, mesni tip, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. Š 250
Iščemo kandidatko/kandidata za delovno mesto
TAJNICA
Ob zakonskih pogojih zahtevamo še naslednje:
-	V. ali VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
(administrativna, upravna, šola za organizacijo dela ali ekonomska šola)
-	1 do 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah s področja tajništva
-	delo z računalnikom in znanje osnovnih sodobnih računalniških programov (Office, e-pošta) za potrebe delovnega mesta
-	znanje strojepisja
-	pasivno znanje angleščine/nemščine
-	poskusno delo 3 mesece
-	izpit B-kategorije
Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do vključno 30.6.2011 na naslov SUPRA-STAN, d. o. o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov: info@supra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
SPOŠTOVANI PODJETNIKI, DELODAJALCI SAVINJSKE REGIJE!
Želite pod ugodnimi pogoji podeljevati kadrovske štipendije?
Vključite se v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2011/12, ki vam omogoča da pridobite 50 % višine štipendije iz Evropskega socialnega sklada.
Prijavite se lahko do 20.7.2011.
Vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na:
03 589 40 94 (Barbara Kač Kadunc); razvoina.aqenciia@rasr.si in barbara.kac@rasr.si:
Razvojna agencija Savinjske regije d.0.0., Ulica XIV. divizije 12,3000 Celje.
PRAŠIČE od 40 do 120 kg prodam. Telefon 031 839-090.	š 245
PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 506-383. š 252 BIKCE, čb, od 150 do 220 kg, prodam.
Telefon 031 506-383. š 252 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možne so tudi svinjske polovice in očiščeni odojki ter dostava. Telefon 070 714-599.Š 253 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam.
Telefon 5778-207.	2371
OSLA, starega 9 mesecev, ni čipiran, prodam. Telefon 041 597-243. l 196 PONI žrebca, starega 14 mesecev, prodam ali menjam za govedo. Telefon 031 554-666.	2389
STAREGA ovna, solčavska pasma in jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 801-960. 2377 BIKCA simentalca, 200 kg, prodam. Telefon 031 856-434.	2406 BIKA, 340 kg, rj, prodam za 720 EUR.
Telefon 051 325-747. l 206 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon (03) 5739-035. l 208 TELIČKO simentalko, 140 kg in bikca pasme holštajn, za zakol, prodam. Telefon 031 616-154. 2404 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 5730-841. 2412 ŽREBICO, hladnokrvno, A kontrola, brejo, s papirji, prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 041 654-729. Š 256 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 573-5119. 2419 BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 703-799.	2428 BIKCA, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 692-582. 2434 BIKCE, čb, od 100 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383.
Š 258
PRAŠIČE, od 20 kg naprej, možen prevoz ali zakol ter svinjske polovice, prodam. Telefon 031 506-383. š 258 PRAŠIČE, najboljše mesnate selekcije, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 2439 BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 269-693, po 15. uri.
2443
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dodatni popusti pri plačilo naročnine
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
^^^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Quem di diligunt, adulescens moritur. »Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.« (Plavt)
ZAHVALA
Ob resnično nenadni in mnogo prezgodnji smrti dragega
ANDREJA JAZBINŠKA
(29. 8. 1962 - 12. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam in nam še vedno stojite ob strani ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, gospodu Pergerju in pevcem. Hvala tudi cvetličarstvu Vodiflor ter pogrebnima službama Raj in Primožič. In nenazadnje,
hvala dr. Djordjevicu in celotni reševalni ekipi. Živeli bomo z mislijo, da smo storili vse, kar smo vedeli, znali in kar je bilo v naši
moči.
Njegovi domači
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
V SPOMIN
MARIJI SIKOŠEK
(22. 9. 1923 - 13. 6. 2010)
MARTINU SIKOŠKU
(9. 11. 1928 - 24. 6. 1998)
iz Drage
13. junija je minilo eno leto, kar te ni več med nami, draga mama, babica in tašča, 24. junija mineva 13 let, kar ni dragega ata, dedija in tasta. Hvala vsem, ki se ju spominjate, z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
Pogreša vaju hčerka Ema z družino
KUPim
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191
TELICE od 100 do 200 kg, za nadaljnjo rejo, sorte lim in shar, kupim. Telefon 031 839-090.	š 245
VISOKO brejo telico kupim. Telefon 031 544-489.	2405
DOMAČE žganje slivovko prodam. Telefon 041 763-859 .	2 4 26
OSTALO
DRVA, na kratko žagana, 33 cm, prodam. Telefon 051 803-280.
