CROATIAN
INFORMATION OFFICE
Govor G. I. Žugarja, zastopnika Hrvatskega narodnega kongresa na Slovenskem dnevu.
Greetings from the CNC to the assembled Slovenes in Bolton, Ont., July 29, 1984.
Thank you Madam, Your Excellency Bishop Ambrožič, honoured guests, Ladies and Gentlemen:
Allovv me, first of ali, to say a word of thanks to dr. Peter Urbane for the invitation and a warm vvelcome. Indeed, it is an honour and a great pleasure for me to be here today on behalf of dr. Matthevv Mestrovic, President of the Executive Committee of the Croatian National Congress, and to extend our greetings and best vvishes to the Slovenian community in Canada, in particular to ali of you gathered here today, celebrat-ing the 25th anniversary of Slovenian Day.
Speaking earlier to dr. Urbane, I was pleased to learn how much good work you have done here in Canada, in the best tra-ditions of Slovene spiritual and national ideals, which you so proudly share with the rest of us Canadians.
By sharing your heritage, it seems to me, you are also ex-pressing your appreciation of the liberty and equality vvhich we enjoy here in Canada. I think Slovenes, very much like Croats, deem that man is richer by having at the same time served loyalties to himself as a being, made in God's image, to those closest to himself - his family, to the people of his origin and his new homeland Canada; vvhich received him with an open heart and gave him that, vvhich he, vvhile in Croatia orSloveniacould not have: Peace, security, personal and political freedom, an opportunity to better himself and provide for his children blessings in abundance.
And because we have so much in common, I vvould like to assure you that the Croats hold strong feelings of friendship and solidarity tovvard the Slovenes.
We also share some of your concerns, particularly your concern over growing immigration from eastern parts of Yu-goslavia into Slovenia, with the threat to undermine the cohe-sion of Slovene society, language, culture and so on.
We are in agreement with those who maintain that national traditions, vvhether they are Chines, Jevvish or Slovene; first of ali have to be preserved in order to be shared.Indeed, a Slovene nation, like any other nation, will have a better chance to preservetts culture, its natural resources and so on, once it has obtajjhed a sovereign povver over its national affairs.
^>ixty sixyears of the „Yugoslav experiment" have left a
sl
legacy of unresolved and increasingly tense national problems posing a constant threat to peace and European security.
Consequently, Slovenes and Croats as neighbouring nations are faced with new challenges in very difficult times.
Although the challenge may be great, we believe that right and justice, vvhich can be effected only through understand-ing, are the means by vvhich lasting peace and happiness for ali men can be brought about. And that is why, an overvvhelming majority of Croatians in Croatia favourtheestablishmentof an independent state on the principle of self-determination.
The executive committee of the Croatian National Congress expressing the vvishes of the peoples in Croatian homeland, favours the creation of a neutral, democraticly pluralistic and socially just state.
In pursuit of our independence, we vvould like to assure you, that there are no political, economic or territorial demands on the Slovenes. On the other hand, we do seek your friendship and co-operation on the basis of equality and mutual respect. And should you consider it to be in your best interests, the Croats will certainly be vvilling to diseuss the possibility of an agreement for joint defence betvveen two independent states: Slovenia and Croatia.
In closing, once again on behalf of dr. Mestrovic, the Croatian National Congress, and Croatian information office I extend our greetings, vvishing you ali continued success and God's blessing. Thank you very much.
Novice iz Slovenije
Dijaška radiofonična postaja v Ljubljani razburja stranko. Ob priliki proslave 40 Letnice politične policije so dijaki zaigrali nacistično himno. Sledila je prijava tožilstvu obeh odgovornih Igor Vidmarja in Iztoka Sakside.
Dramaturg Matej Bor je v Delu od 31. maja 1.1, objavil štiri verze z vsebino: „Kaj sedaj, ko je sledeč pravila našega sistema Veselin Djuranovič prevzel vodstvo vlade? Ne preostane
drugega kot moliti, da to leto' mine čimpreje." V. Djuranoviča krivijo, da je zadolžil Jugoslavijo brez potrebe za 10 milijard dolarjev.
13. junija 1.1, je 230 intelektualcev poslalo peticijo Izvršnemu svetu SFRJ naj bi osvobodili med drugimi Vojisla va Šešelja iz pripora, kjer so začeli z gladovno stavko. Med podpisniki zasledimo Vanjo Brišček iz Postojne, France Jerman, Božidar Slapšak, Darko Štrajn in Andrej Ule vsi iz Ljubljane.
V prvi Jugoslaviji ko cerkev ni bila tako strogo ločena od države so se oblastniki komaj zanimali za delo cerkve. V SFRJ, specifično v Sloveniji, pa ko naj bi bila cerkev ostro ločena, ima komisija za verske zadeve ogromno dela. Pri tem delu je vedno povdarek na dobre odnose med cerkvami in novo družbo, kar je približno toliko vredno kot naziv DDR (Nemška demokratska republika) ali Ljudska Republika Kitajska. V Sloveniji je sedaj deležna napadov prevelika gradbena aktivnost cerkve. V tej krizi naj bi tudi cerkev manj gradila, čudni pojmi o gospodarstvu, ko je v krizi povečana gradnja in to od samoprispevkov še kako dobrodošla! Žrtev napadov so tudi članki dr. Antona Stresa v družini. V člankih dr. Stres izvrstno obravnava odnose med vero in današnjo družbo. Članki so tako temeljiti, da jim ni mogoče ospora-vati. Ko ni mogoče resno zavreči njegove ugotovitve, seveda ne manjka očitka, da dr. Stres preveč posega v politiko...

CQ
£
w
£ m
£
y<f	vor
°iVTAR\0

štev.: 7 No.: 7
Slovesno praznovanje Slovenskega dne 29. julija 1984
Letošnji Slovenski dan je bil	skega dne izročil tudi
že petindvajseti. Četrt stoletja	spominsko plaketo. Zborovan-
vloženega, prostovoljnega	je je pozdravil tudi zastopnik
dela, idealizma, na katerem	hrvatskega narodaG. I. Žuger.
sloni ta nadvse lepa vsesloven-	Na častnem mestu so bili
ska zamisel v svobodnem svetu	tudi častiti slovenski duhovni
Namen vsakoletne proslave	očetje in zastopniki številnih
Slovenskega dne je poudarek	slovenskih organizacij,
na slovenskih narodnih vred-	Izmed vseh gostov, ki so s
notah, najvažnejši med temi	svojo navzočnostjo in besedo
slovenski jezik, katoliška vera,	pozdravili petindvajseti sloven-
slovenska kultura in narodna	ski dan, je bil konservativni
izročila.	poslanec ontarijske vlade, g.
V letošnje praznovanje slo-	Jurij Shymko, ki je s svojim go-
venskega dne so prirejevalci	vorom razgibal zborovalce in
vključili dvesto letnico onta-	žel splošno odobravanje. Pou-
rijske province in stopedeset	daril je osebno in narodno
letnico ustanovitve mesta	svobodo vseh zasužnjenih na-
Toronta.	rodov. To pravico je izvajal iz
Ta trojni poudarek so	naravnega prava in principa o
počastila senator g. Joseph	samoodločbi narodov. Za to iz-
Haidasz, ki je prebral pozdrave	rečno poudarjeno misel so ga
in voščila kanadskega ministra	navzoči zborovalci nagrajali s
federalne vlade za mnogokul-	ploskanjem,
turnost g. Davida Collonette in	Ob tej priliki omenjam, da je
poslanec Jurij Shymko ki je	poslanec g. Jurij Shymko, po
prebral voščila predsednika	rodu Ukrajinec, iskren sodelo-
ontarijskeprovincialnevladeg.	valeč in navdušen podpornik
VVilliama Davisa. V njegovem	A. B. N. (Protiboljševiške zveze
imenu je prirediteljem Sloven-	zasužnjenih narodov).
LETNIK XXXV' VOLUME XXXIV
FOR A FRIC SLOVENIA	5 1984 B^PALVISTI
luininiiiiiiiiiiin
PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDF.RATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT.,CANADA, M6G 2fs
JULIJ 1984
Fantovski zbor iz Cleve-landa je s svojim izredno lepim, doživetim podajanjem slovenskih narodnih in umetnih pesmi ustvaril pravo slovensko domače razpoloženje.
Glavni govornik je bil g. dr. Peter Remec.