2433
OTROŠKI kombiniran voziček in otroško kolo za starost do 10 let ugodno prodam. Telefon 041 985-033. 2446
PRODAm
KUPIm
m mm
astrologinja
BI0TERAPIJE
mU\ 404935
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SALAME, suho slanino, budjole in ocvirko-vo mast, slivovko in sadjevec prodam. Telefon (03) 5461-414, 031 803-085.
2280
VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 839-090.	Š 245
ARNIKO, namočeno v domačem žganju, po 0,5 l, prodam. Telefon (03) 5414-386.
2330
ŽGANJE in vino prodam. Telefon 5795664, 041 855-428.	2344 JABOLČNIK iz neškropljenih starih sort jabolk ugodno prodam. Telefon 5799036. 2441
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
DESKE za streho, debelina 2 cm, zelo lepe, suhe, cena 140 EUR/m2, prodam. Telefon 070 541-629.	2374 GLISER Four winns 225 sundowner, letnik 2004, prevoženih 180 ur, z ameriško zastavo, rabljen 14 dni na sezono, lepo ohranjen, redno servisiran, prodam za 24.000 EUR. Telefon 041 666-468.
2391
ČREDO osmih ovac in nov električni pastir, z vso opremo, še nerabljen, v garanciji, prodam. Telefon 5774-451, 031 265277.	2397 HONDO crv 4 * 4, letnik 1998, traktorsko prikolico, štirikolesnik loncin, 250 ccm, vse odlično ohranjeno in kravo simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 041 910-466. l 209 2413 BUKOVA metrska drva, cisterno Creina, 1.700 l, prodam ali menjam za živino. Telefon 031 399-763. Š 257 STISKALNICO za grozdje Robix 72 in cisterno za kurilno olje, 900 l, prodam. Telefon 070 276-615. 2427
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2237
EMEN
mmm
aslrologlnja
0905430
RAD bi spoznal žensko do 65 let, iz Celja z okolico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČANJE. 2448
ZAPOSLITEV
MOŠKI išče delo: fizična dela. Telefon 041 392-978.	2372
OD 18. 7. do 26. 8. iščem dodatno zaposlitev. Možnost prevozov (imam svoj kombi-s.p.)ali pospeševanje pri prodaji že znanim kupcem ali podobno. Akvizi-terstvo odpade. Sem resen, deloven in z izkušnjami za delo z ljudmi. Telefon 051 620-830.	p
VESTEN in marljiv upokojenec išče honorarno delo na relaciji Celje-Rogatec. Telefon 070 709-881. 2402
IŠČEM delo: varstvo otrok. Sem zanesljiva, z izkušnjami. Telefon 070 770-106.
2401
ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680, Gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško.	l 180
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
MARIJE VERDEL
iz Pristove 27 na Dobrni (5. 5. 1922 - 5. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izražena pisna in ustna sožalja in vso drugo pomoč, ki smo je bili deležni v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni obred, hvala g. Antonu Moguju za poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom, pevcem KUD Dobrna in pogrebni službi Usar. Hvala tudi Zdravstvenima postajama Dobrna in Vojnik, še posebej patronažni sestri Darji za pomoč in nego v času njene bolezni.
Žalujoči otroci Pepi, Branko, Milena in Majda z družinami
2408
IŠČEM delo: razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi. Telefon 051 255-841.
S 256
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.
2420
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
Celje
Poročili so se: Katarina LEDNIK iz Celja in Mitja BRAČIČ iz Braslovč, Melita DEŽELAK in Jure KOSABER, oba iz Celja, Bina PEČOVNIK s Polzele in Aleksander BOBNIČ iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Tanja KRO-FLIČ in Darko VIDAČEK, oba iz Dolenje vasi, Petra POVŠE iz Pongraca in Blaž RANČI-GAJ iz Gomilskega, Valentina ŠEBJAN s Polzele in Rok LEDINŠEK iz Šmatevža, Damjana GOLOB iz Migojnic in Robert ORTER iz Matk, Urška FLORJANC in Ludvik GORIČAN, oba iz Ločice ob Savinji.
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 070 744-452. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan. 2390
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
LJUDSKIM pevkam ansambla Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline se zahvaljujem za njihov nastop na 40-letnici sla-vljenke na Stranicah. Jože Jurc.2401 SVETOVANJE in montaža ogrevalnih in vodovodnih instalacij. Maestral, d. n. o., Migojnice 120, Griže, telefon 031 611-745.	2435
46 let, Branko LESKOVŠEK iz Celja, 85 let, Antonija Marija VIZJAK iz Celja, 84, let, Filomena TKALČIČ iz Celja, 96 let, Jožefa KORENČIČ iz Celja, 92 let, Marija KOS iz Studenc, 89 let, Marija VO-DEB iz Šentjurja, 66 let.
Žalec
Umrli so: Antonija FOR-ŠTNER iz Mozirja, 85 let, Ljudmila TURNŠEK iz Loči-ce ob Savinji, 70 let.
Velenje
Umrli so: Angela MAZE iz Mozirja, 71 let, Frančiška RAMŠAK iz Laškega, 83 let, Zdravko REŽUN iz Zagorja ob Savi, 83 let, Vinko RE-DNJAK iz Velenja, 70 let, Danijel MERZLAK iz Šoštanja, 46 let, Mirko KRAJNC iz Slovenj Gradca, 80 let, Alojzija SIMIČ iz Velenja, 72 let, Ferdinand MIKEK iz Šoštanja, 55 let.
Celje
Umrli so: Zvonko STIPLO-VŠEK iz Štor, 49 let, Pavla BREČKO iz Laškega, 65 let, Julijana TOVORNIK iz Celja, 90 let, Milan MRATINKOVIČ iz Celja, 60 let, Ana KAUČIČ iz Celja, 75 let, Nedeljko RA-KITA iz Celja, 89 let, Karol LUGARIČ iz Celja, 69 let, Julijana PETEK iz Kasaz, 87 let, Andrej PADER iz Migojnic,
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Ko v cvetju narava zadehti, spet rana izgube zakrvavi, in boli, boli, srce duši... Lučko prižgem sredi belega dne. Iz mojega dne za tvojo večnost. Iz mojega srca za tvoje srce. (Tone Kuntner)
V SPOMIN
Minilo je trideset let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi
BOGDAN DEŽELAK
iz Laškega (21. 3. 1962 - 2. 6. 1981)
in
pet let, kar se je poslovila draga
ŠTEFKA DEŽELAK
iz Laškega (27. 8. 1935 - 19. 6. 2006)
Hvala vsem, ki se ju še vedno spominjate. Vsi njuni
Zanjo ne bo več pomladi. Morebiti je ne bo več tudi zame, zate ali za nekoga, ki ga ne boš mogel pozabiti.
ZAHVALA
V 93. letu je dotrpela naša draga mama, oma in prababica
JOŽEFA KORENČIČ
roj. Kveder, iz Celja (13. 2. 1919 - 15. 6. 2011)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti k počitku. Hvala tudi osebju Špesovega doma v Vojniku za nego, g. župniku iz centra Don Bosco za opravljen pogrebni obred in sosedom Šer-cerjeve ulice 14 v Celju. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni
Te bolezen je objela, še zadnjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, v naših srcih ostala boš vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE RAMŠAK
iz Tovstega (7. 10. 1928 - 11. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše ter pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala ZD Laško, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Ojsteršku za besede slovesa, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Jani z družino in ostalo sorodstvo
L 211
Komu pišem te besede, komu mar solza je, bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne te nihče?
V SPOMIN
18. junija je minilo 29 let neizmerne žalosti, kar se je ustavilo tvoje plemenito, ljubeče in zlato srce. Odšel si, toda vedno si z mano, dragi, ljubljeni sine
VITKO VITANC
(1960 - 1982)
Vedno težje je, saj je ugasnila luč življenja tudi atiju, in mi ostajajo samo lepi spomini na naše srečne skupne dni. Hvala vsem, ki posvetite trenutek spomina mojemu Vitku.