Zborovanje je vodila gospa Helena Golobova in spretno povezovala skrbno in pestro, izbran program.
Za 25. letnico Slovenskih dni so prireditelji izdali po straneh sicer majhno a vsebinsko bogato knjižnico z naslovom: Slovenski dnevi. V njej so na kratko obrazloženi nameni Slovenskih dni, imena nastopajočih, glavni govorniki in njihove, na kratko povzete misli, ki so jih poudarjali na teh slovenskih dnevih.
Vse kar je napisano, je v kratkih potezah povedano tudi v angleškem jeziku. Knjigo priporočamo prav vsem, zlasti pa mladim, tukaj rojenim Slovencem. V knjigi bodo našli vzore in ideale svojih staršev. Ti vzori in ideali bodo tudi mlademu slovenskemu rodu dajali moči v življenjskih preizkušnjah in jim kazali pravo pot.
slovenska
DRŽAVA
Who are the Slovak Greek Catholics

IIZ.M per ycar

II.«
■ x I" H.2* f

PnMiilill aaoaUi? kjf SUmlu Natiaaal Federalia« W Caaada 'MS EadU Ave.. Ank SLOVENSKA DRŽAVA iifcaja pmp v amec*
I LMm inMu nota: Za ZDA ki liliti »12.-, i« ArgeatiM 7M,- peiov. za Bratilij? m.- krazdrev. n AagKj. M.- Magov. za Avstrijo IM Uliagov. ta Avstralijo ft-^vatr. t. aa UaUi* i« Trat MM,-Nr. u Fraacijo IM*.-(raakov. Za	(teke odgovarja pkcc. Ni aajM. da hi se avtorjeva naziraoja morala
skladati v celoti t aaitljeajeai andaHlva ia izdajatelja
Frederic Baraga, Michigan, 1835
Pictured here is the 13C commemorative post card honoring Fteaeric Baraga. The U.S. Postal Service issued the card on June 29, 1984 in special ceremonies in Marquette, Michigan.
Pictured above is the cover of the program provided by the U.S. Postal Service as part of the Baraga Postal Card first day of issue ceremonies.
Odrekamo pravico...
... Kdor v javnih govorih ali pri javnih prireditvah zamolči obstoj in delo škofa dr. Grego-rija Rožmana za slovenski narod v težkih časih trojne okupacije in izvedbe komunistične revolucije, neoziraje se na žrtve slovenskega naroda in pri tem zamolči obstoj slovenskega domobranstva in njihovih žrtev
in idealizma ter poboj istih brez procesa po končani vojni s prodajo Koroškeza ceno pobijanja opozicije teh rodoljubov in narodnih junakov, si sam odpisuje pravico pisanja zgodovine Slovencev v Kanadi. Kdor res ljubi škofa dr. Rožmana, ki je nosil težo omenjenega trpljenja in domobrance^d njega pričakujemo da zastavi besedo, ali pa se odreče pravici...
The expected visit of the Holy Father, Pope John Paul II. to Canada raised the question vvho the Slovak Greek Catholics are vvhose cathedral he vvill consecrate on September 15, 1984.
From the very beginning, among Slovak immigrants to Canada, there vvere a good number of Catholics vvho be-longed to the Slavonic Byzanti-ne Rite often called Greek Catholics. This terminology vvas bound to create confusion because the word Greek led many Canadians to consider them as Greeks. On the other hand, vvriters, either misled or superficially acquainted vvith Slovakia, gave to the word "Rusnak" (Ruthenian) a politi-cal and an ethnic connotation instead of a religious one, and claimed that they vvere Ukrainians, Russians or Galicians.
Historically and ethnically they are beyond any doubt Slo-vaks vvho use in their religious services the old Slovak langua-ge and a Rite which vvas intro-duced in the9th century by Sts. Cyril and Methodius in Slovakia for the entire population of the first Slovak state knovvn to historians as Great Moravia. In the vvestern and central parts of Slovakia, the Byzantine Rite and Old Slovak language, approved as a liturgical language by the Papacy in 867, vvere replaced in the 10th century by the Latin Rite. But in the eastern parts of Slovakia, Slovaks remained faithful to the Old Slovak Liturgy. The Holy See created in 1771 a Bishopric of Mukačevo for ali Slavs in Hun-gary (Slovakia being a part of Hungary at that time) vvho be-longed to the church of the Slavonic Byzantine Rite.
In 1818 the Vatican created for Slovaks of the Byzantine Rite a special Bishopric in Pre-šov, in Eastern Slovakia. Even if they belonged to Rome, Slovaks of the Byzantine Rite pre-fer to be called Slovak "Greek Catholics" in contrast to those of the Latin Rite vvho are "Roman Catholics". Except for the Rite, Slovak Greek Catholics have, hovvever, nothing in common vvith Greeks or Ruthenians, and differ from the Roman Catholics only so far as they use theOld Slovak langua ge and the Byzantine Rite in their Liturgy.
In Slovakia until 1948 religious life flourished among Slovaks of the Byzantine Rite. They had tvvo bishops, 311 se-cular priests, 7 monasteries vvith 56 monks and 11 con-vents vvith 90 sisters. The Communist persecutions of religion in Slovakia brought, hovvever, a tragic end to the Church or-ganization of the Slovak Greek Catholics. Both bishops vvere put in prison and the Government of Prague helped the Moscovv patriarch impose his jurisdiction over ali Slovaks of the Byzantine Rite. In 1968 the Slovak Greek Catholic Church vvas restored, but vvith many restrietions and persecution.
In Canada, Slovak Catholics of the Byzantine Rite vvorship-
ped for many years either in Slovak Roman Catholic chur-ches or in Ukrainian Catholic churches oftheByzantineRite. There should be about 50,000 Canadians of Slovak descent vvhose grandparents or pa-rents belonged to the Slovak Byzantine Rite.
Before the end of the WW II., there vvas only one Slovak pa-rish of the Byzantine Rite in Canada, the St. Peter and Paul Parish in Lethbridge, Alberta, founded in 1921.
The systematic and success-ful organization of religious life among Slovak immigrants of the Byzantine Rite took plače after the Second World War. After many years of dispersion among various Catholic churches, they began to unite and very soon emerged as a "dis-tinet group". This favourable development has been due in the first plače to several clergy-men, educated in Slovakia, vvho escaped the communist concetration camps for clergy in Czecho-Slovakia, and to the good vvill of the Ukrainian Eparch of Toronto, the Most Rev. Isidore Borecky, vvho or-ganized his Eparchy vvithout nationalistic prejudice and supported whole-heartedly the desires of Slovak immigrants of the Byzantine Rite to have their ovvn Slovak parishes and Slovak priests.
The first Slovak priest of the Byzantine Rite, the Rev. Michael Rusnak, C. S. S. R., of the Order of Redemptorist Fathers came to Canada in 1952 and vvas entrusted vvith organizing a parish in Toronto. After him
follovved the Rev. Andrevv Krafčfk, the Rev. Francis Fuga, the Rev. Nicholas Chanat, the Rev. A. Zouzal and others. During one decade these dedicat-ed priests organized nine parishes and mission parishes and from the generous contri-butions of their Slovak parish-ioners there emerged, in several Canadian cities, beautiful churches in Byzantine style or remodelled vvith interior decorations of the Byzantine tradition.
The Holy See shovved a par-ticular interest in the zeal of Slovak immigrants of the Byzantine Rite in Canada and Pope Paul VI appointed on Oc-tober 7, 1964, the Rev. Michael Rusnak, Apostolic Visitator for ali Slovaks of the Byzantine Rite in Canada.
Pope John Paul II. vvho has knovvn the fateof Slovak Greek Catholics from the time his dio-cese in Poland bordered Slovakia, follovved from the beginning of his apostolate vvith great care and love the desire of Canadian Slovak Greek Catholics to preserve their Rite and religious traditions and to create a basis for the renevval of their church in their home-land. On October 13, 1980, he established by Papal Buli the Eparchy of Sts. Cyril and Methodius for Slovaks of the Byzantine Rite in Canada vvith the Most Rev. Michael Rusnak as its bishop residing in Toronto.
On September 15, 1984, Pope John Paul II. vvill do a special honor to Slovaks by consecrating the Cathedral of the Transfiguration, ereeted on the West side of VVoodbine Ave north of Buttonville in Mark-ham.