Z ljubeznijo in žalostjo v srcu: tvoja mami
V SPOMIN
ANTONU MLAKARJU
iz Pečovnika 59, Celje (1. 1. 1922 - 26. 6. 2001)
Mineva deseto leto, kar ga ni več med nami. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Vida in hčerke z družinami
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
MARIJA DELČNJAK
iz Trnovelj pri Socki 16 (10. 8. 1929 - 1. 6. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, darovane maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen obred in gospe Sabini Majcen za lepe besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN NA
DRAGA GAJŠKA
iz Kamena 34, Šentjur (9. 11. 1950 - 25. 6. 2010)
Minilo bo leto žalosti, kar te ni več med nami.
Pogrešamo te: žena Zinka in otroci z družinami
n
S 255
30	VODNIK	NOVI TEDNIK
KINO

Spored od 24. 6. do 27. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
-	komična akcijska pustolovščina 3D 21.50
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
-	komična akcijska pustolovščina 13.00, 17.25, 20.15, 23.10 Prekrokana noč 2 - komedija 12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 Možje X: Prvi razred - akcija
12.10, 15.50, 18.25, 21.05, 23.50
Kung fu panda 2 - animirana družinska
pustolovščina 3D, sinh.
10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40
Kung fu panda 2 - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
11.45, 13.55, 16.05, 18.15, 20.25, 22.35
Avtomobili 2 - animirana družinska
pustolovščina 3D, sinh.
11.00, 13.30, 16.00, 18.30, 21.00, 23.30
Avtomobili 2 - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
12.00, 14.30, 17.00, 19.30, 22.00
Hanna - akcijski triler
12.20, 15.40, 18.20, 20.50, 23.20
LEGENDA:
vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota
HraimH
PETEK SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Dobro srce - drama SOBOTA
16.00 Zlatolaska - družinska animirana pustolovščina (Škrat Niko predstavlja)
SOBOTA
18.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - ameriški pustolovski NEDELJA
10.00 in 18.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - ameriški pustolovski
PETEK
18.00 Rio - animirana družinska pustolovščina, sinhro.
18.30 Duhovnik - akcijska domišljijska grozljivka
20.00 Cena resnice - drama, triler SOBOTA
18.00 Rio - animirana družinska pustolovščina, sinhro 19.00 Dolina miru - drama 20.00 Duhovnik - akcijska domišljijska grozljivka NEDELJA
16.00 Rio - animirana družinska pustolovščina, sinhro.
18.00 Cena resnice - drama, triler 19.00 Naš Ruda - dokumentarni film 20.30 Duhovnik - akcijska domišljijska grozljivka
PETEK, 24. 6.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
16.00 MC Patriot Slovenske Konjice Ustvarjalno v parku
ustvarjalne delavnice za mlade
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
19.00 Grad Podsreda_
Retrospektiva
odprtje pregledne razstave akademskega slikarja in grafika Petra Krivca
20.00 Šentjungert - Gora
XVII. gališki dnevi
kresna noč na Gori
20.00 Zdraviliški dom Terme Dobrna Pevski zbor Cetis Celje
koncert
20.00 Terme Olimia Podčetrtek
Stand up komedija s Klemenom Bučanom
20.00 Velenjski grad_
Moški pevski zbor Kajuh
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Roll and Rock
klubski večer
SOBOTA, 25. 6.
17.00 Ribnik Vrbje_
Dogodivščine na Kitajskem dvoru
ponirkova otroška delavnica 18.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Odprtje štirih razstav
lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru Ljubljana
21.00 eMCe plac Velenje_
Park S5 dogaja
Mexico Night
21.30 Konjiški grad
Andrej Adamek: Radovan
lutkovna predstava za otroke v izvedbi lutkovne skupine KPD Šmihel, Avstrija
PONEDELJEK, 27. 6.
19.00 Grad Podsreda_
Koncert profesorjev seminarja za harfo
gosti: Mojca Zlobko - harfa, Bojan Gorišek - klavir, Anja Gaberc - harfa
21.00 eMCe plac Velenje_
Chill out & X-box kinect
klubski večer
RAZSTAVE
PETEK, 24. 6.
19.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer
19.00 Ribnik Vrbje
10. jubilejni kresnični večer
nastopajo: Brencl Banda in Machu Pichu
19.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji »Kresn' ga«
večer s stand up komiki in MGS I. V. A. N.
19.30 Atrij župnišča Laško Brundibar
ponovitev otroške opere 20.0 Konjiški grad
Matija Solce: Vesele kosti - Happy bones
lutkovna predstava za otroke v izvedbi Teatro Matita Koper
20.00 Trgovina Košarica Pernovo
Velika vrtna veselica z Modrijani
20.00 Terme Olimia - Trg vasi Lipa Skupina Saxotoxin
koncert
20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Kresni večer 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Preživeli 14-letko 21.00 eMCe plac Velenje_
Tribute to Michael Jackson (Resident Mrak)
klubski večer
21.30 Konjiški grad
Dejanje brez besed
lutkovna predstava za otroke v izvedbi Gledališča Moment Maribor
22.00 Pri gasilskem domu Trnovlje
Družabno srečanje z ansamblom Iskrice
22.00 Konjiški grad
Etno Hist(e)ria Warming Up
koncert etno skupine
16.00 Kajuhov park Šoštanj
Ob 20. obletnici osamosvojitve republike Slovenije
odprtje spominskega obeležja veteranom vojne za Slovenijo 91
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Tradicionalno kresovanje in prireditev ob 20-letnici domovine
sodelujejo: Godba na pihala s Svetine in Jože Bohorč s prijatelji
17.00 Trg Svobode Šoštanj_
Prireditev ob dnevu državnosti
nastopa ansambel Petra Finka
17.45 Pri lipi na Placu Ljubno
V počastitev 20. obletnice samostojnosti Slovenije
svečanost s kulturnim programom
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ob 20-letnici slovenske državnosti
osrednja občinska proslava
PETEK, 24. 6.
12.00 Stari grad Celje
Fack 2011
Festival alternativne celjske kulture: razstave, predstave, delavnice in nastop glasbenih rok skupin z gosti iz tujine
18.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje
Ob 560-letnici smrti Barbare Celjske
spominska maša
19.00 Kulturni dom Vojnik
Osrednja prireditev ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije
20.00 Vinska Gora, prireditveni prostor pred cerkvijo
Praznik KS Vinska Gora in dan državnosti
kulturno-zabavni program s kresovanjem in nočnim blagoslovom konj
SOBOTA, 25. 6.
8.00 Pri Slomškovi domačiji na Ponikvi Pohod in slavje na Brdce pri Črešnjicah ob 20. obletnici Slovenije in 160-letnici Celjske Mohorjeve družbe
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
SOBOTA, 25. 6.
10.00 OS Zreče
10.00 Atrij celjskega Mladinskega centra Sanja Poljšak Pesan
nastop in delavnica ljudskih pesmi in pripovedk
11.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo
gostuje: Škratkovo lutkovno gledališče Celje
21.00 Atrij celjskega Mladinskega centra Ženski pevski zbor Kombinat
koncert
Spominski pohod ob dnevu državnosti in 20-letnici samostojnosti
17.00 Ploščad pri občinski zgradbi Dobrna
Gremo na miting
ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije in 70. obletnici OF
19.00 Cerkev sv. Duha Nova vas Celje Tradicionalna maša za domovino
slavnostna govornica dr. Romana Jordan Cizelj
21.00 Stari grad Celje
19.30 Cerkev na Rogli
M. Alujevič: Knezi Celja - skrivnost gradu Ojstrica
v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
PONEDELJEK, 27. 6.
Glasba z Rogle ob 20-letnici Slovenije
pesmi domovine z Oktetom 9
19.30 Mestni trg Šentjur
18.00 Mestna plaža
NEDELJA, 26. 6.
15.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Ansambel Modrijani
nedeljsko popoldne
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov in družinska ustvarjalnica Metuljček s pisanimi krili
17.00 Ribnik Vrbje_
Dogodivščine na Kitajskem dvoru
ponirkova otroška delavnica
20.00 Konjiški grad_
Kuglica: Turjaška Rozamunda
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice...