„Naše novine"
V Torontu izhaja ta časopis že dolga leta. Je edini ostanek levičarskega časopisja v USA in Kanadi. Časopis verno podaja stališče Moskve in je že zato vreden občasne omembe. Tradicija časopisa je, da vedno in povsod zagovarja protiameriška stališča. Vedno tudi zagovarja stari način borbe delavstva in unij proti delodajalcem. Nekaj časa je toleri-ral poljsko solidarnost, dočim sedaj se je zopet znašel in označuje Solidarnost in 10 miljonov članov kot reakcionarje. Močno zastopa stališče britanskih rudarjev v najnovejši stavki z njimi zagovarja stališče, da so rudniki izčrpani in je jasnofda ni druge rešitve, ko ni premoga, Menda ne bodo kopali kamenja? Večina čitalcev so stari emigranti iz dobe, ko so šele začeli ustanavljati potrebne unije. Časopis ostaja na teh starih kolesnicah. Časi pa vendar gredo naprej in od ustanovitve unij smo prešli tudi že fazo pre-radikalnih unij in smo sedaj v fazi sodelovanja med unijami in delodajalci. Časopis ima celo slovensko stran, kjer pišeta prof. Ivan Dolenc in prof. D. Jelinčič, ki sta plodovita in nadarjena pisatelja. Prav škoda, da njihove prispevke bere komaj 10 slovenskih čita-teljev lista.
Silno poučen je članek od dr.
Mirko Markoviča Paralele v NN dne 5. julija. Pisec je igral veliko vlogo v Jugoslovanskih izseljenskih krogih v Ameriki pred revolucijo. Vrnil se je v SFRJ in kot pravoverni komunist tudi spoznal Goli otok. Ko je danes na dlani, da je gospodarstvo v vzhodnem bloku v neprimerno večji krizi kot na zapadu, beremo na primer da je v članku Kapitalizem v globoki krizi, socijalizem bo pa postopoma osvojil ves svet. V odstotkih se produkcija v socializmu veča mnogo bolj kot na zapadu, trgovina raste vrtoglavno" - in za na konec pravi - „da se je realni dohodek v lo socialističnih državah od 1950 do 1983 dvignil za PETKRAT." To novico bi morali brati Poljaki! Vsekakor človek dobi vtis, da se je za Markoviča čas ustavil leta 1920. ZU
Historical Day for Slovaks
and ali Slavs
The Holy Father, Pope John Paul II, will honour the Slovak people by consecrating the Cathe-dral of the Transfiguration in the Epar'chy of Sts. Cyril and Methodius for Slovaks of the Byzan-tine Rite in Canada.
This historical event and special honour for the entire Slovak people, in particular, Slovak Cath-olics of the Byzantine Rite, will take plače on:
September 15, 1984 in Unionville, Ontario
at 5:55 PM on Woodbinge Avenue
Where the Cathedral is erected for the Glory of God.
The Most Reverend Bishop Michael Rusnak, on behalf of the Eparchy of Sts. Cyril and Methodius, vvishes to extend an invitation to ali Slovaks for this memorable event.
Let us manifest our dedication and loyalty to our Church and to the Ho-ly Father. Pope John Paul II for His love of Slovak people by participating in large numbers at this memorable, solemn historical event.
CATHEDRAL OF THE TRANSFIGURATION	"•>• ~>
(A more deta/led mao for transportaiion . and parking zones
i vil! follov: j
|1»th *»«nut. Elgln Miti« Road_S
1 f r
M«)Qf M«ct>«nfI« Drl«*
Vldorla Sgoar*
Intormftcl* ' Slovak P apel Vfclt ~ P O Boi 524 fi R 2.
Go"ni»y Ontario Canada. LOM OGO _ r»l |41(| »17-5341
' Buttonviii*
DOBILI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO: Naš komentar bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Danes vabimo bralce, da v kratkih in jedrnatih stavkih povedo svoje mnenje o izjavi. Dobre odgovore, kritične in povoljne bomo objavili!
Uredništvo
PROGRAM SLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE (SDS)	April 30,1984
SDS zagovarja svobodno in demokratično politično življenje, kakršno naj se uveljavi s svobodnimi in neposrednimi parlamentarnimi volitvami. Nas cilj je strankarski pluralizem. Izključene naj bodo od tega le stranke, ki zagovarjajo diktaturo ali celo uporabo nasilja.
USTAVA: SDS, meni, naj ta temeljni državni zakon vsebuje samo najbistvenejše osnove, kot so osebne, politične in gospodarske svoboščine. Ureja naj odnose med osrednjo vlado, pokrajinami in občinami. Odloča naj o odnosih med cerkvami in državo. Določa naj obliko in barve slovenske zastave, grba ter besedilo in napev narodne himne.
SLOVENIJA: Državna oblM-ka Slovenije naj bi bila parlamentarna republika. Načeljuje ji predsednik, voljen neposredno od naroda. Vlado bo sestavila stranka, ki doseže večino v zbornici sama ali v sestavi in dogovoru z drugimi strankami.
JEZIK: Uradni jezik v javnem življenju, v uradih in trgovini bodi sioven ščina. Jezikovne pravice manjšin bo ščitil posebni zakon, ki bo izraz njihovega števila in reciprocitete.
GOSPODARSTVO: SDS je za svoboden in neoviran razvoj zasebnega gospodarstva v vseh organizacijskih oblikah, v zadrugah in samoupravnih enotah. Delovanje sindikatov bo urejeno s posebnim zakonom. Gospodarstvo zunaj državnega sektoraj bo s strani vlade deležno vseh možnih spodbud. V okviru državne pristojnosti ostajajo panoge kot pošta, telefon, železnica. SDS sodi, da je drživa sicer slab gospodar, da pa mora vršiti kontrolo nad gospodarstvom, ga podpirati in preprečevati zlorabe. V ta namen bo izdala zakone, ki naj urejajo oanose med delodajalci in delojemalci z določili o minimalnih plačah, delovnem urniku, o starosti delavcev, nadurni tarifi, obveznih počitnicah, Odpravnini,odpustu. V delokrogu javnih uraaov naj ostanejo uradi za zaposlovanje, brezposelnost, bolniško in pokojninsko zavarovanje, za onesposobijenost in starost. Zdravstveno skrbstvo bo dopuščalo izvrševanje privatne prakse in obsegalo določbe za ceneno ali brezplačno zdravljenje. Izdan bo posebni zakon za zaščito pred karteli in monopoli. Nakup obdelovalne zemlje naj bo omejen samo na slovenske državljane. Dotok tujega kapitala bo dobrodošel v okviru določb o domači udeležbi.
JUGOSLOVANSKI ODNOSI: za čas, ko se bo-slovenski narod soočil z odpravo ODstojecega enostrankarskega totalitarizma in ko bodo prišle na dnevni red potrebne ustavne in politične spremembe, zastopa SDS stališče, da naj 'se na ozemlju SFRJ prehodno ohrani sedanji državnopravni okvir. V tem meddobju državne kontinuitete naj si posamezni narodi v svojih republikah s pogajanji, anketami in po potrebi z referendumi svobodne in suvereno izberejo novo vsebino in obliko svoje lastne kot tudi medsebojne ureditve. V slednjem pogledu in vedno izhajajoč s stališča slovenske državnosti, bo SDS predlagala sklenitev medrepubliških pogodb, ki naj zagovotovijo skupno gospodarsko tržišče in skupno zunanjo obrambo republik. V takšni rešitvi vidi SDS najboljše ja.-nstvo za uspešen in varen razvoj tako slovenskega kot tudi ostalih naroaov današnje SFRJ.
ZAKON IN RED: SDS bo podpirala vse sodne in izvršne organe v njihovem prizadevanju zu' spoštovanje zakonov in reda. V politiki bo odklanjala vsake nezakonite posege revolucijskega značaja. V okviru motnosti se bo zavzela za revizijo administrativnih, policijskih in sodnih postopkov, ko so bila kršena najosnovnejša vodila pravičnosti in objektivne^ti.'
CERKEV - DRSAVA: Cerkev naj bo ločena od države. Cerkvam se priznava pravico svooodnega delovanja in javnosti, vključno uporabo tiska, radia in televizije. Priznava se jim pravica posedovati šole, semenišča in premoženje, ki je potrebno za njihovo delovanje. Vrnejo se jim vse cerkve, kapele, samostani, semenišča, šole in preostalo premoženje v okviru gornjih smernic.
DAVKI: SDS bo odpravila davčno diskriminacijo, ki je danes močno prisotna v zasebnem sektorju v primarjavi z družbenim. V urejenih razmerah se bo uzakonilo obveznost uranovešenega državnega proračuna. Kmečka zemlja naj bo pavšalno obdavčena samo v kolikor je potrebno za vzdrževanje pripadajočih uradov kot so: občinska uprava, zemljiška knjiga, gozdna uprava in zaščita narave. Pokojninski skladi, socialno skrbstvo itd. naj bodo vzdrževani iz posebnih prispevkov in ne iz republiškega letnega proračuna. Dorfdninski davek naj velja za vse državljane po progresivnih davčnih stopnjah. SDS zagovarja stališče, da davki ne sme.jo presegati stopnje, ki bi ovirala gospodarski razvoj in povzročala nedonosnost podjetij.
VZGOJA IN 30L3TV0: Za vzgojo mladine so prvenstveno odgovorni starši. Za njeno izobrazbo jim bodo na izbiro javne in privatne šole. Država ima pravico nadzora nad kakovostjo šolstva. Določala bo obvezne učne predmete in nadzirala izpite. Šolska obveznost velja do 15 leta. Višje šole in univerze naj bodo neodvisne od vlade in naj se vzdržujejo s šolninami dijakov. Noben nadarjen dijak pa ne sme biti prikrajšan za pravico do najvišje šolske izobrazbe. V ta namenjbodo za socialno potrebne dijake na razpolago štipendije in od države zajamčena posojila.
DRŽAVLJANSKA VOJNA: SDS zagovarja širokogrudno stališče narodne sprave, zakar je prvi pogoj nepristranska stvarna ugotovitev in priznanje z obeh strani tako lastnih kot nasprotnikovih dejanj,ukrepov in ponašanj med in po drugi svetovni vojni. SDS je za prepoved vseh ekonomskih in častnih privilegijev posebno onih iz revolucijske dobe. Izjema naj bodo samo državljani potrebni posebne pomoči zaradi njihove starosti ali zdravja
IZSELJENCI IN ZAMEJCI: Vrata slovenske domovine bodo vselej odprta vsem, ki so slovensKega pokoljenja. Pravica povratka in življenja v domovini bo osnovna človeška pravica, katere naj bo deležen vsak Slovenec.
DRŽAVLJANSTVO: Spričo malega naravnega prirastka in močne emigracije naj bo slovensko državljanstvo dosegljivo tudi današnjim in bodočim priseljencem. Med pogoji za podelitev državljanstva naj se tudi stavi poleg drugega zadostno znanje slovenščine.
Ta program SDS je bil izglasovan po članih glavnega odbora ž 83;i večino dne 10.junija 1984.
Ing Ladislav J. Bevc, Predsednik Dr. Peter Urbane, tajnik
Solzenicinov roman "Lenin v
Zurichu" bodo sedaj -filmali. Rešijo je prevzel Rol-f Busch, besedilo pa je napisal Claus Hli balek. Lenina bo igral Wol-f Die ter Berg, njegovo prileznico Na dezdo ps Monika Bleibtreu. (Po: S. g- ,VII/4)
Štiri latvijske zine so r»zgrni'
le v latvijski prestol ici Rigi velik transparent, s katerim so zahtevale vizpust njihovih aretiranih nioz in sinov. Transparent je vzbudil velikansko senzacijo in glasno odobravanje na vzočega občinstva. Po 8 minutah jih je rdeča milica aretirala. (Po:S.g., VII/4)
Da se sovjetski državljani z*r-
strupljajo z mamili, je ze dolgo znano, čeprav sovjetski tisk tega ni omenjal. Sedaj pa je za vzelo zastrupijanje z mamili toliko širino, da je generalni tajnik georgijske KP javrjo priznal, "da nima smisla vec dalje prikrivati, da tega problema So vjetija ne pozna, ker se utegne sicer zgoditi, da mu sovjetski režim kmalu ne bo vec dorasel."(Po:S.g. , VII/4) Estonskega disidenta Enna Tarto so sovjetske oblasti obsodile na 10 let ježfe, "ker je poin+or iiiiral zahodni svet o stavkah in političnih jetnikih v Estoniji" (Po:S.g., VII/4)
V	Sloveniji so odkrili geolagi
okamenino povsem neznane ribje vrste, ki je izumrla pred 210 milijonov let. Po sodbi Geološkega Infetituta v Ljubljani gre za ribo iz družine Elasmobran-chijevcev, h kateri spadajo tudi današnji morski volkovi. (Po: S.g., VII/4)
V	poljskem mestu Bial a Podiaska
je ukazala ravnateljica šole Kasprzyk odstraniti križ iz šole. Ko so starki protestirali proti temu ukrepu, jih je zašli sala milica. Šolska uprava pa je nastavila ^e upokojenega miličnika Olesczuka z naročilom da mor s. stalno nadzorovati uči-
v	/
telje in šolarje. Ker starsi ni so mirovali, je oblast razpusti la "Komi tet starcev" zaradi "verskega ianatizma."(Po:B.g., VII/4)
Češki do«!nikanec Vid Bane* J*
obiskal v Pragi kardinala Toaa-seka ter znanega pra&kega teolo ga o. Jožefa Zverino. Takoj nato ga ^e zasliševala najprej 48 ur praska milica, potem pa ga je prepeljala v Plzno, kjer ga
je z asi i seval a tamkajšnja milica še nadaljna dva dni. O. Vid Benes je namreč eden tistih gorečih duhovnikov, ki že dolga leta ne smejo vec opravljati idusnopastirske službe in jih rdeča oblast vedno na novo £ika nira. (Po: S.g.,VII/4) "Osservatore Romano" j« 1rdal prvo številko Mickey Mouse-a v latinščini pod naslovom "Michael Musculus". To izdajo urejuje avgustinski opat Kari Egger. (Po: S.g.,VII/4)
V Vietnamu ao aretirali 21
redovnic iz reda "Božje Previdnosti". Po komunistični navadi so njihovo hi^o povsem izropali ter zaplenili knjige in časopise, (Po: S.g.,VII/4) Na velikonočno nedeljo ao li opravljati v Sovjetiji stonjsko delo za^, partijo, tlako je uvedel ze Lenin. S.g., VII/4)
liilovan Djilas je v Beogradu-
silno ostro obsodil zahodne pacifiste, ki jih dirigira Moskva Njegovo obsodbo je objavil tudi ruski emigrantski list v Parizu "Ruskaja Misl."(Po: S.g.,VII/4) Arheologi so odkrili v severna*/ Peruju največje razvaline sveta Do prihoda Spancev 1. 1331 je živelo v tem mestu 200.000 ljudi .(Po:S.g., VII/4) Kanada je slovela nakaj lat kot' dežela,' ki je prednja^ila v številu izgubljenih delovnih ur zaradi stavk. V letih 1975 in je bilo izgubljenih vei: kot 10 milijonov delovnih dni vsako leto. Ker vlada trenutno precejšnja brezposelnost, so delav ske organizacije manj zahtevne in je bilo izgubljenih 1. 1983 samo ^4.5^mi1 ijona dni, kar je najnižje število po letu 1977.
To (Po:
Zapadna Nemčija je ena
industrijskih držav, ki
radkiH<
ji je
uspelo, da je lanskega, leta zni :ala primanjkljaje javnih predračunov za 15.1 milijarde DM. Alexander von Huaboldt ustanova je podelila lani 435 štipendij znanstvenikom iz 56 dežel. Največ štipendij so dobili Poljaki (83), ZDA (78), Japonska (63) in Indija (46). Prošenj je bilo 1.286 iz 78 dežel. Izbrani mladi znanstveniki so določeni na podlagi znanstvenih kriterijev brez ozira na to, od kod iz hajajo.	j
Ker živi mnogo starih starsev daleč od svoj in otrok in vnukov so ustanovili v ZDA posebno or— ganizacijo za starejše Foster Grandparents and Senior Compa-nions, ki fete(je nad 18.000 tla-nov.Ti posvečajo 20 ur na teden otrokom, ki so prizadeti z raznimi hibami in okvarami.