20.30 Atrij krčme Tamkoučiri Kvintet Gamma
poletni glasbeni večer
21.00 Stari grad Celje_
M. Alujevič: Knezi Celja - skrivnost Gradu Ojstrica
v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
20.00 Središče vasi Gotovlje
Ob dnevu državnosti, prazniku KS Gotovlje in obletnici TOD Lipa Gotovlje
osrednja proslava
20.30 Mestni trg Šentjur
Koncert pihalnega orkestra Šentjur
gosti: Miha Alujevič, Mojca in Primož Hladnik
P
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v
nedeljo, 26. junija, na Hochstadel (2681m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti odhod z avtobusom ob 4.00. Prijave v društveni pisarni, prispevek za prevoz znaša 30 EUR.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla - Zvonka Požun.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava kiparskih del Vlada Novaka, do 9. 7.
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Se spomniš?, do 10. 7.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Mladi za Celje 2011; razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija Elektra Celje: razstava akademskega slikarja Borisa Zaplatila, do 5. 7.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do
preklica
Galerija Mercator center Celje:
razstava likovnih del (slike) likovnikov KUD Svoboda Celje, do 12. 7.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje:
razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6.
Železarski muzej Teharje: Teharje v stoletju spominov, do 30. 6.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Ko-larec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8.
Anina galerija Rogaška Slatina: likovna dela olja na platno Čarlija Grmiča, do 3. 7.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Arsin Velenje: razstava likovnih del akademske slikarke Barbare Kastelec, do 1. 8.
E
cc
celjski mladinski cantei
y-i MM	' u. únií*f4l
Sobota, 25. junij, med 10. in 13. uro, atrij MCC: Sobotnice za otroke; učenje ljudskih pesmi, ljudski plesi in glasbeni nastop Sanje Poljšak Pesan
(brezplačno)
Sobota, 25. junij, ob 21. uri, atrij MCC: Kombinatke; nastop ženskega pevskega zbora (vstopnina 5 evrov v predprodaji in 8 evrov na dan koncerta)
Sreda, 29. junij, ob 21. uri, dvorana MCC: Azil 5; rok fusion/metal koncert (prost vstop)
Petek, 24. junij, ob 20. uri: Zvjezdan
Ružic trio; Zvjezdan Ružic - klavir, Phillip Zarfl - kontrabas, Bojan Krhlanko - bobni; džez koncert
NEDELJA, 26. 6.
11.15 Trg bratov Mravljakov Šoštanj
Maša za domovino ob 100. obletnici mesta Šoštanj in dnevu državnosti
wmiw.novitedniluH>m
	r
y	
	
Ponedeljek, 27. junij, med 20. in 22.	
uro, igrišče pri OŠ Hruševec: Odbojka	
j na mivki	i
Klub Študentov obilne Celle
Uradne ure: ponedeljek in torek: med 11. in 14. uro, sreda: med 9. in 16. uro, četrtek in petek: med 17. in 19. uro, sobota: med 10. in 12. uro
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka

s v
? X

Hi
I0*!
*


,/J

SPiSSUl MOTOCrKUiT
V RAZRIDU WOtÜtP,
C LAH MOŠTVA
YAMAHt LORLKZD
hiško MESTO V íEinti,
HA JUŽNEM «ON«! 5UEÍKIGA PREKOPA
SANDRA 1ULL0CK
GLAVNO MESTO [K PRISTAN I Ste V atAiSke orzavi ttlfiÜ
rtffíuSKi 10 K«HJ
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za koncert Anje Bukovec in skupine Terrafolk na Starem gradu 7. julija
2.	nagrada: vstopnica za koncert Anje Bukovec in skupine Terrafolk
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 30. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 47
Vodoravno: BANDERAS, ELASTIKA, TER, IGOR, RAFAEL, NI, VREČAR, HLOD, ALOIN, NARO, AERO, DAMJAK, SIL, MOSKVA, LAMA, TOK, INK, ELLE, IRS, SA, LA, EZ, ATENTATOR, TRUD, DIANE, KA, ODLOMEK, ARRABAL, NOEMA, AED, RA, NA LI, LEADER, ROLAND, NAM, DNINA, COLA, NAVAL, GAD, ORIENT, IDE, DENVER, SIN, ASTANA
Geslo: Zmagovalca Roland Garrosa letos
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za fitnes in aerobiko v Top fitu na Ipavčevi 22 v Celju, prejme: Veronika Flis, Vojkova 4, Celje.