^VTARIO
Sudbury - S< - Yours to
Mnogojezični tisk v ontarij-ski provinci je imel letos dve skupinski turi, ki ju je priredilo Mimsterstvo za Turizem in razvedrilo. Bili sta obe v sredi junija. Udeležil sem se prve, kot zastopnik našega lista. Obe sta trajali 4 dni.
ience North Discover-
„French River" Trading Post in se še istega dne pripeljali v Sud bury.
Zvečer smo doživeli prijetno presenečenje mnogokulturne-ga programa.
Naslednji dan je bil posvečen turi „Science North", ki je
bil tih pred otvoritvijo. Poleg tega nadvse zanimivega v naravne skale vsekanega objekta, smo si ogledali tudi tehnično plat rudnika in, kako rudnik izgleda, ter videli - kako gojijo v opuščenih rudnikih -experimentalno - zelenjavo, s pomočjo posebnih luči in vode, - in videli na lastne oči, kako človek z znanostjo pomaga Sudburiju postati spet zeleno
mesto.
Naslednji cilj je bil mestece v razvoju „Sturgeon Falls". Priča smo bili šolskemu koncertu in ogledali smo si Civic Center. In pot nas je pri-deljala v North Bay, kjer smo bili gosti v mestni hiši, obiskali smo Canadore College in prisostvovali večkulturni prireditvi.
Drugo jutro smo imeli zajtrk
na ladji Chief Commanda II ter uživali razgled z ladje na jezeru Nipissing.
Nazaj proti Torontu smo se še ustavili v Gravenhurstu in Oriliji, kjer smo obiskali Cou-chiching Beach Park. V Oriliji sami smo prisostvovali pripravam in vajam orilijske opere in gledališča ter za zaključek obiskali dom, v katerem je ustvarjal pisatelj Steven Leacock
Zbrali smo se (okrog 40 po številu) na poznanem Ontario Plače, kjer smo se poslovili in zahvalili obenem za izredno priložnost ministru g. Reuben Baetzu provincialne ontarijske vlade. Pred odhodom pa smo bili pri predstavi filma: „Jour-ney of Discovery".
Na poti proti severu smo se najprej ustavili v Midlandu in si ogledali obnovljeno postojanko kanadskih mučencev, nadalje prostor, kje se bo ustavil papež na potovanju - ter spominske križe narodnih skupin -kot prvi je bil razložen sloven^ ski, posvečen domobranskim in drugih žrtvami pretekle vojni
Skozi Killbear provincialny park - z zelo zanimivimi postojankami smo končno dospeli v Parry Sound, kjer smo se nas-ledno jutro udeležili z ladjo ture 30.000 otokov. Končno smo dospeli do poznanega kraja na
Science North je vsekan v skalo in na sliki vidimo na- Underground garden: Children touring Big Nickel demonstra-ravno razpoko skale, ki je dolga več kilometrov, tion mine examine lettuce grovving in artificial light, duplicating
much larger experiments under way in Sudbury's mineš:
1984 PAPALVISIT
Snowflake design: In keeping with the northland theme, the buildings of Sud-bury's Science North centre are shaped like snowflakes. The two buildings are cbn-nected by a tunnel blasted through ročk outcrop.
yours to discover/
Pred odhodom smo se zbrali na poznanem Ontario Plače, kjer smo se poslovili od ontarijskeganr-'-*----~r-'---■ ----
Pokopališče kraja Saint-Marie, ki že obstoja iz leta 1648.
THEY'RE IN OUR NEVVSPAPER so maybe we will be in theirs... a group of ethnic reporters and editors were in Sturgeon Falls recently, part of a Northeastern Ontario tour organized by the Ministry of Tourism. VVhile in Sturgeon Falls, the group dined at the Sturgeon Eodge, were entertained at Au Chateau and viewed local arts and crafts at Sturgeon's newest and most impressive building, the new civic administration centre.
- potem po smo končali res dobro pripravljeno turo v Torontu.
Še enkrat moja osebna zahvala za priliko videti že poznane kraje, od druge strani. Posebno obisk „Science North" in obisk v „Rudniku" je bil nepo-
zabne vrednosti.
Če moreš, če imaš 2 ali 3 dni časa letošnje počitnice, - moraš videti to posebnost! Ne bo ti žal, videl boš sever in rudarstvo v drugačni luči...
Urednik
Opera in gledališče v Oriliji, kjer smo se udeležili vaj za poletne prireditve.
Spiral walk: Ramp to main. pavilion aflows visitors a svveeping view of the gardens and nearby Lake Ramsay. Windows are set right into the ročk to give people a sense of being outdoors.
CHIEF COMMANDA II ki nam je služil za ogled na jezeru Nipissing
Svetišče kanadskih mučen-cev v Midlandu.

0;VT,\R\0

Sturgeon vvelcomed Ethnic Groups
I.A TRIBUNE
Taillefer, the second vvcek, the Cb»mber\ vice-presidenl, Michel Kenauld. On f>oth occasions the) also met our otvn Industrial Commissionner, Roger l.achance, tvhose mandate nun includes tourism.
Afler dinner the first group tlien procecdcd to Au ( lialcau llome for the Aged w bere the) wcrt entertained liy Irank (ase) Public School choir and tlien Au C haleaus ottn choir. The group vvas also given a special prescntalion by Mr. John Beddotvs on the netv Crafts Village iiuh in construction in Springer Totvnship. Also on display at the netv civic administration centre, in the library's audiloriuni, tvere local •arts and crafts.
It vvas a pleasure for me to have dinner vvilh some of our guests, the editor of C anadian Scene, Douglas Amaron. I found out that ( anadian Scene is an information service, in 14 languages, supplying articles to Canada's ethnic press, and radio and I V stations broad-casting in languages other than l-rench and Knglish. I also met Sahi Mansoor tvbo vvorks for 1'ekee/a International, a fantil) t rdu maga/.ine and Vladimir Mauko tvho is the Kditor of "Slovenska Dr/ava" tvhich is a slovenian monthl), published b) SNI- of Canada. Mr. Mauko is also the president of llbnic l'ress Association of Ontario and 1'rcsidenl of Canada Ethnic Press l ederation.
And hovv does ali this affect our municipalities and local tourism? I bese 80 reporters and editors vvill report to their ovvn people in their otvn language on their trip. l-rom w hal most oflhciii lold me, the) vvere quite impressed vvilh our lillle totvn bere and for most of them it vvas their first trip "tip north". I he) are ali residents of I oronlo.
\\ e enjo)ed ha\ ing llie ethnic group bere in Sturgeon lalls, tte hope the) enjo)ed their hriel sta). Au retoir!
W bile in Sturgeon Ealls, our visilors met the Mayor, Michel DeCacn m ho happil) handed out a "goodie bag" vvhich not oni) included a (hamber of Comniercc map of W'est Nipissing bul also a Sturgeon l alls petji and button. They tvere also greeted, the first week, by the' President of the Sturgeon l alls ( hamber of Comniercc, Kaymond
by Su/anne I.aRochelle
27 JI NE
They and I had a lot in common... nol that fact that they're ethnic groups but (he lacl llial they"re journalists and editors tvriting for tveekl), ttvice monthl) or monthl) nettspapers.
On two occasions in the last couple of tveeks, Sturgeon Falls tvas host to a group of ethnic editors fouring North-eastern Ontario, this being sponsored by the IVlinisIr) yf Tourism. And these tours tvere mainl) orientation Irips promoting not only tourism but also northern culture. social and economic activities as tvell as education.
1'here tvas quite a collection of languages ranging from english to po I is h. to chinese. ukranian. dulch. czech, koroan. spanish. germsin, polish. stvedish. etc. etc.
The tours ttere for four dat s. origiiialing lioin Toronto. I he first stop tvas in Midland to visit Ihe Martvr Shrine, then on lo Parrv Sound for tours of provincial parks, on to Sudbur) to see the brand nevt Science Center as tvell as meeting members of Sudbury's multi-cultural group; in Sturgeon Kalls for a Krench ( anadian dinner at the Sturgeon l.odge and other activities then on to North Bay to visit Canadore College.
Okrožnica rojakom
Slovenke, Slovenci!
Pred tedni ustanovljen „Odbor za obrambo slovenskega jezika" je imel 17. aprila svoj prvi informativni sestanek s širšo skupino rojakov, ki jih je že dosegel glas o takoimenovanih jugoslovanskih programskih jedrih", ki naj bi bistveno spremenila pouk slovenščine v S. R. Sloveniji in jih tudi kot člane slovenskega naroda močno vznemiril.
Sklep sestanka je bil, da se bomo tudi avstralski Slovenci, četudi malo pozno, pridružil javnemu prostestu proti "jedrom" kot so to odkrito, jasno in zaenkrat učinkovito naredili najvidnejši kulturni, vzgojni in politični delavci v domovini in njim enako, slovenske kulturne ustanove.
Ker je želja odbora, da bi bili o "jedrski" nevarnosti vi vsi kar se da dobro iri pravilno poučeni, se bomo obrnili na Slovensko izseljensko matico v Ljubljano, da nam čimprej pošlje vse potrebne uradnepodatke o jedrskom predlogu, ki jih bomo potem posredovali vam v presojo in odločitev. Kot Slovenci se zavedamo pomena slovenskega naročila „da moramo čuvati najdražjo doto svojih prednikov- materin jezik-ohraniti in svojim mlajšim prepustiti". Zato je namen našega odbora opozarjati tudi Slovence v Avstraliji na pomen in moralno dolžnost učiti otroke materin jezik in jih čo je to le mogoče pošiljati v slovenske dopolnilne šole.
Sestanek 17. aprila je jasno pokazal, daje med nami veliko rojakov, ki so zaradi predloga o "jedrskem pouku" slovenščine v domovine močno zaskrbljeni in ogorčeni, kot tudi, da smo o "jedrih" sami še premalo poučeni, da bi lahko podvzeli nadaljne smotrne ukrepe v tej zadevi.
V boljše razumevanje "jedrskega vprašanja" vas prosimo, da nam pošljete vse morebitne časopisne izrezke o "jedrih", ki so bili objavljeni v Sloveniji in drugod, kot tudi sporočite vaše osebno mnenje o tej zadevi.
Ko bo imel odbor dovolj potrebnega gradiva, bo sklical ponovni sestanek, na katerem bomo zadevo še enkrat skupno prerešetali in se nato skupno odločili za nadaljnji postopek.
Naš odbor se bo tudi potrudil da bo k akciji pritegnil tudi slovenske organizacije in razširil svoje delo med Slovence po vsej Avstraliji.
Kaj je namen "Skupnih jeder" jezikovnega pouka
(z ozirom na S. R. Slovenijo)
•
1)	Predstaviti jugoslovanske jezike in njihovo kulturo kot enoten učni predmet, ki naj bi nadomestil sedanji pouk slovenskega jezika.
2)	Ker govori v SFRJ le okrog 10 odstotkov Slovensko, bi bilo pri tem predmetu le 10 odstotkov slovenske tvarine - ostalih 90 odstotkov bi se nanašalo na druge jugoslovanske jezike.
Če bi do tega prišlo, slovenske šole ne bi bile več slovenske. Naši otroci bi morda pO teh "jedrih" med 50 Pisatelji, o katerih bi se učili, spoznali le pet slovenskih. Kdaj bi obravnali njihova dela, kdaj bi jim lahko učitelji razložili pomen teh naših kulturnih in narodnih buditeljev, "jeder" ne zanima.
Vsi vemo, da je materin jezik edina pot, ki vodi do lepot največjih kulturnih bogastev naroda. Vemo tudi, da je jezik osrčje ohranjanja narodne zavesti in narodnega obstoja. Tega se zavedajo tudi v domovini, zato so proti "skupnim jedrom" tako enotno in glasno nastopili. Naša slovenska dolžnost je, da jih pri tem tudi mi javno podpremo.
..Polemike, ki se razvnele po Jugoslaviji, se doslej še niso dotaknile bistva slovenskih ugovorov: pravice, da si narod suvereno ureja svoje šolstvo. Medsebojno spoznavanje ni sporno, sporna je predlagana pot do njega, mogoče je uvesti tudi nov predmet zanj, slovenski jezik in književnost pa ne bi smela biti predmet pogajanj in kombinacij, ki so v nasprotju z naravo stvari. Vsekakor pa je treba odločno reči: nacionalizem tem ugovorom ni botroval."
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK
V RIMU
„lz različnega govorjenja in pisanja je mogoče razbrati, da so prvotni avtorji predvidevali naj bi skupina jedra-zasedla 80 odstotkov šolskega predmeta za materin jezik s književnostjo, četrta različnica naj bi se zadovoljevala s 50 do 60 odstotki... Kaj je res? V samih "jedrih" je, naj kdo tako ali drugače, uveljavljen ključ - po glavi - to je po prebival-stveni proporcionalnosti; treba je samo preprosto prešteti pisateljska imena v njih, pa je zadeva več kot očitna; slovenskih je kakšnih 10 odstotkov!"
Pred praznikom Materinskega dne smo. Prav je, da ga letos še posebej posvetimo našim materam in z ozirom na "jedrske" oblake v enaki meri njihovi dediščini - materinemu jeziku.
Slovenskemu jeziku je resnično treba branilcev - tako tu v Avstraliji, kot v domovini in drugod po svetu.
če ste pripravljeni sodelovati pri prebujanju večje slovenske narodne in jezikovne zavednosti med nami, dobrodošli k sodelovanju kdorkoli ste ali kjerkoli živite!
IDEJE, MISLI, ORGANIZACIJE IN DRUGO IMAMO RAZLIČNO —A JEZIK IMAMO SKUPEN!
Odbor za obrambo slovenskega jezika
Slovenska Avstralija za obrambo našega jezika in samobitnosti
Narodno in ideološko zavedni emigrantje so 17. aprila 1984 v Syd-neyu, prestolnici Avstralije, ustanovili Odbor za obrambo slovenskega jezika. Izdal je oklic, ki ga priobčujemo v naslednjem - v posnemanje naši emigraciji drugod po svetu.	(S. D.)
Slovenke, Slovenci
Menda še nikoli v zgodovini nismo za obstoj in razvoj slovenstva tako nujno potrebovali drug drugega kakor danes, ko se vsi številnejši narodi utrjujejo in bahajoz modernimi sredstvi obveščanja, kakor da bi se moral ves svet utopiti v enem samem velikanskem jezikovem kotlu.
Maloštevilni narodi, kot je slovenski, ki ima zgodovino in kulturo nič straha nobeni, niso več kos brezobzirnim "brdavsom", ki ne gledajo, koga pohodijo in pokopljejo.
Vendar imamo vsi od Stvarnika damo pravico obstoja in razvoja, katero nam jamči vsaka pravična zakonodaja. Treba je dobiti tistega "Martina Krpana", ki bo to pravico branil med nami in pred vsem svetom
Odbor za obrambo slovenskega jezike si je v Sydneyu zadal nalogo, da ob teh dejstvih začne Akcijo za obrambo, utrditev in širenje slovenskega jezika.
Premalo nas je, da bi se delili v kakršnekoli stranke. Dovolj nas je, da s slovensko besedo in pesmijo preglušimo hruljenje sovražnih sil, ki nas hočejo zatreti kot narod.
Zato se obračamo drug na drugega in se vprašujemo: „Smo ali nismo - bomo ali ne bomo - ostali kot narod zvesti drug drugemu in se branili brez strahu?"
Dokler nam je dano, naj se nihče ne skrije!
Akcija za obrambo, utrditev in širjenje slovenskega jezika naj postane nepremagljiva sila med nami. Ne sramujmo se slovenske narodnosti!
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Kar branimo in zagovarjamo je naša pravica in naša čast. Odbor za Akcijo sprejema, obravnava in po možnosti objavlja vsako pomoč ki pride od kjerkoli v namen Akcije.
Pišite in poročajte na začasni naslov:
Odbor za obrambo slovenskega jezika c/o 313 Merrylands Road MERRYLANDS, 2160, N. S. W.
Australia
Za odbor:
Martin Berkopec, predsednik	Ivan Kobal, tajnik
_	^ ^ ni spremenil in je znašal
zadnje desetletje 40/i. Najvei? članov so pridobile v zadnjih 10 letih t.zv. "evangeličanske" cerkve: Assemblies o-f God 71, Latter—day Saints 407., adven— tisti 34"/., nazarenei 227., in ju^ni baptisti 157.. Tudi število duhovščine je nekoliko naras lo v zadnjih 10 letih: pri protestantih za 16%, pri katoličanih in j ud i h pa :a 27.. Posebno velik je bil porast mladine (študentov od 7.-12. razreda), ki hodi redno v cerkev: od 25/C na 65%.