2.	nagrado, vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Rudolf Kirhmajer, Belovo ll, Laško.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
	22	23	24	25	26	
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Poskusite se iskreno pogovoriti s prijateljem, ki vam je že pred kratkim ponudil pomoč pri reševanju vaših ljubezenskih težav. Zaupajte mu svoje težave in lahko ste prepričani, da ima dovolj izkušenj, da vam bo lahko svetoval.
On: Pred časom ste si skoraj polomili zobe ob težavi, skozi katero se boste sedaj dobesedno sprehodili. Vse se bo razpletlo kar samo od sebe, na vas pa je, da to izkoristite do skrajnih možnosti.
Ona: Poslušajte kdaj pa kdaj tudi svoj razum in ne le partnerjeve zahteve. Poskusite z majhnim ultimatom, saj je skrajni čas, da mu jasno in glasno poveste, naj se preneha vmešavati v vaše zasebno življenje. Bodite odločni!
On: Ljudje okoli vas bodo nadvse prijetno presenečeni nad vašo odkritostjo in prijaznostjo, pa se vam bodo tako odprle nove možnosti za sklenitev poznanstev, ki vam bodo v prihodnje še kako koristila.
DVOJČKA ^
Ona: Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolgo skrivali v sebi, pa čeprav ste se zavedali, da to ni najbolje. Sedaj si boste končno oddahnili in si uredili življenje tako, kot ste si želeli.
On: Nov znanec vam bo razkril svoje poglede na vaše obnašanje, kar vam ne bo ravno najbolj všeč. Je že tako, da kritika ni prijetna, vendar pa je vsekakor boljša, kot pa prikrivanje dejanskega stanja.
ST*
Ona: Preveč ste obljubili, sedaj pa vam zmanjkuje časa in še česa drugega. Kmalu bo v vaše življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je ta tisti pravi.
On: Prijetno boste presenečeni nad predlogom prijatelja, ki vam bo predlagal, da vam pomaga iz trenutne poslovne zagate. Zaenkrat bosta res samo kovala načrte, vendar pa se bo že v naslednjih dnevih pokazala njegova prava vrednost.
POMOČ: GON-nagon, KLERlKsIuiatelj bogoslovja, OMUTA-mesto na japonskem otoku Kjufuju, SEAL-soprog Heidi Klurr, SIGNAL-znak s sp oraiu me vanj s
3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Marija Sluga, Ul. XIV. divizije 6, Rimske Toplice, Gorazd Stolec, Nova Cerkev 28, Nova Cerkev in Ivan Dolc, Spodnje Sečovo 87, Rogaška Slatina.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
TEHTNICA fl
Ona: S prijateljem se boste podali na potep, zgodilo pa se bo nekaj, kar ste najmanj pričakovali. Toda nikar ne skrbite - svež zrak in pomlad v vašem srcu boste več kot dober razlog za dogodek, ki vam bo ostal še dolgo v spominu.
On: Poskusite se izogniti monotonosti, ki počasi prežema vaše ljubezensko življenje in poiščite vzburjenja, ki ste jih poznali nekoč. Tudi vaša trenutna partnerka skriva v sebi veliko več, kot pa si mislite.
Ona: Iz ljubosumnosti vam bo pognala strašna misel, ki lahko povzroči resen razkol med vami in vašim partnerjem. Le zakaj se v toliki meri posvečate poslovnim stvarem, ko pa je na svetu toliko prijetnejših načinov življenja?
On: Je že tako, da ima sosedova jablana veliko lepša jabolka. Vendar pazite, da tega ne bo izvedela tudi vaša partnerka. In nikar se ne delajte tako nedolžnega, saj lahko to samo še podkrepi njena dosedanja sumničenja.
STRELEC
Ona: Skrivoma se boste lotili pomembne poslovne zadeve in si na ta način pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti, ki vam zadnje čase že kar pošteno dihajo za ovratnik. Tako pa boste ponovno korak pred ostalimi.
On: Pošteno se boste zakopali v reševanje svojih finančnih težav, pri čemer pa lahko v obilni meri računate tudi na pomoč prijateljice, ki do vas ni povsem ravnodušna. Rezultati se bodo pokazali kaj hitro in to ne samo na finančnem področju.
KOZOROG ^
Ona: Tudi turoben teden je lahko v prijetni družbi prav imenitna zadeva. Nikar ne ovinka-rite, temveč vprašajte kar naravnost. Morda vam bo to kdo tudi zameril, vendar pa se nikar ne ozirajte na tujo nevoščljivost.
On: S svojo trmoglavostjo boste dosegli, kar ste si zastavili, vendar bo cena tega uspeha izjemno visoka. Pojavili se bodo problemi, za katere enostavno ne boste našli pravilne rešitve. Nekdo vam bo ponudil pomoč.
Ona: Vaši živci niso jekleni. Če boste vsako stvar vzeli tako resno, ne bodo zdržali prav dolgo. Poskusite z malce lahkotnej-šim pristopom k reševanju težav in kaj hitro boste ugotovili, da je lahko delo tudi užitek!
On: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo; veliko bolje bi bilo, če bi tudi kaj storili za njeno izboljšanje. Samo sedenje in nakladanje o raznih možnostih še ne prinese rešitve. Potrebno bo pač poprijeti za delo ...
DEVICA
Ona: Resnico povejte naravnost, ne pa po ovinkih. Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot pa poslovni uspeh. Spoznali boste izredno očarljivo osebo, ki vam bo odprla popolnoma nove horizonte v ljubezni.
On: Izlet vam bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki vam bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se vam bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se vam obeta nekaj, česar se boste še dolgo spominjali.
VODNAR
Ona: S partnerjem se boste prepustili čustvom in si privoščili vikend, ki bo samo za vaju. Je že tako, da je treba od časa do časa pozabiti na vsakodnevne težave in si privoščiti malo sprostitve v dvoje.
On: Nekdo iz vaše okolice vas bo sicer precej kritiziral, vendar pa ga boste kaj hitro postavili na povsem realna tla. Le zakaj vam bi vsakdo solil pamet, ko pa vendar dobro veste, da vam ti nevo-ščljivci ne sežejo niti do kolen.
Ona: Srečali boste nekoga, ki vam je v preteklosti pošteno zmešal glavo, posledice pa na nek način čutite še sedaj. Pošteno premislite, ali se vam izplača postaviti na kocko vaše trenutno razmerje le zaradi negotove prihodnosti.
On: Sprejeli boste skupno odločitev s svojo partnerko in ji s tem dali vedeti, da upoštevate njeno mnenje tudi kje drugje, ne samo v ljubezni. To bo vsekakor odlično vplivalo na vajino razmerje.
KuAtoiKA. jtKitK_RUMENA STRAN_KU^Í^ ytxim
m	■	v ■
Sami nasi
Glede na to, da letošnje občinske praznike »pokrivamo« s pogovori z župani, tokrat izjemoma objavljamo fotografijo nagrajencev v Občini Rečica ob Savinji. Ne zato, ker gre za najmlajšo občino na Celjskem, niti zaradi tega, ker so občani nanjo sila ponosni. Glavni razlog za objavo je dejstvo, da je prejemnica srebrnega grba naša novinarka Urška Selišnik,
sicer priseljenka v kraju s prangerjem, ki pa se je po mnenju predlagateljev izkazala z delom v društvih in promocijo občine. Če k temu dodamo, da je vodenje slavnostne seje občinskega sveta suvereno prevzela prav tako naša novinarka Polona Mastnak, je razlogov za objavo več kot dovolj.
Foto: AŠ
Na špagete
Celjski triatlonec Nino Cokan, ki je sodeloval na številnih preizkušnjah Ironman, ima najraje špagete na 101 način. To je dokazal tudi pred dnevi, ko si je privoščil vegetarijanski obrok na celjski tržnici. Očitno je za moč pomembna najra-znovrstnejša hrana.
Foto: SHERPA
Foto: NATAŠA MÜLLER
Rožice, objemi in pospravljanje na pikniku Katrce
Gasilec Zdenko Vrenko na pikniku skrbi za to, da je vse na svojem Rožica Brigita Šuler je na pikniku Katrce dobila svojo najljubšo rožico mestu in nima časa uživati v zaodrju. Pa vendarle si vsako leto vzame - oranžno gerbero.	vsaj minutko časa, da stisne v objem Tanjo Žagar.
Celjana Majda in Marjan Petan vse več nastopata skupaj. Skladbe, ki sežejo v srce, so se dotaknile tudi številnega občinstva na tokratnem pikniku Katrce.