Londonska revija Euro»oney je
objavila seznam 236 največjih mednarodnih podjetij. 84 ima sedež v ZDA, 49 na japonske«, 17 v Zapadni Nemčiji, 16 v Avstraliji, 13 uv Angliji, 12 v
Kanadi, 10 na Švedskem, po 7 na
— *----J
V ZDA narašča zadnja l«**
vilo oseb, ki se prištevajo raznim veram. Število protestan tov je naraslo od 1955 do 1993 od 5B.4 milijona na^Bl.8 milijo na, število katoličanov pa od 33.4 milijona na 52.1 milijona. Najmanj je naraslo Število Judov - od 5.5 na 5.7 milijona. Redni tedenski obisk bogoslužja
Nizozemskem in v Južni A-friki, 5 v Švici, 4 v Hong Kongu, po 2 v Italiji, Belgiji in Novi Zelandski in [jo 1 v Franciji, Danski, Norveški, Singaporu in Malaysi j i.
Švicarski teolog Hans lir s v on.
Balthasar je dobil kot prvi med narodno nagrado Pavla VI. za njegov prispevek k "raziskovanju in spoznavanju vere".
Razdeljevanje. To je dvosmerna zadeva. Več stvari, ki jih izmenjate z drugimi,
več se naučite. Naš medkulturni obveščevalni načrt podpira organizacije, ki podpirajo razumevanje s pomočjo navzkrižnega sodelovanja. Kulturni obveščevalni načrt podpira prosto-voljniške organizacije, ki pomagajo novo-došlecem vključitev v glavni tok kanadskega
življenja.
Razdeljuj. In vraščaj bliže.
Mnogokulturnost... je resničnost!
Za nadaljne informacije, prosimo, stopte v stik „Secretary of State" uradom v Vaši najbližji okolici, ali pišite na:
Commtinications Directorate Secretary of State Ottawa, Ontario
KI A ms
NHHI
Torontske novice
Nenadoma je preminul v; Toronte Andrej BANDERA star £ komaj 38 let, Ukrajinec močno Z politično angažiran v delu za E boljšo bodočnost Ukrajine, i Pokojni je bil sin Stepana Ban- £ dere, ki so ga Sovjeti umorili v jjj Munchenu 1959, ker jim je kot S bivši vodja ukrajinske guerile E bil še vedno nevaren. Ukrajinci E so se borili v guerili proti Sovje- S tom, Poljakom in Nemcem od Z leta 1943 pa vse do srede pet- E desetih let. Borba podpirana ■ tudi po tajni službi Amerike je 5 morala prestati, ker je Sovje- : tom uspelo infiltrirati ta pokret. E
V Torontu je praznoval 23. E maja zlato mašo Msgr. Francis 5 Pluta. Proslave se je udeležil 5 kardinal Rubin iz Rima. E Osebne čestitke so mu poslali E. papež Janez Pavel II., namest- E nik kraljice Ed Schreyer in E številni predstavniki poljskih S organizacij. Msgr. Pluta je bil E kot kaplan na po Sovjetih zase- E denem ozemlju razdeljene E Poljske obsojen na prisilno S delo. Pozneje je postal vojaški 5 kurat Andersove armade. E Preko Indije "je rešil nad 1000 E poljskih otrok, ki jih je naselil E po raznih državah Zapada, E zlasti v ZDA in Kanadi. Po na- S selitvi v Kanadi je aktiven v ver- E skem življenju Poljakov, je pa E tudi predstavnik poljske vlade E
■	Multiculturalism	Muiticulturaiisme	—„	_ . _
■	T Canada	Canada	g 1
Hon. David M. Collenette	Hon. David M. Collenette	I Q O fl ]Jk
Minister of State	Ministre d fetat	V_yCUL IClvlCl
translated by : Slovenska Država
Mnogokulturnost daje možnost razdeljevanja
NOVE KNJIGE DR. LUDVIKA BARTELJA
F'red kratkim so izšle v Sloveniji Nfetiri nove filozofske knjige, po sili razmer v samozaložbi avtorja dr. Ludvika Bartelja.
■J	u
Župnik dr. Ludvik Bartelj je ucenec pok. slovenskega -filozo-fa dr. Franceta Vebra, ki bi bil verjetno v rednih razmerah njegov naslednik na univerzi. Ker pa je tam mesto samo za -filozofijo dialektičnega materi al izma, je dr. Bartelj omejen na svoj prosti cas za filozofsko delo kot tudi na lastni zep za publikacijo teh del .
Njegova najnovejša izdaja obsega dvoje del, vsako v dveh
del i h^ Naslov prve knjige je GLOBINSKI RAZUM IN STVARNOST.
Posvečen je spominu dr. Al me Sodnik. Prvi del obsega 186 strani,
drugi pa 337. V tem delu prikazuje dr. Bartelj, kako so se dali
voditi vsi zastopniki predmetne filozofija (Bolzano, Brentano,
Husserl, Meinong in Veber) od globinskega razuma, ki jim je
govoril o apsiholoSkem izvoru vseh predmetov nagega doživljanja,
čeprav ga niso poznali in analizirali njegovega	in njegovih
predmetov. Na koncu drugega^dela analizira dr. Bartelj kritike
Vebrovih poti k priznanju božjega bistva, t
Naslov druge knjige, ki obsega tudi dva dela (prvi del 15B strani, drugi pa 295) je GLOBINSKI RAZUM IN PRASTVARNOST. V tej knjigi kaze dr. Bartelj, kako spoznavamo z globinskim razumom Prastvarnost in kako so najraz1 icnejsi filozofi prav a tem globinskim razumov spoznavali Prastvarnost. Ta globinski razum je tudi, kar povezuje najrazličnejše filozofe in sisteme, ki so se pogosto med seboj ločili in zavračali, ker tega globinskega razuma niso poznali. V prvem delu obravnava pod tem vidikom številne filozofe in filozofske sole, v drugem delu pa obravnava
filozofski nauk svetega pisma, cerkvenih obetov in Cerkve. Ker imata filozofija in razodetje za svoj predmet Prastvarnost, Boga samega, je naravno, da se resnica filozofije in resnica razodetja
skladata.
Naslov avtorja, kjer je možno naročiti knjige, je: Dr. Ludvik Bartelj 61273 Dole pri Litiji,
Slovenija, Jugoslavija.
Primerno bi bilo, da bi poedinci kot tudi slovenske ustanove v zamejstvu podprle avtorja z nakupom knjig in z denarno podporo. Ker so knjige strokovno delo in je slovenski trg sorazmerno majhen, ni mogoče pričakovati, da bi prodaja knjig sama krila stroške tiskanja. Knjige same so vezane v platno in vsekakor v čast tiskarni Večer v Mariboru.
Rudolf Cuješ
Zadružništvo «ed Ba*fci s^ jm
zojaet opomoglo po precejšnjih tezayah zadnjih let. Letno poročilo za 1. 1983 izkazuje dobre uspehe tako za delavske zadruge kot tudi za njihovo finančno in poslovno centralo Caj a Laboral Populer. V njej so ^e dvignile vloge za 23.5'/.. Število vlagateljev je znašalo
458.630 in število tekočih racu nov 107.708.Potrošne zadruge so imele 120.000 članov, stavbne pa 1.000. Odprli so 9 novih uradov tako da jih imajo »edaj 141.Prodaja izdelkov delavskih zadrug je narasla za 15.8% (od» tega je bilo 287. za izvoz). Število delovnih /nest v delavskih zadrugah znaša 18.744.
Kam gredo mladi ljudje, če potrebujejo
zaposlitev?
Poiskanje dela ni lahko za mlade ljudi, - je pa blagohotno, če veste, da je nekdo pripravljen postaviti jih na pravo pot.
Za več informacij o teh in drugih načrtovanjih kanadske federalne vlade, ki vam lahko koristijo, izpolnite in odpošljite spodnji odrezek.

Ujviij * \S<
Ali že veste, da je kanadski vladni „National Institutional Training Program" pripravljen vložiti $408,700.000 v letu 1984-85 v pomoč izvežbanju kanadske mladine; s tečaji od temeljnega do visokega izvež-banja v poklicnih šolah, ljudskih kolegijih in drugih središčih za delavno usposabljanje, da zadosti lokalnim potrebam delovnega trga.
Kritična potreba kanadske mladine se odraža tudi v „Career Access Program" s pomočjo $250,000.000 določenih za pomoč delodajalcem, za plače, če vzamejo službo in usposabljajo brezposelne in neizvež-bane mlade ljudi.
Rrlurn this coupon to: Puhlications Canada.
PO Box 1986. Sution B. ()llawa, Ontario KIP Mih
□	KNGLISII
□	FRENC1I
□	CH1NKSK
□	(IHRMAN
Please send me the booklel Canada. *lu'rt' Else? in:
□	(IRHKK
□	I TALI AN
□	PORTIIOUESE
□	UKRAINIAN
NAME:
ADDRESS: CITY: _
PROVINCE:
POSTAL CODE:
Employment &
CANADA
where else ?
Canada j RANSLATED BY: YE - 5487 - 1 Slovenska Država
mmigration
■	Government Gouvernement
■	^r of Canada du Canada
Canada
ii
stvo.CPo: S.g., VII/53 61-letneg^ šefa sovjetske KGB
Viktorja Čebri kova so imenovali za sovjetskega maršala, kar pomeni ovrednotenje KGB v Sovje— ti ji. , (Po: S.g.,VI1/5 J Tajništvo za neverujoče v Vatikanu in Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti CSAZU3 sta priredili od 10. do 12. maja v Ljubljani mednarodni razgovor o znanosti in veri, ki so se ga udeležili pomembpi znanstveniki iz raznih držav in pri v
stasi raznih svetovnih nazorov. Pobudo za ta razgovor sta dala dunajski kadi^nal Franc Kom g in Mitja Ribičič, vodilni partijec v SI oven i j i.
Razgovora so se udeležili nadškof Paul Popard, načelnik Taj-
n i* t vs
neverujoče,
msgr .
Michel Cecchini, papeski pro-nuncij v Beogradu, ljubljanski nadškof dr. filojzij Šuštar, dr. Franc Konig, kardinal in dunaj— si i nadškof, rektor univerze v Munchenu prof, Nikolas Lobko-witz, dr. Janez Milcinski, pr^d sednik SAZU, fhtja Ribičič, član ZKJ, Franc Šetinc, predsednik' SR Slovenije in Dušan Sinigoj, predsednik slovenske viade.
S svojimi referati je nastopilo 70 znanstvenikov. V njih s<p dokazali, da ni mogoč v današnjem svetu ni kak ideološki monopol, ki bi ga bilo možno vsiliti dru gim. CPo: S.g., VII/55 Med najnovejšo poljsko emigraci jo na Zahody-so se pojavile tudi komunistične "podmornice". Tako imenujejo namreč člani "Sol idarnosti" agente režimske dezinformaci je, ki postopajo ta Iole; Režim daje tem svojim a-gentom dovolj denarja, da lahko ustanovi ]0 na Zahodu za emigran te nove časopise s ciljem dezinformacije. Na te časopise pa, se potem sklicuje poljski režim, da bi zlomil moralni odpor naroda doma, kajti ti d^zinfor-macijski "emigrantski" časopisi poročajo samo o brezposelnosti v zapadni Evropi ter o obupanosti tamkajšnjega prebivalstva Toda prava poljska emigracija je hitro spregledala ta trik. CPo: S.g., VII/53 V Rimu je umrl 19. »aja slovan-
ski nadškof dr.
Jožef Zabkar,
icfl
Dominikanski pater Leonard
Eugene Boyle, ki je bil profesor na p^peškem institutu za srednjeveške študije v Torontu, je bil imenovan za glavnega knjižničarja Vatikanske knjižni ce. Prvič je bil imenovan na to mesto nekdo izven Evrope. Papež Janez Pavel II. je določil kot predmet razpravi janj a na skof i jski sinodi 1. 1986 "poslanstvo laikov v cerkvi in v svetu." Vlogo laikov v cerkvi je posebej poudaril 2. vatikanski koncil. Dodatni razlog pa je sodobni razvoj družbe, ker preti nevarnost, da ne bo temeljil znanstveni f in tehnični napredek na etičnih in verskih vrednotah. Naloga laikov je, da zagotovijo "nepogrešljivo povezanost med znanostjo in modrost jo, med tehniko in etiko, med zgodovino in vero." Pred 25 leti so ustanovili prvo zadrugo med kanadskimi Eskimi. Sedaj imajo 48 zadrug in letni promet presega 37 milijonov dolarjev. Zadruge so druge <za
vlado) po številu oseb-, ki jih zaposlujejo na kanadskem severu Povprečni delovni teden molkih-
delavcev v Zapadni Nemčiji (vključno nadure) se je skraj-sal od 49.4 ure 1. 1950 na 39.6 ure 1.^1983.
Povprečna starost prebivalcev
ZDA ^narašča ne samo zaradj daljše z i vijenjske^dobe, marveč tudi zaradi manjšega števila rojstev, kar vei^a odstotek starejših v celotnem prebivalstvu. Leto	Povprečna starost:
1970	27.9 let
1980	30.0 let
1982	^ 30.6 let
Zaradi večje trdoz i vostC Jfensk je razlika med povprečno starostjo moških in ^ensk dokaj vel i ka.
Povprečna starost Leto	moški	ženske
1970	25.8	29.3
1980	28.8	31.3
1982	29.3	31.9
2. maja so slovesno praznovali v bernardinskem samostanu v Le-zajsku na. Poljskem 500—letnico
smrti blaženega Jana iz Duklie.
V	proslavo je bila vključena tudi znanstvena akademija, kate re so se udeležili priznani poljski znanstveni ki in zgodovi narji bernardinskega reda. Znanstveni referati bodo izšli v posebnem znanstvenem zborniku CPo: Slovenski glas VII/53
V	Paderbornu v zahodni Nemčiji so ustanovili posebno Samopomoč za vse tiste pisatelje in umetnike, ki so pobegnili iz vzhodne Nemčije v zahodna. Ta Samopo moc je prejela znatno podporo od zahodno-nemske vlade.[po: S. g., VII/5^
pada število rojstev v Romu
m ji, hoče zaustaviti režim ta pojav s tem, da je obdavčil vsa samska dekleta in moške, ki se niso poročeni do 25.leta, prav tako pa tudi vse poročene pare, ki še nimajo prirastka eno leto po poroki. Razen tega so vpeljal i obvezno zdravniško preis-k avo za vse ženske med 25. in 30. letom, da ugotove rodnost ali nezmožnost roditi potom-
ki je bil pronuncij za finsko, Švedsko, Dansko, Norveško in Islandijo. Rodil se je 24. 12. 1914 v Ljubljani, kje je bil 23. 9. 1939 posvečen v duhovnika. Pokopali so ga 24. maja v Gorici. CPo: S.g., VII/53 Institut za zgodovino Cerkve v Ljubljani je priredil od 23. do 25. maja znanstveni simpozij, ki ga je vodil dr. France Doli-nar. Na tem tridnevnem simpoziju so znanstveniki, zgodovinarji in teologi, razmišljali o pomenu benediktincev, kartuzi-jancev in cisterci jancev za Cerkev in za slovensko narodno samobitnost. EPo: S.g., VII/53 Review of International Coopera ti on, glasil.o Mednarodne zadruz ne zveze, je objavilo v prvi številki letošnjega lejtnil-^a prispevek	Rudolfa Cujesa
Competition, Cooperatives and Education [Tekmovanje, zadruge in vzgoja!. Revija izhaja v angleščini, franco^cini in v span šči n i.
v;
Primerjava zivljenskih stroskov
med velikimi mesti kai^e, da je najceneje živeti v mestih Rio de Janeiro, Mexico city in Buenos Aires in samo malo dražje v Madridu in Manili.	Daleč
v
najdražje mesto je Tokio. Življenje v Montrealu je dražje kot življenje v Rimu, Parizu ali Londonu. New York spada tudi med najdražja mesta, čeprav je 307. cenejši kot Tokio Hitro izboljševanje gospodarstva v ZDA prinaša korist samo nekaterim. Odstotek oseb, ki ima manj dohodkov kot je nujno potrebno za življenje se je sicer zmanjšal v razdobju 1969-1979 od 12.17. na 11.7'/.,' toda 1. 1982 se je dvignil kar na 157..